GozdVestn 81 (2023) 10 369
Na Krasu sadilo več kot 1300 prostovoljcev
V dveh dneh je na vseslovenskih akcijah obnove 
pogorelih gozdov na Krasu več kot 1300 pro-
stovoljcev sadilo sadike toploljubnih listavcev 
in s tem pomagalo ozeleniti območja Krasa, 
ki jih je lanski julijski požar najbolj prizadel. 
Akcije obnove potekajo na skrbno izbranih 
območjih, kjer je prišlo do popolnega uničenja 
vegetacije in je gozd izpostavljen eroziji ter razra-
ščanju tujerodnih invazivnih vrst rastlin. S pred-
hodnimi akcijami, ki so potekale med novembrom 
2022 in marcem 2023, ko je najprimernejši čas za 
sajenje na Krasu, je bilo ob pomoči prostovoljcev 
posajenih okrog 20.000 sadik gozdnega drevja 
na 15 hektarjih površin ter posejanih 1,2 tone 
semena na 127 hektarjih. 
Tudi konec minulega leta so za krampe in delo 
že prijeli številni zaposleni različnih podjetij in 
dijaki srednjih šol, na dveh velikih vseslovenskih 
akcijah pa se je na Cerju zbralo več kot 1300 pro-
stovoljcev. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za 
gozdove Slovenije so posadili okrog 16.000 sadik 
avtohtonih listavcev, kot so puhasti hrast, črnika, 
trokrpi javor in koprivovec, ter 800 kilogramov 
želoda različnih vrst hrastov. S tem so pomagali 
obnoviti gozd na skupno 16 hektarih najbolj 
prizadetih območij. Skupno je letos predvideno, 
da se na Krasu posadi 50.000 sadik in okoli 7 
ton želoda. Sredstva za nakup so zagotovili iz 
državnega proračuna in donacij podjetij.
Pri Pomniku miru na Cerju je zbrane najprej 
nagovoril župan v požaru najbolj prizadete občine, 
Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar: 
»Zelo sem vesel, da Slovenija diha z našim ogro-
ženim in v požaru močno prizadetim Krasom, da 
je osveščenost ljudi tako zelo visoka, saj se interes 
za sajenje ne zmanjšuje. Nasprotno, vse več ljudi 
in podjetij v tem projektu vidi svetlo upanje, kako 
lahko prav vsak posameznik pripomore k temu, da 
se ta čudovita in krhka kraška krajina okrepi in 
ozeleni. Morda k temu še dodatno botruje izjemno 
strokovno vodenje Zavoda za gozdove Slovenije, 
ki ostaja ključen partner v izvajanju strategije za 
Slika 1: Na Krasu je sejalo več kot 1300 prostovoljcev (foto: Jasmina Putnik)
Gozdarstvo v času in prostoru
GozdVestn 81 (2023) 10370
Gozdarstvo v času in prostoru
Slika 3: Poleg sajenja sadik so prostovoljci gozdove obnavljali tudi s setvijo semena (foto: Zavod za gozdove 
Slovenije)
Slika 2: Gozdove so obnavljali s sadikami listavcev (foto: Jasmina Putnik)
GozdVestn 81 (2023) 10 371
Gozdarstvo v času in prostoru
Slika 4: Udeležence na dogodku je nagovoril dr. Aleš Poljanec, pomočnik direktorja ZGS za strokovne zadeve 
(foto: Zavod za gozdove Slovenije)
obnovo pogorelega Krasa. Lepo je doživeti ta klic 
prostovoljstva, kjer se srečajo različne generacije, 
še posebej v tem primeru okoljske akcije, ki bo 
svojo sporočilnost nosila tudi v prihodnosti – z in 
za prihodnje generacije.« 
V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je zbrane 
pozdravil pomočnik direktorja ZGS za strokovne 
zadeve dr. Aleš Poljanec, ki je poudaril, da je 
obnova najbolj prizadetih območij gozda nujna, 
da se zagotovi načrtna ozelenitev gozdnih povr-
šin, prepreči erozija, strukturno slabšanje tal in 
razraščanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin. 
»Zavod za gozdove Slovenije si prizadeva za obnovo 
in pospešek razvoja naravnega rastja in narav-
nega okolja na območjih, ki so bila pred požarom 
pokrita z gozdom. To predstavlja tretjino v požaru 
prizadetih površin, preostalo pa bo prepuščeno 
naravni obnovi. Z vnosom avtohtonih drevesnih 
vrst bomo pospešili razvoj naravnega gozda, ki bo 
pomemben gradnik pestre kraške krajine, odporne 
na pričakovane bodoče naravne ujme in požare.« 
Tudi mag. Ariano Durnik, direktorico Javnega 
zavoda Miren Kras, veseli velik odziv slovenske 
javnosti, ki kaže pripadnost temu prostoru, ki je 
dolgoročno zanimiv tudi z vidika turizma. »Skupaj 
obnavljamo naravo, preko gozdov prispevamo k 
blaženju negativnih posledic podnebnih sprememb 
in hkrati ponovno vzpostavljamo zeleno kuliso 
takoimenovanih outdoor turističnih produktov, 
kolesarjenja, pohodništva, jamarstva, konjeništva, 
ki so prav na Krasu temelj turistične ponudbe. S 
pomočjo donacij slovenske javnosti, podjetij, društev 
in posameznikov nastaja tudi nov izobraževalno-
-pohodniški produkt Zeleno srce Krasa, ki bo na 
ozemlju sedmih, v požaru prizadetih občin (4 na 
slovenski in 3 na italijanski strani) zaživel v začetku 
leta 2025 kot eden pomembnejših čezmejnih pro-
jektov Evropske prestolnice kulture.« 
Tina DOLENC
Zavod za gozdove Slovenije