Raznoterosti. X Eoliko železne rude je še na sretu? Nekateri trde, da sestoji notranjost naše zemlje iz železnih rud in da je zaraditega ta za človeško pleme tako potrebna ruda neizčrpljiva; drugi zopet trde, da to ni res, da so marveč skladi železne rude že jako omejeni ter jih cenijo skupaj na približno 9000 milijonov ton. Od te množine spada na Nemčijo 2200 milj., na Anglijo celo samo 220 milj. ton. Ako bi bilo to res in ako bi konzum železa tudi ne rastel, kar pa ni verjetno, bi v 90 letih človeštvo porabilo vse železo, kar ga je še na svetu. X Čudovita knjlga. V biblioteki nacionalni v Parizu senabaja knjiga, ki ni ne pisana ne tiskana. Črke so izstrižene s škarjami, med listi pa je moder papir, ki omogoča čitanje. X ZrakoplOTstro je postalo moderno. Eo je pred enim tednom preplul rokavni kanal med Francijo in Anglijo Bleriot, francoski inženir, s svojim vodljivim zrakoplovom, se je polastila tudi drugib zrakoplovcev želja po uspehib. Latham je padel že dvakrat v morje, toda njegovi poizkusi niso brez uspeha. Zeppelin II. zopet manevrira po zraku. Italijanski vojaški zrakoplov poleti za nekaj dni iz Eima v Benetke. V Eusiji ustanove na kijevski tehniki novo stolico za zrakoplovstvo. In Avstrija? Ta pojde menda zadnja v zrak. Avstrija erit in aere ultima! X Tobačni monopol na Francoskem je uvedel Napoleon po nekem plesu, na katerem je nosila žena nekega veletrgovea s tobakom neizmerno drage diamante. Napoleon je sklenil takoj državi zagotoviti nove ogromne dohodke, in po nekolikih dneh se je razglasil s cesarskim dekretom tobačni monopol. X Vročina t Aineriki. V Novem Jorku je bila prve dni t. m. jako velika vro6ina. V senci je bilo 42 stopinj toplote, na solncu pa 58. Oelo mesto je bilo slično razgreti peči. Nad 25 tisoč ljudi, večinoma delavcev, je spalo na prostem, ker jih je hotela vročina v stanovanjih zadušiti. Ta grozna vročina se je raztezala od obale Atlantskega morja pa do misisipske doline, v kateri pokrajini je zaradi vročine umrlo mnogo ljudi. Poljedelski delavci niso mogli podnevi zaradi grozne vročine delati in delo je po velikib farmah zaradi tega zaostajalo. X Umazanl Abdul Hamid. Odstavljeni turški sultan je bil velik umazanec. Dasi je plenil državne blagajnice in je imel silne vsote denarja, je vendar ostal dolžan, kjer je mogel. Tako n. pr. ni plačal svojega telesnega zdrav- nika. Nekemu detektivu, ki ga je naročil iz Pariza, da pazi na njegovo osebno varnost, ni več let izplačal nagrade, Učitelju fnancoščine svojega sina je ostal dolžan 1600 frankov na plači. Celo zlatarjem ni plačal dragocenosti, ki jih je potem velikodušno poklanjal svojim haremskim prijateljieam. — Svojemu bratu je pridržal apanažo celih 29 let. Proti Abdul Hatnidu je vložeuo nešterilno tožb na izplačačanje dolga. X Sušlca pojema r Nemžiji. Glasom najnovejših podatkov zdravstvenega odseka nemškega cesarstva, pojema sušica v Nemčiji. Dočim je leta 1899. v mestih (ki imajo nad 15.000 prebivalcev in v katerih se nahaja nad tretjino vsega prebivalstva Nemčije) umrlo za sušico na stotisoč 226'3 ljudi, je znašala umrljivost leta 1904. samo 192-7 na stotisoč. Tudi med kmetiškim prebivalstvom je v istem času število od 207-5 padlo na 1843. Vesel pojay je, da je umrljivost eilno padla med osebami, ki so v dobi od 15. do 60. leta. X Razknževanje vode. Na pariški akademiji sta izumila Courmont in Vogier nov način razkuževanja vode. — Dosedaj so vodo filtrirali ali ozonirali, kar je bilo jako zamudno in drago. Po novem uačinu pa se razkuži voda labko tudi v veliki množini obenem, in sieer tako poceni, da bo napravil ta izum popoln preobrat v javni higieni. — Naprava obstoji iz kremenaste svetilke, napolnjene z živim srebrom. Ta svetilka se vtakne v vodo ter spusti skozi njo primerno močan električen tok. Ta tok provzroča v svetilki neko zelenka3to luč, katere žarki pomore v vodi 30 do 35 cm v okolišu vse kužne in nezdrave mikrobe. Svetilka je po ceni in se rabi primerno jako dolgo. Izumitelja zatrjujeta, da bi se rabile take svetilke jako uspešno tudi v rezervarjih mestnih vodovodov, kar bi bilo za meščanstvo v vsakem oziru neprecenljive vrednosti. X Mleko namesto alkohola. Osobje nemških držarnih tiskaren (okolo 2400 oseb) je 1. 1907. v svojih delavnicah popilo 27.019 litrov mleka, leta 1908. pa že 49.080 litrov. Poleg mleka so pili še druge brezalkoholne pijače, n. pr. blizu 100.000 steklenie Selterjeve vode, pokalic itd.