Domoljub V CtubUani 2. aprila 1942-XX 55 - Šle*. 14 jBfag oslova in mifosfi pofno ^cfilco noö naročnikom, ßrafcem, prijateljem in vsem rojakom voSöi 5Domofjußl Slavko LjubmSkt: PROCESIJ A Ves pooeličan Jezus iz groba . vstal je iz lastne, božje moči. Bolj kakor sonce zdaj zmagovito ran na telesu pet se blešči. Ni On pozabil vernega ljudstva; prva Ga vodi k njemu zdaj poi. Saj je s trpljenjem, s smrtjo na križu zemlji odprl vir vseh dobrot. Ljudstvo hvaležno Njega proslavlja, spremlja po poti in Ga časti. Vstali Zoeličar v liostiji beli vse blagoslavlja, milo.it deli. RAZGLED PO 5VETU . s Kajn! Kje je tuoi brat? Vojna poročila V Afriki se v glavnem bojujejo letalci. V teh bojih so italijanski in nemški letalci vedno zmagoviti. — Angleške oklepne čete so se sicer skušale prebiti naprei ter se jim je 21. sušen res posrečilo priti vzhodno od kraja Martuba. Toda italijanske in nemške čete skupaj z letalci so jih vrgle nazaj, pri čemer je sovražnik izgubil, kakor naglašajo poročila, 40 oklepnih voz in dve bateriji. V S r e d o z e m s k e m morju se bijejo boji med letalstvom in vojnimi ladjami, pri čemer uspešno posegajo vmes podmornice. Tako je blizu Solluma nemška podmornica iz angleškega konvoja potopila eno ladjo. Prav tako so nemška letala v vzhodnem Sred [(ozemlju potonila več angleških ladij ali pa jih vsaj zadela. — Najbolj pa so se spet odlikovala italijanska letala, ki so ta teden potopila eno angleško križarko ter še tri druge ladje, zadela in poškodovala pa kar 3 križarke, t rušilca ter 3 prevozne lad^e. — Nemška letala pa so iz spremljave, ki je plula proti Malti, potopila 3 angleške ladje z 18.000 tonami. Ob ameriški obali delujejo zlasti italijanske podmornice, katere so po poročilih zadnjega teana tamkaj potopile nič manj kakor 3 petrolejske ladje z 22.000 tonami. — Tudi nemške podmornice so tamkaj potopile 6 ladij s 35.000 tonami. Pred ameriško in zahodno-afriško obalo pa so nemške podmornice vsega skupaj po poročilih preteklega tedna potopile 13 ladij z 80.000 tonami. Na ruskem bojišču si sovražnik zaman prizadeva, da bi dosegel kak uspeh, ker se nemške čete skupaj z Madžari in Romuni trdovratno ustavljajo. Vsi sovjetski napadi ob reki Doncu so doslej spodleteli, prav tako silni napadi na polotoki Kerču. Od 13. do 20. sušca so Sovjeti izgubili samo na enem delu bojišča nič manj kakor 3S6 letal, medtem ko so v istem času Nemci izgubili samo 22 letal, kar je uradno potrjeno. Na zahodu so nemška letala večkrat napadla Anglijo ter jo bombardirala. Pri teh le je sicer nekaj hiš, mrtvih in ranjenih nekaj civilistov, vendar druge škode ni velike. Pač pa so pri teh napadih Angleži izgubili 28 letal. Ob Tihem morju so Japonci začeli nove hude napade na Filipinih. V Birmaniji so iaponci predrli sovražne črte, da so se Kitajci, i tamkaj stoje, morali umakniti. Dalje so Japonci zasedli Salomonove otoke in pa Anda-manske otoke, kar je zelo važen uspeh. Razlastitev Židov na Madžarskem. Te dni bo madžarska vlada predložila državni zbornici v odobritev zakon, po katerem bo takoj zaplenjeno vse premično in nepremično imetje, ki pripada Zidom. Po uradnih podatkih posedujejo Zidje na Madžarskem 560.000 oralov zemlje. Turške ribe za državi Osi Po sporazumu, ki Je bil že lani sklenjen med prizadetimi državami, bo Turčija pričela v Nemčijo m Italijo izvažati velike količine rib. Pri tem izvozu pride v prvi vrsti vpoštev posebna vrsta velikih skuš, nazvanih Jtorikc, ki se dobe samo v morskih ožinah med Evropo in Azijo. Ta riba je po okusu podobna tuninu in je tudi zelo primerna za konzerviranje. Ribe »torikc lovijo le od začetka novembra do konca decembra, ko imajo povprečno težo 4 do 5 kg. Spomladi pa se prične dobe izvoza zvečine nasoljenih rib. Tudi v Nemčiji so skrčili živilske obroke. Od 6. aprila dalje bodo v Nemčiji nekoliko zmanjšani obroki hrane, zlasti kruha, maščob in mesa. Tedenski obrok kruha bo za navadne potrošnike zmanjšan za 10 », obrok maščob za 20 % in •brok mesa ta 25 %. Skoraj neizpremenjeni »o •broM kruha ia maščob za otroke, dočim pa je obrok mesa tudi za otroke zmanjšan za 12 %. Obroki dodatnih nakaznic za težke in najtežje de- J lnvce so zmanjšani za 15 %. (ilede teh zmanjšnv , piše »Völkischer Beobachter«, da je treba napeti I vse sile ne samo v Nemčiji, ampak v vsej Evropi j za povečanje proizvodnje živil. Bolj kakor kdaj | mora prebivalstvo dati svoj delež. Kadar bo kon- j čana velika borba za velikanske prostore na vzlio- j du, 1» rešeno vprašanje prehrane ne samo za Nem- i čijo, ampak za vso Evropo. Delo za izrabljanje j teh pokrajin je že v teku, jasno pa je, da v par j mesecih ne more obroditi velikih sadov. Uspeh se i bo čutil gotovo že s prihodnjo žetvijo. | KRATKE 106.000 delavcev je odpotovalo iz Galicije v Nemčijo in sicer 67.000 moških in S3.000 ženskih. Večino teh ljudi bodo zaposlili pri kmečkih delih. Romunski Judje se ne smejo več voziti z motornimi vozili. Vojno mornarico bo dobila Bolgarija. Dvejsetletnico obstoja praznuje letos katoliško vseučilišče Sv. Srca v Italiji. Do 2&2 stopinj Celzija pod ničlo zdrži ta mraz bolezenski klici tifusa in tuberkuloze. Nahod je bi! zanesen k nam iz Rusije pred 150 leti. Pri angleškem bombardiranju Pariza je bilo 600 mrtvih in 1500 ranjenih; 350 hiš je bilo uničenih. Skupne škode je 7 milijard frankov. Pri nedeljskih volitvah v švicarskem Ziirichu so rdeči izgubili dosedanjo absolutno večino, ker so dobili Bamo 36.6 % vseh oddanih glasov. Bolgarija ima do nove letve zadosti žita, je izjavil ravnatelj za nakup in izvoz žita, Dolčev. Švedsko vojaško letalo je pri kraju Christinenhalm z velike višine treščilo na zamrznjeno jezero, prebilo Itd in izginilo j>od njim. Dva podčastnika sta pri tem izgubila življenje. 2.3 milijarde dolarjev so dosegli vojni stroški Združenih držav v mesecu februarju. Velika eksplozija je nastala oni dan v okolici Stockholma v velikem vojaškem skladi&ču. Človeških žrtev pa ni bilo. Nemški osmošolci, poklicani v vojaško službo, «stanejo predčasno maturanti. Maturitetna sprivala dobe tudi tisti dijaki, ki so prišli vsaj v 7. razred. Omejitev prodaje sladkorja bo stopila s 1. majem v veljavo tudi v ameriških Združenih državah. 120 milijonov lir je baje podedoval v Ameriki neki čevljar z italijanskega otoka Caprija. Dogovor o ribolovu ia daljšo dobo sta podpisala te dni v Kujbiševu japonski poslanik pri sovjetski vladi general Tatekava in sovj. zunanji komisar Višinski. Skoraj 28 milijonov nemških mark je vrgla v Nemčiji cestna zbirka za zimsko pomoč. 285 milijonov kilogramov starega gradiva: papirja, kosti, cunj, kovinastih predmetov in drugega so dale preteklo leto šolarske zbirke v Nemčiji. Dva in pol milijona slanikov je prodala letos ena sama danska vas, po imenu Hirthal. Dnh po sira je baje dober pripomoček proti glavobolu, je nedavno ugotovil neki holandski zdravnik. 100.000 japonskih draiin hočejo preseliti iz preobljudene Japonske na južnomorski otok Sumatro. Bučne peške brei lupine je vzgojil nedavno nemški profesor dr. Tschermak-Selsenegg; zlasti bodo uporabne za izdelavo bučnega olja. «_.V*!ik.i, Jih"« 80 diTi*li pretekli teden ob jutm obali Španije in ob obali Španskega Maroka. Zaradi snežnih viharjev, ki so povzročali pomanjkanje živil, Je morala Švedska urediti oskrbo bombnikih"*11 *e večnega prokletstva. Molimo za duše ubitih žrtev, da najdejo v Bogn mir ln večno blaženost in da spro-sijo od Boga milost, da bo njihova muče-niška kri seme novih navdušenih kristjanov med nami.c Cerkvena oblast je jasno in odločno spregovorila. Prav tako jasno ie ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman govoril na Kikljevem pogrebu dne 22. marca. Kot škof in odgovorni pastir svojih vernikov je škof odkrito povedal sodbo in obsodbo cerkve o organizaciji, ki je s svojim delom in propagando posegla v tisto področje, kjer je škof kot glasnik katoliške cerkve dolžan varovati čistost katoliškega nauka in katoliške morale. Kaj je obsodil škof? Obsodil je najprej nnv Vrnit «InXìn Itaalnm»» L ! J. .. -----mogli opravičiti________ rov. Sodniki, ki o teh umorih sklepajo, so samo-zvani, krivični, zato so njihovi sklepi zločinski. Obsodil je dalje Se drugi greh, ki se je pridružil prvemu: da se z zavestnim razširja- njem lažnivih vesti jemlje dobro ime nedolžnih. to je zločin, ki kliče nase jezo božjo. Koliko teh zločinov se dan na dan ponavlja in kakšno odgovornost jemljejo nase krivci! Obsodil je končno skrivno družbo, ki se zakriva pod slepeče ime »osvobodilne fronte« m ki je povzročiteljica teh zločinov. Določno je povedal, da se za njenim delovanjem skrivajo brezbožni cilji, ki so narodn v časni in večni pogin. Njeno ime je torej samo spretna krinka za delovanje komunistične stranke, ki ■na še vedno v svojem pfftgfàinti brtezboštvo ln krvavo revolucijo. Ko je torej škof obsodil to skrivno dražbo, je to storil zato, ker je s svojimi komunističnim! cilji segla v področje verskih resnic, s svojim delovanjem pa pogazila peto božjo zapoved. Iz te obsodbe pa Izhajajo še nadaljnje posledice. ce je obsojena -»osvobodilna fronta«, »J«"«, miselnost in njeno delovanje, je obsojeno tndi kakršno koli sodelovanje z njo. Zato je soudeležen pri zločinih »osvobodilne fronte« ln je kriv tujega greha vsak, kdor zanjo agHira, (Nadaljevanje na 3 strani spodaj.) KONEC. (Povest U časov cesarla Septlralja Severa, 19»—211.) IX. Prob je postajal zamišljen. Ni ga več veselilo ne popivanje in pohajkovanje po taber-nuh, ni ga več veselila stara tovarišija, Su I pici j in drugi mu niso bili več v veselje in v uteho. Domačih ae je ogibal, zlasti očeta ni mogel več videti. Hodil je rad sam in po samotnih krajih. Večkrat so ga ljudje videli zahajati v hišo nekega Homogena. Ljudje, ki vse ovohajo, so začeli ugibati, da se Prob nagiblje h krščan- stvu in so na to opozorili tudi očeta, sodnika Akvila. Ta je dal po zaupnih in zanesljivih osebah svojega sina skrivaj opazovati. »Moj sin — pa kristjani Nezaslišano! Kaj bo pa z inojo sodniško službo?« je vpraševal v skrbeh samega sebe. Zamere pri cesarju se je bolj bal kakor se bojimo mi sodnega dne. Nekega jutra so našli Proba mrtvega. Ljudje so nainigavali, da ga je dal oče skrivaj umorili, da bi preprečil njegov prestop h kristjanom. če je to res, mu tega prestopa vendar le ni mogel zabraniti. Zakaj ne? Morda ugibljete. Da bo vaše tuhtanje rešeno in vaša radovednost nasičena, mi povejte samo eno: Ali ste že kdaj slišali besedo o krstu krvi? 2el Kaj je krst krvi? Kdor ne ve, naj hitro odpre doma svoj »Katoliški katekizem«. Tam bo našel to vprašanje rešeno in razvozlano. Silvijo je mučeniška smrt njene mladostne tovarišice in nekdanje prijateljice močno pretresla. Vest ji je venomer očitala, da je ona kriva njenih muk in bolečin in njene smrti ln po vrhu še smrti matere Marcele. Za nekaj tednov je izginila iz Aleksandrije. Pozneje se je vrnila in pravila, da je bila v puščavi in samoti. Tam je na tihem in skrivnem premišljevala svoje dejanje. Povedala je svojim tovarišicam, da vedno in vedno vidi Potamieno na morišču. Zlasti njen zadnji pogled nanjo... Zdaj jo vidi pa vso lepšo, vidi jo, kako jo vubi k sebi. Vrnila se bo zato nazaj v puščavo, opravila bo pokoro za svoje izdajstvo, potem bo pa tudi ona šla za Kristusom... Vrnila se je v puščavo. Njene prijateljice so jo nekaj časa obiskovale. Hotele so jo zvabiti nazaj na stara pota. Močno se jim je upirala. Bila je v svojem sklepu stanovitna. Obetala je, da se bo v kratkem vrnila in začela živeti novo življenje. Ker je dalj časa ni bilo nazaj, so io šle najbolj zveste iskat. Šle so, pa je niso našle. Našle so 9amo nekaj obleke in nekaj zdrobljenih človeških kosti. Zadnji ostanki, kakor je kazala obleka, nekdanje lahkoživ ke Sil vi je. Kaj pa je bilo z njo? Divja zver jo je raztrgala in požrla. Ona pa je umrla in vi menite, da se je pogubila in da je sedaj za vedno pogubljena... O, prijateMi in bralci, vzemite še enkrat v roke svoj »Katoliški katekizem«, pa poglejte, kaj je tam pisano o krstu želja. Ali mislite, da spokorna Silvija tega krsta ni prejela? Čudna in nedopovedljiva so pota, po katerih nevidna milost božja vodi človeka in ga najde tam, kjer bi nihče tega ne pričakoval... Ko se je Bazilid vračal v svoje stanovanje, so ga tovariši hrupno pozdravili. kdor jo podpira z denarjem, kdor jo zagovarja ali u drugače pomaga in z njo simpatizira. Ze iz tega je razvidno, da je predstavnika cerkvene oblasti vodila pri izreku te obsodbe edino skrb za čistost nauka in marale. S polno upravičenostjo je kot katoliški škof posegel ji1.0." dogodke in določno izrazil cerkveno stališče. Slovenska javnost zdaj ve, da je tako imenovana »osvobodilna fronta« skrivna komunistična organizacija in da se je zastopnik cerkvene oblasti skupaj z vso duhovščino izrekel zoper njo in jo obsodil. »Koliko ti je zapustila kristjana?« so ga porogljivo vpraševali. »Kaj pa hočete s tem reči?« jih je začudeno vpraševal. »I, no! Bogata je bila. In tako zaupno sta govorila. Radi bi vedeli, kaj ti je lepega povedala?« »Nič takega ni bilo.« »Smo mislili, da ti je obljubila svojo hišo. S seboj je menda ni vzela. Ali pa nekaj talen- tov srebra? To bi se prileglo vojaku.« »Bi se! Pa je prepovedano.« »Saj se da tudi pod roko kaj narediti. Stavim, da ni bilo brez cvenka.« »Kaj pa vendar mislite in sumite?« »Kako si se pa sladko držal! Saj sem te videl.« Vojaki so ga vse križem vpraševali, vse križem so vlekli iz njega, koliko mu je Potamiena obljubila, ker jo ie s tako odločnostjo branil. Zastonj da to ni bilo. »Prijatelji, moje roke so čiste.« »Ko smo pa vsi videli!« »Ničesar niste videli.« Več dni so silili tovariši vanj. Moral je nekaj dobiti od premožne kristjane ali pa vsaj od njene matere. Le tako je umljivo njegovo ravnanje s krščansko mučenico. On pa, da ni dobil nič in še enkrat nič. »Pa prisezi! Drugače ti ne verjamemo!« »Ne bom, prisegel pa ne bom!« »Vidite! Priseči si ne upa! Ali vidite?« Čemu bi prisegal? Za tako malenkost! Ali mislite, da je prisega igrača? Prisega je nekaj svetega.« »Oha! Govori kakor bi bil kristjan.« »Saj sem!« Vojaki tovariši se na vsa usta zasmejejo in za krohota jo. _ »Ali slišite, ali ga slišite? Bazilid je kristjan!« »Ali mu verjamete? Ali nas ima vseh za norca! Bazilid, kaj se šališ?« Vse križem silijo vanj s podobnimi vprašanji. »Kristjan sem, ali slišite, ali me hočete razumeti?« »Šališ sel« »Ali resnico govoriS?« »Ali veš, kaj govoriš?« »Vem, kaj pravim in vem, kaj govorim.« »če ve, kaj govori, potem tudi ve, kaj zasluži. V ječo z njim! Pred sodnike z njimi V smrti« Zaprli so ga v ječo. Eden bivših prijateljev je hitro vso zadevo naznanil sodniku Akvilu. »Ali še ne bo konca te krščanske navlake!« je jezno poslušal Akvila to najnovejše obvestilo. »Torej tudi vojaštvo že ni več varno pred krisUanstvom!« Srdito je pihal okrog sebe. Vse, kar je bilo v njegovi bližini, je moralo čutiti njegovo jezo in njegov srd. Tudi po Aleksandriji se je kmalu razneslo, da so morali celo enega vojaka zapreti, ker da je kristjan. Tudi na ušesa kristjanov je prišla ta nepričakovana novica. Nekateri so verjeli in hvalili Boga, ker tako čudovito množi število kristjanov, drugi so spet zmajevali z glavami in imeli vse skupaj za objestno burko vojakov. Naposled so se nekateri le opogumili in so se šli prepričat, koliko je na tem govorjenju resnice. »Bazilid je torej postal naš brat,« ga je nagovoril Heraklid, eden izmed aleksandrijskih kristjanov, »kako je to mogoče?« »Naj vam zaupam svojo zgodbo. Čudovita je; komaj jo boste verjeli.« »Pripoveduj jo v večjo čast našega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha.« Heraklid in spremljevalci so obstopili Ba- i zilida in pozorno poslušali besedo novega ver- I nika. 1 »Vi vsi veste, kako sem nastopni pri usmrtitvi mučenice Potamiene.« »Videli smo in tudi bratje so nam sporočili.« »Vršil nisem nič drugega kakor samo svojo dolžnost. Zoprno mi jo bilo divjanje naše mladine in tiste neotesane opazke na račun mučenice, ki ni ničesar drugega ".akrivila, kakor da je bila kristjana. Vedel sem tudi, da je bilo tisto divjanje nahujskane množice le izraz grdega maščevanja. Zato sem se potegnil za ubogo siroto.« »To smo videli in opazili.« »Tudi ona je to opazila. Obrnila se je proti meni in mi obljubila, da bo pri svojem Kralju, h kateremu gre, zame govorila priporočilno besedo. Slišal sem njeno obljubo, poslušal sem jo kot izraz vljudnosti in hvaležnosti in nič drugega. Na kako povračilo še malo nisem mislil. Zdaj me pa poslušajte: Tri dni po mučeniški smrti nedolžne Potamiene je bilo. Noč je bila. Nisem pa še spal. Kar se po sobi posveti. Nedopovedljivo lepa luč je obsijala vso hišo. In sredi te luči sem zagledal v rdeči škrlat oblečeno mladenko, popolnoma podobno PotamienL In glej! Mladenka se mi približa in mi položi venec na glavo. Bazilid! me nagovori, ali me poznaš? Svojo besedo sem držala. Prosila sem zate in uslišana sem bila kar sem prosila. Bodi stanoviten. V nekaj dneh boš poklican na boj in po zmagi v tem boju te čaka za vse čase neminljiv m nestrohljiv venec zmagel Potem je njeno spremstvo zapelo. Zapelo pa tako čudovito lepo pesem, kakršne še nisem slišal. Ah, koliko bi dal, če bi mogel tisto pesem poslušati vedno, brez vsakega nehanja!« »Bazilid! Ali bi res rad tisto pesem še poslušal?« »Vse na svetu bi dal zanjo!« »Še nekaj, Bazilid. Ali veruješ v Boga, kateremu je služila Potamiena, v Boga vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje?« »Verujem!« »Ali veruješ v Jezusa Kristusa, kateremu jo služila Potamiena in ki nas je odrešil?« »Verujem!« »Ali veruješ v sv. Duha, Posvečevalca?« »Verujem!« »Zadosti! Poskrbeli bomo, da boš krščen. V najkrajšem času boš krščen. Kdor veruje in je krščen, bo zveličan.« Naslednjega dne je Heraklidova roka oblila s krstno vodo Bazilidovo glavo. Razkačeni tovariši so pa v svojem besnem sovraštvu do kristjanov obvestili Akvila o krstu njegovega vojaka. »Kajl Tako predrzni so že ti kristjani. Dobrot še danes naj izgubi glavo! Bomo videli, kaj mu bo pomagal njegov krsti« • Bazilidova smrt je spet pomnožila vrste kristjanov. Skozi okno večnosti pa je gledal doli na svojo začrnelo Afriko Kartažan Ter-tulijan in štel in prešteval mučence in vrsto kristjanov in je sam s seboj zadovoljen govoril: Ali nisem rekel? Kri mučencev — semo kristjanov. Ali nisem rekel, ali nisem zapisal?« Lisičja tekma Tako bi prav za prav lahko imenovali tekmovanje naših bralcev, kdo bo lepše popisal kak svoj dogodek z lisico. Omeniti moramo, da pri teh tekmah ne bo odločal žreb, kakor nekateri mislijo, marveč bo odločalo, kdo bo kako stvar najbolje in najbolj zanimivo povedal, ne da bi si pri tem privoščil preveč lovske latinščine. Reči pa moramo, da nismo pričakovali toliko tekmovalcev. Pa še vedno novi prihajajo. Ker pa vidimo, da se utegne zgoditi, aa bi kdo pismo pravočasno poslal, pa bi vendarle prepozno prišlo v naše roke, zato smo sklenili, da bomo z razsodbo tekmovalnega odbora še počakali, dokler bodo prihajala pisma z datumom do 28. sušca. Kar je res, je resi Poleg lovcev, ki jih je tudi precej med tekmovalci, so se oglasili tudi drugi od vseh strani. Nekateri so tako lepo povedali svoje zgodbe, da bo komisija kar v zadregi in bo morebiti morala skleniti še kake naknadne nagrade, da jih bo več deležnih. Tako vsaj bo predlagal urednik, čeprav ga eden izmed lovcev-tekmovalcev »nazaj devlje«, češ: »Se vidi, da Domoljubov urednik ni še imel puške v rokah.« 8», Našim bralcem Dne 25. sušca je Visoki komisar Izdal nova določila, kako naj se porablja papir. S tem v «▼ezi je tndi na novo določeno, kako naj listi ta časopisi varčujejo s papirjem. Dnevni listi •mejo poslej izhajati dnevno le na 4 straneh, U dvakrat na teden na šestih. Za tednike in druge časopise, torej tudi za Domoljuba, pa velja tale določba: List, ki se je doslej do 25. sušca «Iskal na 16 straneh, sme poslej Imetinajveč 12 strani; list, ki je doslej Imel 12 strani, sme poslej izhajati le na 8 straneh, tisti, ki so imeli 8 strani, smejo vnaprej Imeti zgolj 6 strani, tisti pa, ki so doslej imeli f strani, bodo poslej smeli izhajati le na štirih straneh. d Vožnja s kolesi v Ljubljani prepovedana! Glede vožnje s kolesi je te dni pristojna oblast Izdala odredbo, kl od 1. aprila 1942 dalje prepoveduje voziti se na kolesih ali kolesa prevažati (prenašati) ali jih kakor koli voditi. To velja za ozemlje mesta Ljubljane, v kolikor ga zajema po vojaški oblasti postavljena kontrolna črta. — Kar •e tiče drugega ozemlja Ljubljanske pokrajine velja od 11. aprila dalje ista prepoved, vendar z dodatkom, da je treba dobiti za vožnjo s kolesi v podeželju posebno dovoljenje pristojne karabinjer-ake postaje. Podrobnosti zve vsak pri domači občini. d Pogoji za sprejem v Splošno bolnišnico v Ljubljani so tile: 1. Bolniki, ki so člani bolniških blag ajn, morajo s seboj prinesti pred- Jiisano bolniško nakaznico, 2. bolniki, ki so avni nameščenci, naj imajo pri sebi potrdilo O zaposlitvi, 3. bolniki, ki so plačila nezmožni, naj prineso ubožno spričevalo z izrecno pripombo, da je zavezanec nezmožen plačati oskrbne stroške, 4. vsi drugi bolniki morajo položiti primerno vsoto — za dan 15 lir. d Zatemnitev traja zdaj od 20.30 do 6.30. d Albanski podčastniki so bili s posebno na-redbo vključeni v italijansko vojsko. Priznani jim bodo v italijanski armadi njihovi čini, službena leta in druge pravice, ki so si jih pridobili. d Prištet je bil blaienim rseufiliški prolesor Contardo Ferrini. Na seji posebne komisije, ki se bevi z razpravami za razglasitev blaženim ali svetnikom, so prebrali oni dan ukaz o potrditvi dveh čudežev, ki sta se zgodila na priprošnjo umrlega profesorja Ferrinija. Preiskava je potrdila dva čudeža, in sicer je ozdravel nenadoma mladenič Luigi Valentini 1. 1925., nad katerim so zdravniki že bili izgubili sleherno upanje na zdravljenje. Drugi čudežni ozdravljenec je bil 41 letni zidar Edoardo Granelli, ki je pri popravljanju cerkve blizu Milana padel z zida in si razbit lobanjo. Tudi nad tem bo zdravniki obupali, toda mož je nenadoma ozdravel. Oba Čudeža sta USii"!??. U.M PrtproSnjo umrlega Ferrinija. Vseučilišč profesor Ferrini je bil rojen 1. 1850 v Milanu in je umrl 1. 1902. Bil je odličen znanstvenik »n mnogo njegovih učencev je sedaj vseučiliških profesorjev, prav tako pa živi več njegovih tova- d Svoj 90. god je obhajala te dni v Ljubljani Marija Potočnik, iz znane Prevčeve družine v Železnikih. Bog jo živi do skrajnih mej človeškega UVlid2o tretji dan je pobelila slana vrtove v petek 27. marca. Drugače pa je bilo vse tri dni lepo In sončno pomladansko vreme, ugodno za vsa vrtnarska in poljska dela. d Sneg je spet pobelil deželo v ponedeljek — prvi dan velikega tedna. d Za melioracije in za zboljšanje zemljišč je določenih v novem državnem proračunu italijanskega kmetijskega ministrstva 1225 milijonov lir. d Obsojen radijski poslušalec. Večkrat se je primerilo, da so morali pred sodnike ljudje, ki so navzlic vladnim prepovedim poslušali tuje sovražne in nevtralne radijske postaje in novice, ki 60 Jih lako izvedeli in pripovedovali dalje. Eden takšnih grešnikov je bil Luigi Callera iz Mantove. Mož je precej dolgo poslušal tuje postaje in vse novice nosil svojim znancem na uho. Končno pa je le pade! oblastem v roke in sodišče mu je odmerilo strogo kazen sedmih mesecev zapora in 5000 lir denarne kazni, za nameček pa so mu zapleuili tudi radijski sprejemni aparat. d Zaščita mater-delavk in otrok. Poseben zakon za socialno zaščito mater in otrok določa v svojih pravilih, da morajo industrijska podjetja, kjer je zaposlenih vsaj 50 delavk od starosti 15 do 50 let, imeti posebne prostore za delavke matere, da lahko doje svoje otroke. Podjetja, ki imajo vsaj 100 delavk, pa morajo urediti posebne prostore, kamor lahko matere delavke oddajo otroke za čas svojega dnevnega dela. V krajih z več podjetji pa bodo krajevni činitelji skupaj s podjetji uredili posebna otroška zavetišča, da otroci, katerih matere delajo čez dan v tovarnah, ne bodo tavali okrog brez potrebnega nadzorstva in nege. d Državna učiteljska šola je pričela s poukom v ponedeljek, 30. marca. Pouk je v popoldanskih urah deloma v učilnicah IU. drž. realne gimnazije za I., IV. In V. letnik, deloma v učilnicah bežigrajske ljudske šole za II. in III. letnik. Podrobna navodila so objavljena v veži učiteljske šole v Ljubljani. d Is tobačnega semena pridobivajo olje. 2e 1. 1905. so začeli v Italiji preizkušati porahnost tobačnega semena in so ga to leto nabrali 14.000 stotov in začeli iz njega pridobivati olje. Dve leti kasneje so predelali že nekaj manj kakor 20.000 stolov semena. Ugotovili so, da so neke vrste tot« k a najbolj primerne za obsežno gojenje, ker dajo po 80 do 500 kg semena na posejani hektar. Sedaj plačujejo stot semena po 800 lir. Ta zgled je ojiogumil tudi Bolgarijo, Švico in Romunijo, da so se lotile podobnega podjetja in so začele na veliko sejati tobačno seine. d Ravnateljstvo I. ženske realne gimnazije na Poljanah obvešča s tem vse svoje učenke in njih starše, da se je s sredo, 25. t. m., zopet pričel redni šolski pouk in sicer za razrede 8.alic, 7.abc, 6.ab in 4.abcd v stari prisilni delavnici na Poljanskem nasipu 12 (desni trakt, tramvajska postaja Leonišfe). Začetek pouka vsak dan: za 8.abc ob 8, za 7.abc ob 10.80, za 4. abc ob 13.30, za 4.d in 6.ab ob 16.30. — Vsi drugi razredi pa imajo prav tako od srede, 25. t. m., dalje pouk v Lichtenthur-novem zavodu vsak dan popoldne razen v ponedeljek, in sicer: 1. klas. razred, 1. abc, II. klas. razred 2.nbe ob 13.30, 2.de, III. klas razred, 8.abcde ob 16.30, 5.ab pa ob 17.05. Učenke naj se točno drže danih navodil. d Raba dopisnic s znižano poštno vsebino ukinjena. Prometno ministrstvo objavlja, da bodo Izšle so nove knjige »Slovenčeve knjižnic« Strašne boie za Jeruzalem E ■# ■ B v —- - — — _ - opisuje Haggard vknigl DEKLE Z BISERI Tajinstvene pustolovščine po Sibiriji. Mongol ji i„ Tibetu ooisuje Osendowski v knjiKl LJUDJE, ŽIVALI IN BOGOVI Knjige so bogato ilustrirane! Vsaka knjiga stane 6 lir. - Takoj p» Veliki noči bo Lne kiT. 1° i Pfl j8neM Jale"a »OV*a« MURKO». - Naj ne bo dr* kl 81 ,e kn,'*e ne bi omi9lila- - -Slovenia knjižni«., spada v vsako iZ, državne poite začenši s 26. marcem nehale spre-Jemati in odpravljati vse dopisnice, ki bodo Iran-kirane z znamkami po 10 in 15 centesimov, enako pa tudi posetnice, frankirane z znamkami po 20 cent. ter rojstna, smrtna, ženitna in podobna vabila, fiankirana z znamkami po 15 cent. Ce bi sò primerilo, da bi bile takšnih vrst razglednice oddano na pošlo, jih bo uprava vrnila pošiljateljem" če bodo znan), če pa ime pošiljatelja ne bo znano' bodo romale med zavrnjeno pošlo. Pač pa se smejo še naprej odpošiljali razglednice in dopisnice ki so opremljene z znamko j>o 30 cent., otliiosno posetnice in podobna naznanila, če so frankirana tako kakor zaprla pisma. d Na bojišču je padel primorski rojak artilerijski kapitan Aldo Brandolin. d Nesreča ne počiva. Z voza jo padla in dobila hude notranje poškodbe dveletna Jurka Jam-n i k iz Zelimelj. — Dva prsta desne roke je odtrgal stroj železničarskemu ključavničarju Rudolfu Lekšanu Iz Ljubljane. — Pri padcu si je zlomil nogo 20 letni ključavničar Kari Selan iz Ljubljane — Pri j>adcu na domačem dvorišču 6i je zlomila levo nogo Marija Rebanšek iz Ljubljane. — Ko ie padel z lestve, si je zlomil desnico v komolcu Jožo Gruden, sin posestnika iz Starega trga. — Posestni kova hčerka Ivana Povšnar iz Kokre je padla na domačem dvorišču in si zlomila nogo. NOVI GROBOVI t Dr. Jože Marjetic Dne 19. marca t. 1. je umrl v Zagrebu v slovenskih in hrvatskih krogih dobro znani zdravnik dr. Jože Marjeti«. Star je bil komaj 50 let. Doma je bi! iz Škocijana pri Mokro-nogu. Dr. Marjetič je izšel iz rodu. ki se je že v dijaških letih plemenito navduševal za organizirano katoliško prosvetno in dobrodelno delo med narodom. Po slovenskem vzorcu je v tem pogledu skušal delovati tudi med Hrvati. Posebno ganljiva pa je bila njegova ljubezen do mrtvih tovarišev, s katerimi je v strelskih jarkih preživljal prvo Bvetovno vojno. Zdaj je tudi on odšel za njimi na večne poljane. Naj počiva v Bogul Njegovim svojcem izrekamo iskreno sožalje! Zg. Kašelj pri D. M. v Polju. Nedavno smo imeli v naši vasi zopet moškega mrliča. Nepričakovano je za vedno odšel od nas 54 letni P I e š k o Andrej. Pokojni je bil zaposlen skoraj 30 let v ljubljanski tobačni tovarni. Zadnja leta je bolehal na želodcu. Njegov pogreb je pokazal, da je bil resnično priljubljen v domači . vasi in v vsej okolici. Pokojnemu Andreju Plešku, naročniku »Domoljuba«, ohranimo časten spomin. Naj v miru počival Preostalo ženo in vse sorodnike pa tolaži Bogi Na Dobrovi pri Ljubljani je umrla žena posestnika Mariia Rihar. — Pri Veliki Nedelji so pokopali 90 letnega očeta znane Kociprove družine. Pokojnik je bil krepka prleška korenina. — V Ljubljani »o umrli Weihs Jožefa. Ra-no Terkljan, 67 letni brivski mojster Franc Zaje, Milka Perenta, železn. uradnik v p. Josip Jer-mol, vdova trgovca Marija Kane. Mirko Piišljar in soproga majorja v p. Leopoldinn Tepež. — Naj v miru počivajo I Preostale tolaži Bogi Zanimive cigarete Štirje madžarski visokošolcl iz mesta Maros-vaaarhely zatrjujejo, da so iznašli nov način z» prižiganje cigaret, s katerim bodo odvzeli toba-karjem sedanjo «krb za vžigalice. Omenjeni fanti» ti!'0* t. izn"sli cigarete, ki se same priigo, kakor hitro jih dene človek v usta. Svoj izum so ie prijavili patentnemu uradu. Cigareta Ima na spodnji strani tanek sloj za Izolacijo, ki se takoj odstrani, kakor hitro prične človek kaditi. Zaradi oksidiranja nastane majhen plamenček in se cigareta sama prižge. iniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimuiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimii......m minulimi.......iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHi Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu V velikem Številu in z globoko pobožnostjo opravljajo verniki pobožnost deveterih prvih petkov. Morda Se v vsej zgodovini naše Škofije ni bilo takSne skupne poboinosti, ki bi bila vse sloje naroda tako združevala v ljubezni in zaupanju do presnetega Srca Jezusovega. Ta pobožnost, prav opravljena, bo brez dvoma rodila ta sladki sad, da bo Jezus s svojo ljubeznijo in milostjo zavladal v duSah, ki spolnjujejo Njegovo vrofo leljo in sprejemajo prve petke zadostilno sv. obhajilo. Jezusa prosim, da bi kot sad te pobožnosti niši m družinam naklonil Se eno dobroto: da bi se Iskreno In «dano posvetile Njegovemu Presvetemu Srcu I Mnogo slovenskih družin se je že posvetilo presvetemu Srcu Jezusovemu. Njih imena so zapisana v zlutih knjigah, položenih na tisti oltar, na katerem je Jezus razodel sv. Marjeti Mariji svoje Srce. Naj se proti koncu ncSe skupne pobožnosti odlolijo Se ostale družine in postavijo Srce Jezusovo na svoj družinski prestol, da jim s svojim sladkim vladanjem kraljuje, jih vodi in varuje, da bo ofe, poglavar in gospodar družine, katerega vsi (lani družine spoštujejo, ubogajo in mu z vestnim spolnjevunjem vseh dolžnosti veselje delajo. Ce je Jezus obljubil, da bo blagoslovil hiSe, v katerih se bo lastila podoba g Njegovega presvetega Srca, koliko bolj bo s svojim blagoslovom napolnjeval srca, | ki se mu posveti, mu skuSajo zvesto služiti in mu ljubezen z ljubeznijo vračajo. | Kako pa so danes družine posebnega varstva in blagoslova potrebneI | Stopite, krSčanske družine, pod najmočnejše varstvo božjega Srca in spre- | jemajte iz Njega najbogatejši blagoslovi 1 f Gregorij Rozman 1 Skof. 1 iauiaiii«iiuifflti>i>aianifiiaiiiHiiiiEi*iiiiitiaaia>iiaiiiiiiiaisiiiiiaitiiiiitiiiiaiiitiiiaiiiiaitaaiiiiiitiaiiii9iMiiiitatiiiiiiEiiiitititiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaatiiiiiii»iiiniiititi Okrog sosedov s Ker je skočila iz avtobusa, preden je obstal, je z vso silo padla na tla in obležala nezavestna 15 letna Marija Grošelj iz Studencev pri Mariboru. Dobila je pretres možganov. s Nenavadna nesreča se je zgodila pri nekem mariborskem mesarju. Tam je bil 35 letni trgovec s konji Ivan 1'ajdiga iz Radvanja, da bi izročil nekaj konj. Pri tem mu je pa neki konj dobesedno odgriznil prste desne roke iu jih požrl. s Večje pomladanske povodnji so bile tudi letos v Srbiji. Zaradi naglega tajanja snega so močno narasle vse reke. Posebno Morava se je na več krajih razlila in poplavila velike površine rodovitne zemlje. s Prostora za 1200 bolniških postelj ima nova bolnišnica na Rebru pri Zagrebu. Stala je 150 milijonov kun. Odprli jo bodo 10. aprila, na dan obletnice Nezavisne države Hrvutske. Bolnišnica je najsodobneje zgrajena in opremljena. s Deželno gledališče iz Gradca gostuje ne sainov Mariboru, temveč tudi v drugih spod-nještajerskih krajih. Nedavno je uprizorilo v Šoštanju nemško' veseloigro »Grda račka«. Obisk je bil zadovoljiv. s Omejitev špekulacije s posestvi. Po najnovejši odredbi pristojne oblasti je potrebno v Srbiji posebno dovoljenje generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v primerih, kadar nekdo prodaja nepremičnine, ki jih je kupil pred manj nego tremi leti, kar pa. ne velja, če nepremičnine prodajajo denarni zavodi. s Cena jajcem v Zagrebu je določena na 3 kune za komad. Kmetje pa jih sedaj že prodajajo po 2.50 kune. s Na Hrvatskem ne bo manjkalo semenskega krompirja. Hrvatski listi poročajo, da so se oblastva tako v mestih kakor na deželi pobrigala za zadostno količino semenskega krompirja, ki ga prodajajo po 5 kun kilogram. s Svojevrstna je preskrba zagrebškega prebivalstva z me.om, Mesarji dobe tedensko 40.000 kilogramov raznih vrst mesa, in sicer vsak obrtnik po 250 kg in vsak njegov pomočnik na- daljnjih 100 kg. Razen te količine dobivajo mesarji še po 50 kg mesa za vsak začeti tisočak najemnine za lokal. Tako je v Zagrebu mesa dovolj. s Nesreča gostilničarja. 71 letni gostilničar Janez Kosmatin se j^i peljal proti Št. Vidu z vozom, polnim vinskih sodov, proti domu. Na klancu v Medvodah je zavora popustila in voz je zavozil v železno ograjo ob cesti. Kosmatin je padel pod voz in se zelo poškodoval po obrazu. s Dan rženega kruha so imeli te dni v vsej Nemčiji. Predavatelji so govorili o koristnosti in zdravilnosti čistega rženega kruha. Lani je bilo v Nemčiji samo 800 pekarn, ki so pekle čisto ržen kruh, letos pa jih je že 24.000. s Mleko je drago v Belgradu. Predpisana cena za mleko je sicer samo 6 dinarjev, v resnici pa težko dobiš mleko, če ga sploh dobiš, pod (6 din liter. Proti špekulantom se oblasti sicer bore z vso silo, a popolnoma jih ne morejo zatreti. s Kovanci po t in 2 pfeniga so s 1. marcem 1942 izgubili veljavnost. Nemški konzulat v Ljubljani je pripravljen do 30. aprila 1942 navedene kovance zamenjati za lire. s Velik športni štadion dobi Kranj; obsegal bo prostor za nogomet, tekališče in kopališče. s . Kvalificirani delavci na Hrvatskem ne smejo biti odpuščeni, niti ne smejo sami menjati svojih služb brez dovoljenja hrvatskega trg. ministrstva. s Meseca junija bo minilo 700 let, odkar je madžarski kralj Bela IV. oklical mesto Zagreb za kraljevsko svobodno mesto. To obletnico bodo v Zagrebu dostojno proslavili ter so v ta namen že imenovali posebne pripravljalne odbore. s Z tO m visokega odra je med tlelom padel in obležal z zlomljenimi udi pomožni delavec Ivan Fras v Mariboru. Fras je izdihnil, preden je prihitel rešilni avtomobil. s Zaradi pomanjkanja mleka je bila v srbskem Nišu doslej oblastno urejena prodaja mleka. Ker pa mesto v zadnjem času zopet dobiva dovoljne količine mleka, ga lahko zopet raznašajo mlekarice po hišah. zìi hožm v - wem.noLK Na svetu se dogaja marsikaj, kar se nam nemogoče zdi. V angleškem mestu Liverpool je pred nekaj desetletji živelo ne več čisto mlado deklet Na obisku pri svoji prijateljici je nekoč bolj od daleč videlo starejšega moškega, ki mu jet bil na vso moč všeč. Poizvedovalo je in dog na« Io, da je možak vdovec, ki pravi, da bi se sicea rad oženil. Aimpak po smrti svoje prve žene sei je bil zaobljubil, da vzame (e kako gluhonemo* če bi ga kakšna takšna marala. Njegova rajna žena je bila namreč tako zgovorna, da je ve* nomer klepetala česar se je mož nazadnje na« veličal. Zato bi poslej vzel le tako, ki je nema« Liverpoolčanka je brž sklenila postati ne« ma. In res poslej ni spregovorila nobene besede. Kmalu sta se s tistim možem seznanila in res tudi vzela. Zgodba pravi, da je bil t« zakon na vso moč srečen. Ko je mož umrl, je svoji »nemi« ženi zapustil vse svoje premoženje. Drugače pa se je godilo nekemu dekletu v Birminghamu — tudi na Angleškem. Tam sta živeli dve dvojčki, izmed katerih je eno bili nema. Obe sta se seznanili z nekim moškim iu se obe vanj zaljubiili. Toda on se ni zoljubil v obe, marveč v — nemo, s katero se je zaročil ter se domenil, kdaj bo poroko. Vse je bilo že pripravljeno, ko je nevesta naglo umrla. Obe dvojčki sta si bili na vso moč podobni. Prebivali sla sami v samotni hišici. Zato je preostala govoreča sestra lahko izrabila smrt svoje sicer ljubljene neme sestre ter je kot »nemi« naznanila oblasti, da ie umrla njena »govoreča« sestra. Tudi ženinu, ki je živel v Londonu, je »nemac sporočila, da je umrla ujegova irvaki-nja. Ženin se je kmalu pripeljal. Mož prav nifi nt opazil, da njegova nevesta, s katero se je kmalu potem poročil, ni prava. Sicer tako zgovorna sestra je prevzela nase breme nemega molka, da bi dobila moža, ki ga je rada imela. Zakon je bil prav srečen. Vendar srečna žena ni mogila predolgo molčati. Ko je minilo leto dni srečnega, a nemega zakona, se je začela delati, kakor da bi bila počasi začela spet dobivati dar govora. To je bila njena druga go« ljufija. s katero pa je moža še bolj osrečila. Precej drugače pa se je končala taka za« deva v Ameriki. Meseca julij« leta 1852 sta se v Bostonu zaročila dva zaljubljenca ter sklenila, da se bosta kmalu vzela. Ona «e je pisala Guilford ter je bila 20 let stara Bila je iz dobre. premožne in poštene hiše. On pa se je pisal William Simpson ter je bil učitelj blizu Bostona. Tik pred poroko pa so nevestini starši preklicali svoje dovoljenje, češ da so o že« ninu slišali slabe reči P'ozneje se je izkazalo, da je bilo vse golo obrekovanje, toda takrat jO obrekovan je še držalo in poroke ni bilo. Nevesta, ki je svojega ženina močno lju« bila, je vpričo staršev prisegla: »če mi ne do« volite, da ga vzamem, vam prisežem, da celili 50 let ne »pregovorim niti besedice več!« Do« mači te njene prisege niso vzeli za res, ona p« jo je držala. Od tiste ure je nihče več ni slišal govoriti Ko so njeni starši pomrli, je hodila od rata do brata, od sestre do sestre, povsod jo pomagala, povsod so jo radi imeli, le govoriti nikjer ni hotela Z znamenji in pisavo pa je dala razumeti, da bo spregovorila dne t8. julija 1902. tistega dne torej, to naj bi sicer obhajala svojo zlato poroko, ako bi se bila poročila. Napravili so veliko slovesnost, sorodniki in prijatelji so bili povabljeni, vsi so 'prišli, da bi bili priče, kako rio nekdanja nevesta po 50 letih spet spregovo« rila. Ona se je medtem napravila v tisto po« ročno obleko, ki jo je pred 50 leti imela pri« pravljeno za poroko. Natančno ob dveh popol« dne je kot nevesta opravljena stopila med go« ste. Veselo se je nasmehnila in odprla usta, daj bi po 50 letih prvikrat spet spregovorila. Toda — groza — niti besedica ne pride iz njenih! nst! Glasilke, ki celih 50 let niso delovale, so zal vedno umolknile. Od strahu je reva obolela, zdravnik ji je sicer vrnil zdravje, ni ji pa mo« gel vrniti govora. Končno «e je vdala ter j« vdano prenašala neprostovoljni molk, ki si g« je bila iz ljubezni do ženina pred 50 leti t svoji jezi in trmi prostovoljno naložila. - r R' Lepa zbirjca velikonolnih pirhov _ Urniki fantje 2egen< neso v cerkev »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; poi>W°lo roko in jo poloii v mojo stran in ne bodi neveren, «»f ™renU Spoznala sla Ga po lomljenju kruhu Mali relejd velikonolni kolal Ena, dve, tri.,. To bo ilo skozi ušesa! Po stari navadi tudi repnih olupkov ne sme manjkali za alelujo V salonu je na zofi sedela bleda, stara gospa v šumeči sivi svili in sivkastih rokavicah. Visoko je dvigala glavo in se trudila, se držati kar najbolj dostojanstveno; okoli vratu in na prsih ji je visela drobna, rumena verižica, o kateri so vedele razen gospe Krajanove vse druge prijateljice, da Ili od pravega zlata. Poleg starke je ždel droban, obrit gospodek v belorumenkasti obleki in je nemški, z dolgočasnim glasom nekaj pripovedoval gospe Krajanovi. Hladni pogledi, visokostno, napeto vedenje te gospode je izprva oplašilo Mataja. Naposled pa se jo le ohrabril, se bližal gostoma, jima prijazno želel dober dan in ponujal svojo široko dlan. »Ljubi moj, pojdi no v kuhinjo, kuharica naj ti da malico!« ga je prosila gospa Beti, vsa zardela, in se v očitni zadregi gladila po krilu. Droben gospodek je nekaj pripovedoval »I, kaj bi hodil zdaj v kuhinjo, tam sem sedel že po kosilu dosti dolgo,« se je protivil Matija. »Naj se rajši kaj lepega pomenim z gospodo tukaj, saj je ne vidim vsak dani Ne zamerita mi, Matajev Matija sem, s Telebanovega. Obiskat sem prišel svojo ljubo Sp... obal Beto, sem hotel reči. Prava sestra mi je; še zdaj me poskeli, kadar se spomnim, kako sem bil včasi doma tepen zavoljo nje. Kdo sta pa vidva?« »Milostljiva gospa Ribitscheva in njen gospod sin,« je rekla gospa Beti s ponesrečenim nasmehom. Z veliko muko, po sili se je držala prijazno. Gospod Ribitsch je s čudnim pogledom premeril Mataja od nog do glave, Matija pa mu je krepko stisnil roko. Gospa Ribitscheva je komaj vidno pokiinala, dočim si je njen sin s parfimi-rannn robcem potegnil po orokavičeni desnici. Tedaj je prišla hišna in javila, da je gospodični Eleonori slabo in da prosi, naj pride gospa mama takoj k njej. »Preveč se je najedla tiste kače!« si je mislil Mataj. Obe gospe sta prestrašeni odhiteli k bolnici Matija pa je sedel k gospodu Ribitschu »Ne zamerite mi, ljubi gospod,« je začel, »nekaj vain moram povedati. Zdaj ni moje sestre tukaj, ki tako rada prodaja sitnosti — no, vsak lina svoje dobre in slabe navade. Zdaj lahko govorim, kar hočem. Moram vas malo potolažiti. Zakaj to je dobro delo.« Gospod Ribitsch si je ogledoval svojo rokavico, Včasi pa prežavo pomotril Mataja. m,J„ni 8te^ ller vam S06^ krajan kratko toi ž„ike Tb" dal1 8„V0ie il5ere'< J'e nadaljeval loiaznik. »Nikar preveč ne žalujte!« svolli, j'ndnih očeh mladega starčka se je za- Sla,Ät1|reSiiVlh USt6n je tJ" » vi, ÄÄ^rmi8,iie Gospod Ribitsch je nehal ogledovati svoio ro- prhnn ! iZ rS0,Vem 1 b"idem 'Vtem obrazu fr » n K rde" znak,. ^bolnega zanimanja. »In boina je reva tudi,« je razlagal Matejev Matija. »Njeni pravi rdeči lasje so ji že izpadli z glave. Sirota nosi tuje kite in še zob nuna vseh 9V°'»A
  • ogrkoval slarikavi mladenič in zamežal zaspano. >0, res, res!« je poudarjal Matija navdušeno. »Ce hočete zvedeti še kaj več, pa" pobarajte kuharico! Ta ženska vam vse ve, ker zmeraj pridno posluške utepa pri vratih. Menim, da sein vas potolažil prav Iej>o; opravil sem dobro delo. /daj se pa rajši umaknem, da se spet kaj ne zamerim sitni sestri. Pa brez zamere, gospod! Z Bogom!« Matajev se je vrnil v svojo sobo in gledal doli na dvorišče. Navdajala so ga prijetna čuvstva po plemenitem činu usmiljenega kristjana. Iznenada pa je zaslišal razburjen, glasen prepir. Največ sta besedovali milostljiva gospa Ribitscheva in pa njegova ljuba sestra; gospod snu-bač se je le malo vtikal v živahni, srdili razgovor. Zdajci pa so mahoma umolknili vsi — odpirali in zapirali so vrata... po stopnicah so Hiteli nagli koraki... Zastonj je ugibal Malija, kaj pomeni ta čudna zabava. Hkratu pa je prišumela njegova sestra z razpaljenim, Ijutim obrazom v sobico. Siroma odprte oči so ji blesketale v strašni jezi. Ako bi ga mogla prebosti s strupenim pogledom, bi bil Matajev Matija že med rajniki. »Matija, to je pa že od sile, kar ti uganjaš!« je sikala. Prijela se je z obema rokama za sence, kakor bi jo hudo trgalo tam. Sapa jo je silila tako, da je komaj govorila; solze so ji dušile glas. »Oh! Oh! Oh!« »I, kaj pa je spet?« je ostrmel brat. »Kaj ti je bilo treba klepelati o Eleonorini doti, o njenih laseh in zobeh!« mu je očitala s hripavim glasom, lovila sapo in vsa razkačena tikala brata po nizkem čelu. »Ali imaš kaj pameti ali nič? Odgnal si nam snubača! Oh! Nič več ga ne bo nazajl Eleonora mi obsedi domai Težko, da bi se oglasil še kdo! Slara Ribilschevka nas bo opravljala po vsem mestu! Oh! Ohi Da si tak — tak neumen, zarobljen hribovec!« »I, saj lega nisem nikoli trdil, da bi bil rojen za gosposko suknjo!« se je zagovarjal brat. »Nikar me ne glej tako pisano! Kaj sem pa pregrešil takega? Ali nisem govoril resnice, kakršno sem zvedel od kuharice?« »Od kuharice! Že prav!« »Kaj bi me zatorej tako dajala! Saj jaz tudi nič ne opotikam tebi. Sama sitnost te je!« >D(Mti!« ga je ustavila. »Jutri zjutraj te spremi Emil na kolodvor, da odpotuješ domov. Pa glej, da se nikoli več ne prikažeš k meni v Ljub-ljaoo;< Odšumela je in tako togotno zaloputnila vra-a za sabo, da jih je skoraj vrgla iz tečajev. Matiji se je zdelo vse to grozno za malo . f,1' Pa P°idnem. no!« je godrnjal in debelo potegnil sape. »Pa saj bi šel tako tudi, naveličal sem se Ljubljane. Ali je kočljiva in zaderična t« Spelai Toliko, da ni skočila iz kože, ta skisaniru špeluzastal Zdaj ropota spot nad kuharico! _ Kdo bi si bil pa mislil, da se iz mojega dobre« dela skuha taka žalost? Zavoljo par odkritosrčnih besedi moram požirati take očitke! Ta je pa i« prehuda! Zakaj pa snubec ni bil previden? Zakai ni molčal? ln s hribovcem me je nagnala iht» ihtava, mene, ki se prav nii ne pulim za gospo, sko časti Vsako leto bi bil priš«! sem malo va. sovat in še na svojo svatbo bi jo povabil, tako na nič! Komaj čakam, da pojdem! Nikomur se na maram vsiljevati in nikjer ne visim rad za brado. Ce bi še kaj dlje ostal tukaj, bi se preveč naletel gosposkih šeg in navad, doma bi me pa grdo gl», dali, vsega izprijenega! Hvala Bogu, da bom jutri 'Kaj Ii je bilo treba klepetati o Eleonorini doli, • njenih laseh in zobeh/, ' Vzel je svoj novi klobuk in jo mahnil po mi»lu ogledoval izložbe spet na Telebanovem, koder se mi ni bati u vsako besedico!« Vzel je svoj novi klobuk in jo malmil po mestu. Dolgo je hodil tod in tamkaj ter si ogledoval prodajalniške izložbe. Naposled je našel, česar je iskal. Kupil je lepo pipo z naslikano je-lenjo glavo in rdečima čopkoma, potem pa slidkib odpustkov in prezalo svilnato rulo, ki je bila tako lepo pisana kakor sama mavrica. Ko se je vračal v mraku, je moral mnogokrat povprašali, da je našel zopet v Krajanovo stanovanje. Tiho je sedel v svoji sobi na slol in misli so mu poletele domov. Kar je slišal na hodniku nagle korake; vstopil je gos[>od Krajan, mu položil roko na ramo in dejal: »Zvedel sem, kaj si naredili Ribitschevih ns bo nikdar več k nam.« »E, ne liuduj se še tile je prosil Matajev Matija. »Zdaj je že, kar je, pa jel« »Kaj bi se hudoval, celo veselim se!« je radostno vzkliknil trgovec in stisnil svaku roka »Zahvaljujem te kar najlepše, ljubi Matija! Prav dobro si opravil to kočljivo stvar in mi prihranil marsikateri neprijetni korak. Kako naj ti povrnem lo? Reci mi, «esa si želiš?« »I, veš kaj, Tone?« se je oglasil Matija po dolgem in mučnem premišljevanju. »Lej, tebi je treba obrniti samo tako kljuko, pa imaš lui! Ni ti treba Ile petroleja, ne olja, ne sveče. Pri nasTJlo-ramo dolgo kresali ogenj, pa tudi žveplenke so nerodne in ugašajo rade. Prosim te, če si že tako dober, pa mi daj jutri zjutraj eno teh kljuk i zidu, da jo vzamem s sabo domovi« »Kljuka sama ti ne bi pomagala prav nič,« sa mu je nasmehnil svak. »Pa« pa ti dam Škatlico, ki jo bo Ireba samo pritisniti na gumb, pa bo svetil^ Ali si oe želiš nič drugega?« »Drugo sem si kupil že vse sam,« se je moško Odrezal Matija. »Sloj - tisto trobento, ki sama poje, tisto bi že tudi vzel, pa mi je ne daš, kaj?« »Z veseljem, dragi Matijal Toda mislil sem, da Si izbereš u„j boljšega! Lej, zapazil sem, da s« « tvoja ura ustavlja rada. Stara je že, naj v miru počiva! Kupil sem ti novo. Prosim te, vzemi si 10 v opomin svojega ljubljanskega svaka I« rodai mu je močno srebrno uro s primerno debelo verižico. „ . >0 Presneto!« je vzkliknil preprijetno nn«' nadeni Matija. »Zdaj bom imel pa kar dve! Ali »odo gledali Zaplanci, kadar pridem z obema na semenj! Hvala lepa, ljubi Tone! Tudi ti si opravil S i ,ar prav dol'oo; bolje si uganil, kaj 1« zame, kakor jaz sam!« (Nadaljevani* pnh.) O psu, ki, ni KORO 100 Ut STARA ZGODBA (Zapisal f Andre] Mejač.) Pšenico je kmalu in dobro prodal, nato pa je lai malo postopat po mestu. Pride mu nasproti Platnikov Lojze iz Trzina, mani mesar, ki jo vttk ponedeljek vozil svojim koroškim odjemal-lem printue trzinske klobase v Kranj. S Sitarjem ita se poznala. Smeje se stopi predenj in ga vpraša: »No Sitar, kaj pa tvoji sosedje Našo vei; lil so že pojedli volčje klobase?« Sitar ga začudeno pogleda, ker ni vedel, kam B*rl to govorjenje. Trzinec pa nadaljuje: filar v Kranju se s mesarjem meni o psu »Veš, davi, ko sem se peljal od doma proti Ifostam, me je tam na Drnovem prav pošteno v tok* zeblo, pa ie po trebuhu mi je krulilo. Pa •em si mislil: pri Rajovcu v Mostah se malo ponudim in pogrejem, pa ipijem enega ali dva lila sadnega. V hiši sta bila ie dva popotnika, kl sta imela tisti namen kot jaz. Pa nam Rajovc sačne pripovedovati, kako so priili pred tednom ini volkovi v Našo vre, ker jih je zvabil duh pri Oborhu zaklanih prašičev, kako so Našovci potem volkove zasledovali In nazadnje, misleč da je volk, •strelili in pobili Nacetovega psa iz Kranja.« Sitarja, ki je bil že po naravi vesel in za burke vnet človek, je ta novica zelo razveselila, 8ei zdaj bom imel spet nekaj, s čimer bom sosede Našovce lahko dražil. Mesarja Načeta je dobro poznal, saj mu Je tekom let prodal več telet, katere je mesar po domeh skupljeval. Napoti so pod mesto, kjer je bil živinski sejem in prav kmalu zagleda mesarja Načeta, ki )* bil znan kranjski »purgare, kakor so tedaj Ball kmetje meščanom rekli. Ogovori ga in vpraša: »SliSite, vi, gospod laoe, kje pa imate vašega psa?« Nace, vesel in dobrodušen mož, Sitarja privino pogleda in reče: >2e en teden mrcine alsem videl. V nedeljo popoldne, ko je bil zelo lep dan in prav dober saninec, sem se peljal proti Lahovčam, pes je šel kakor navadno z menoj. Čeprav je bil že zelo star ln od Bile težak, tehtal je več kot dva centa, pa jo je ie vedno ■a konjem ubiral. Ob cesti sem pustil konja, pes •e je pa vlegel na sani. Vprego sem Izročil v varstvo Cizarjevemu fantu, sam sem se pa podal po opravkih v vas. Ko sem se vrnil, ml je pa fant povedal, da ■ta pritekla iz vasi dva psa, in moj pes ee jima Je pridružil, na kar so jo skupno ucvrli po va-•kih stegnah proti gmajni.« Mesar se je začel zanimati za svojega psa, »da Sitar ni bil pristopen, da bi kaj izdal. Spomnil se je besedi svojega očeta, ki mu je pre-mnogokrat rekel, naj bo previden v govorjenju, kajti človek, kl »soseda ovaja, ni vreden, da ga r oblajal« »Cez moje zobe ne bo prišlo, kaj se i Nacetovlm psom zgodilol« Nace pa je bil radoveden, zatrjeval mu Je, Ja naj mu le pove zgodbo o psu, kajti psa je »« večkrat nameraval oddati konjaču, da zanj nima najmanje vrednosti in tudi od nikogar nI-Česar zahteval ne bo. Sitar je nato rekel: »Stari pregovor pravi: Dehor je velik smrduh, še večji smrduh je človek ovaduhi To pa jaz nočem biti, zato vam bom vbo povedal le na čast vaše desne roke.« Nato je Sitar povedal, kako eo Našovci mislili, da je njegov pes od onih volkov, kl so prišli Oborhove prašiče duhat, kako so ga streljali In končno se pobili 1 Gospod Nace se je pa smejal, kar je duša dala, ter zagotavljal, da je odškodnina za psa že s tem poravnana. Sitar se je v Kranju malo dalje kakor običajno pomudil, potem pa ie po poti konja malo napajal, tako da je bil ie mrak, ko je privozil v Našovce in zavil k Oborhu, privezal konja k ograji in ga odel. Podal se je v hišo in naročil polič vina. Tisti večer je bilo pri Oborhu živahno, kajti dobričina Oborh je s sosedi že prejšnji petek privozil domov in vedel mnogo pripovedovati, kako je bilo njegovo blago, njegovi pršutarji in bohi cenjeni na obmorskem trgu pred Laščani ln Ribničani, ker je bilo res lepo in v čiste platnene rjuhe zavito. Medtem stopi v hišo Oborhova mati In prinese enemu gostu na lesenem krožniku kos di-ieče prašičje pečenke. Ko je Sitar to videl, reče materi: »Mati, meni dajte tudi večerjo, toda samo, če imate volčje ali vsaj pasje klobase.« V sobi je nastala tihota, slišala bi se miška, ako bi tekla iz kota v kot. Kje to pasje klobase? Oborhla se brez odgovora zasuče na peti in odhiti v vežo pred peč. Oglasi se pa kolar, ki Je po dnevnem delu praznil svoj maslček in reče: »Sitar, ti sitnariš in hočeš klobase. Prav lahko jih dobiš prav take ali še bolj debele kakor bo nam jih njega dni dajali Bmleški val-peti in biriči.« ...,,. Sitarja, dasi je bil v mladosti kdaj tudi deležen na svojem životu smleškib klobas, ki bo jih biriči neubogljivim tlačanom s svojimi žilavkami delili, ta odgovor ni prav nič spametoval. Venomer je govoril o klobasah, o volku ln psu, kf nI bil volk. „ . . Zunaj hiše se Je čulo ukanje. Fantje zunaj so ie vedeli, kako Sitar njih vas sramoti, zato so ie sklenili, da ga prav pošteno naklepljejo. Ves položaj jo sprevidel Oborhov Janče, ki jo bil vedno preudaren in moder fant Nagovori fante, naj bodo pametni, naj pustijo dedca pri miru, kajti ako se ga lotijo, ga bodo preveč io posledica bo lapor in ie mnogo več nepotrebnega govorjenja, potem pa sovraštvo med vaščani obeh vasi, ki živita zdaj v slogi In prijateljstvu, so se fantje Jančetovemu prigovarjanju vdali: »Samo eno mu zagodemol Psa bo peljal nocoj domovi« Sli so z nosili na gmajno, odkopali psa in ga prinesli na vrt. Podali so se nato v sobo, poklicali na mizo bokal vina, vedli so se tako, kakor hi Sitarjevih opazk ne bili razumeli, se mu smejali in ga zadrževali, da ni šel h konju gledat. Oni, ki so ostali zunaj, so obilo slame ajdovice na k ri pi razmetali ter priredili psu, kl je že zelo neprijetno dišal, udobno ležišče pod sedežem, ki so ga obložili s praznimi vrečami. Nato eo odšli. Naši veliki možie Urban Jarnik ' Eden izmed največjih duhovnikov in prerodi-teljev na Koroškem je bil pesnik in jezikoslovec Urban Jarnik, živeč in delujoč v prvi polovici prejšnjega stoletja. Doma je bil v prelepi ziljski dolini in »e je rodil pri bogatem kmetu in vozniku ter gostilničarju .na Potecu«. Sole je obiskoval v Celovcu in deloma tudi v Gradcu ter postal slovenski duhovnik. Služboval je v raznih krajih po Koroškem kot kaplan in župnik, nadalje v znamenitem Blatogradu, kjer je tudi umrl 1. 1844, star ravno 60 let. V tvoji mladosti je bil Jarnik predvsem pesnik. Pel je prav prikupne in preproste pesmice. Tu io tam je tudi naj>ev zložit h kaki f lesinici, da ae je potem pesem s petjem tako pri-jubila našemu ljudstvu, da jo je kar prevzelo kot svojo narodno pesem (»pooarodele pesmi«). Jarnik je med prvimi slovenskimi mladinskimi pesniki in pisatelji, saj je 1. 1814 izdal prvo naio mladinsko knjigo pod naslovom Zber lepih okov sa tloventko mladino. Ker je rad poučeval naio mladino, to dokazuje, da je bil ie precej blizu našim preroditeljem iz Zoisovega kroga, zlasti Vodniku, Ravnikarju, Zupanu in drugim, ki to vii izšli iz dobe razumarstva in praktičnosti ter vsakdanje koristnosti. Tudi Jarnik sam je pisal kot Pohlin ali Vodnik take knjige, ki so veliko koristile naiemu podeželskemu človeku tiste dobe. Med taka Jarni-kova dela itejemo zlasti njegovo Sadjerejo, ki je v nji poučeval našega koroškega kmeta, kako ravnati t tadjem. Se močneje kakor atara doba praktične koristnosti te je dojmila Urbana Jarnika novo prihajajoča doba romantike, doba, ki je poleg drugega riatti vneto gojila in se zanimala za narode iu njihovo preteklost. Zato je Jarnik v družbi t Kopitarjem, rrimicem, Staničem in drugimi začel silno marljivo nabirati tlovensko narodno blago, seveda v prvi vrsti po tvoji ožji domovini, po Koroškem, ie posebej po Ziljtki dolini. Tako je tamkaj nabral in tapisal premnogo narodnih slovenskih pesmi, pregovorov, pripovedk, rékel, legend ter nam jih V. tvojih spisih ohranil. Po njegovem zgledu je po-zneje deloval na Zilji znameniti ilirec Matija Maja« Ziljski. Kot posebno tovrstno zaslugo Urbana Jarnika moramo omeniti njegovo marljivo nabiranje lepih domačih izrazov po ziljski dolini. Vse, kar i* tako nabral, je pošiljal v Ljubljano za slovar, ki ga je bil začel že Kumerdej s svojo akademijo, nadaljeval pa Vodnik in drugi. Pomembno j'e Jarnikovo jezikoslovno delo. Tudi sam je namreč pripravil nekak poskusni eti-moloiki slovenski slovar leta 1832 Sestavil ga j« deloma po Pohlinu, deloma po koroškem prerodi-telju Ožbaltu Gutsmanu. Kot duhovnik ni samo ustno učil našega ljudstva, marveč je tudi s pisano besedo Siril božjo čast, saj je med našimi nabožnimi pisatelji njegovo ime na zelo vidnem mestu. Pisal je nabožne knjige ne samo za slovensko mladino, temveč tudi za odrasle. Dolga je vrsta njegovih tovrstnih knjig: mo-lltvenik, katekizem, zgodbe, da imenoma navedemo samo dve: »Molitovne bukvice za otroke« in , »Evangelije ino branja na vse nedele ino svetke celega leta«. Urban Jarnik te je odlikoval tudi kot prevajalec, taj je med prvimi Slovenci prevajal v nai jezik velikega nemškega pesnika Schillerja. Pomembno je tudi njegovo sodelovanje t Ljubljano, kajti oglasil se je ne Ie s prispevki za slovar, marveč tudi a svojimi pesmimi v Kranjski Cbelici. Sodeloval pa je tudi t Kopitarjem v Domovinskih' listih, in sicer s poljudno znanstvenimi članki. Zlasti rad je pisal članke o svojih rojakih Ziljanih. Zato so ga spoznali in cenili mnogi preroditelji, ne le slovenski. Je jasno, da je bil Jarnik pesnik, pisatelj, jezi. koslovec in učitelj. Posebno*zanimivo je to, aa je Jarnik kot prvi rabil izraz slovenski v naših knjigah v pomenu, kot ga poznamo danes, kajti pred njim so naii kulturni delavci govorili in pisali le o Kranjcih in kranjskem jeziku in kranjski knjigi. Se dolgo za njim pogrešamo pri marsikaterem sicer odličnem in velikem nalern možu tolike narodne zavednoati, kot jo je že takrat kazal Jarnik. Kdor rad bere »Domoljuba«, Ima najcenejSe razvedrilo! J \ V a Inveroizioi ZA NAŠE MLAJŠE (Dalje.) Uprl je t žensko svoje sinje oči, n« da bi odgovoril. »No, ali si razumel, polhec?« je zavpil eden izmed capinov. »Pridi in sedi semkaj.« Deček je odkimat. »Nisem truden,« je odvrnil, »ln tudi pil n« bom. Pustite me, da odidem. Mojster me čaka. Neki rokovnjač, nekakšno teslo • herkulskimi udi, je zgrabil dečka za ovratnik, ga dvignil kvišku kakor bilko ter posadil na atol poleg tebe. »Ali se je mamica Čebula trapila, da te je našla, zalo, da bi le izpustila?« je rekel. »Tukaj si in (u boS ostal. Pil boS z nami « Plezaček ie sprevidel, da je padel v zlobne roke; ni pa mogel razumeti, kaj naj bi hoteli od njega. Niti enega beliča ni imel več pri sebi in nič drugega ni znal delati, kakor ometati dimnike. Kakšen prid naj bi nudil malopridnežem? »Ne pijem,« je ponovil s trdnim in hladnim glasom, ko je zlikovec postavil predeni poln kozarec. Oni mu ie prisolil zaušnico. .. ,".}-1,injv,'!c! Saj bi ti mogel verjeti, če te ne bi bil videl snoči pijanega, da nisi mogel stati pokoncu.« Plezaček je pordel kakor mak. »Kako pa veste to?« »Tudi jaz sem bil v policijski zakladnici, ▼ katero so te s tvojim tovarišem vred privlekli stražniki m kier je oni vreščal z glasom kakor petelin, da )e zlato njegovo, da naj mu ga vrnejo ter ga izpustijo; zato pa se je zavalil na tla kakor u, da ie prespal pijanost « Dimnikarček je poslušal vei osramočen in zmešan. Negotovo se je spominjal, da so ga bili stražniki mhnili v tisto luknio in da so ga hkratu z Balinom «prejeli tamkaj neki krohotajoči se grdi gobezdači. Zdelo se mu je, da je eden izmed stražnikov dejal proti onim: »Tu imate dva capina, kakršni ste vi.« A pozneje, ko se je prebudil, jih ni več videl in je mislil, da so bile to samo grde sanje. Ker Plezaček ni odgovoril in je blédel dalje, mu je rokomavh zadal sunek v rebra in ponovil: »Pij žaba I« »Nisem žejitn.« »Ne pijemo zato, ker smo žejni, marveč zato, da razveselimo tovariše.« »Nisem vaš tovariš,« je rekel Plezaček, ki je nenadoma začutil v sebi doslej nepoznano odločnost. »Pa še boš, o tem ni dvoma,« je odvrnil zlikovec. »Vi ne opravljate mojega posla.« »Z rokami delamo kakor ti.« »Dečko je zvit,« je opomnila mamica Čebula. »Nikoli ne bo povedal, kje je ukradel zlato, o katerem je govoril njegov tovariš « Plezaček je nejevoljno planil pokonci. »Ničesar nisva ukradla. Nisva tatoval« Zvonek krohot mu je zadonel v odgovor. »Ubožec ti nedolžni!« je dejal rokovnjač s Her-kulovimi pleči in si pljunil v roke, kakor da bi se pripravlja! za borbo. »Zlato se je torej prijelo tvojih prstov kakor sajel Hej, prijatelji, če dečko neče ne piti ne brzdati jezika, ga bomo do drevi vtaknili v rešetko.« Ubogi dimnikarček je prevzet od strahu na ves glas klical gospodarja na pomoč. Toda zli-kovci so mu zamotali glavo in mu zamašili usta z vrečo, ki jo je nosil na hrbtu. Nato sta ga dve krepki roki prijeli čez pas in čutil je, kako sta ga dvignili s tal ter odnesli. Misli so se mu zmedle; nič več ni imel moči, da b se jih otresel in nič več ni razumel: izgubil je zavest. VIII. Plezaček bi ne bil mogel povedati, koliko časa je ostal nezavesten. Kakor hitro se je spet osvestil, je odprl oči ln videl, da je vse črno okoli njega. Gledal je okrog sebe ter opazil nad svojo glavo svetlobni žarek, po katerem je spoznal, da je v nekakšni podzemski beznici, ki nima nobenih vrat. Tisti žarek je bržkone prihajal skozi loputo, ki se ni dobro zapirata. Poleg nje je bila pri.lonjena lesena lestev. Zakaj so ga neki zaprli semkaj? Kaj so hoteli storiti z njim? Ko je dimnikarčka minil prvi strah, |e začel razmišljati. oD tega trenutka je bil Plezaček plah, . nebogljen dečko, ki ni znal napraviti niti enega koraka, sprejeti niti ene odločitve brez »vojega I tovariša. * Toda od tega trenutka dalje se je prebudila niegova prava, smela narava, ki se ni menila za nevarnosti, in njegova živa, prezgodnja razumnost •e je jela razodevati. Spoznal je da mu nič ne pomagata jok tn tožba. ireba |e bilo s pretkanostjo obvladati zlikovce, ki so nedvomno potrebovali njegovih rok za ta aH oni svo| slabi namen. Plezaček je bil zdaj prepričan, da j« ujet v nekakšnem brlogu tatov, ii g. imajo zi svojega pripadnika. Dobro torej, pustil jih bo v tem nji-hovem prepričanju, da bo lažje našel kakšno .red-atvo za beg. Deček s,1 je snel . prsi Marijino «vetinjico, ki mu o ie bila dala mati Ko jo je pobožno po-bub.1I in goreče zmolil kratko molitvico, j. začStil v sebi lev|i pogum. Povedati moramo tudi, da se je v tem tre- oUvöl«. i a/,rTd nicßovimi Podoba neke raiske lepote, In d. se mu »Pogum!« n'en 4 ' ki m" iepežei To je bil lepo zveneči glas grofične Marije. Brez kakršnega koli strahu je dimnikarček' vstal, se povzpel kakor maček po lesenih ston« nicah, je skušal z integnjenimi rokami privzdilu niti loputo nad seboj, s" Toda ta je bila pritrjena na drugi «trani in ,, ni vdala. Tedaj je potrkal s svojo drobno pestjo in z«, klical: »Odprite... odprite ...« Glas mater« Čebule je zaklical v .obi ned njim proti njenim vrednim «o.tanovalcem: »Zakaj pa niste odmaknili lestve? Ta samo« arajčnik bo tako zbudil pozornost.« Dimnikarček je zaslišal zgoraj cepetanje nog in kmalu za tem drug glas, ki ga je prepoznal kot gla. velikan.kega rokovnjača, in ki je zaklical: »Ce ne boš nehal, ne prideš več gor: zavl-jem ti vrat!« »Lačen sem,< je zarjul Plezaček. Kakšne tri ali štiri trenutke se ni nihč« odzval, toda deček je slišal lahen šepet: Nato je isti glas krepko izpregovoril: »Lačen si? Se bolje zate. Nič ti ne bomo dali, dokler se boš še dalje kujal.« »Storil bom, kar hočete, samo odprite mi.« »Ohol Petelinčku se je začel krčiti greben ter postaja krotkejši. No, poglejmo ga!« Loputa se je spet odprla in dečka so za vrat dvignili kvišku in spet je bil v sobi, ki jo je bil že videl. Pri mizi pa je sedaj sedel še nek neznanec, ogabnega obraza in rdečih las, kar je zbudilo v Plezačku nedopovedljiv občutek odvratnosti in strahu. Mrzli in trdi pogled neznanca se je srečal z njegovim, da se je nehote zgrozil. »Je to tisti paglavec?« je vprašal. »Prav tak je, kakršnega bi potrebovali! Toda ali se moremo z,'mesti nanj?« »Ne boj se, Rudi: jaz bom poleg njega,« jo odvrnil rokovnjač. »Ob prvem njegovem klicu, ob prvem poskusu bega ga bom ubil kakor bolho.« »Prav nič me ni volja, dragi gospodje, poginiti kakor bolha. Stokrat rajši vas ubogam; medtem pa mi dajte jesti.c Dimnikarček se je namrdnil, tako da so se vsi kar dušili od smeha. Videti je bil kakor komar med sršeni. Mati Čebula mu je z dvema prstoma privzdignila brado. »Zdaj ko tako pametno govoriš,« je rekla, »si pravi srček in grem ti ocvret slasten jajčni prigrizek. Ko boš južinal, nam boš pripovedoval, odkod prihajaš, čigav si, kakšna junaštva si že opravil in koliko je vreden tvoj gospodar.« Plezaček se je nasmehnil, ne da bi odgovoril. Imel je polno srce. Mislil je na mater, mislil na Grilko in na strah, ki ga bosta občutili, če bosta zvedeli, da je med temi grdimi zlikovci. Toda na zunaj se je kazal mirnega in to tem bolj, ker je videl, da se mrzli, kruti Rudijevi pogledi upirajo vanj. (Nadallevanle prihodnji č.) aia ssa. Tonka, mala Robinzonka (Dalje.) Vsi, ki so bili v njej, so trpeli hudo žejo pod vročimi žarki. Mrzlica jih je tresla in že so mislili, da bodo morali umreti, ko so četrtega dne zjutraj zagledali v daljavi velik parnik. Klicali so in dajali znamenja in ladja jih je po dolgem času v resnici zagledala. Približala se je čolniču in vse ponesrečence so potegnili na krov. Bili so rešeni. Ljubeznivo so jih sprejeli in jim stregli, da bi čimprej ozdraveli. Toda kljub vsej skrbi sta ostala Tonkina mati in oče mračna in čelo se jima ni hotelo razvedriti. Srce jima je polnila žalost za izgubljeno hčerko. Videla sla, kako se je polopil čolnič, v katerem je bila Tonka, in mislila sta, da se je potopila v morje. Zato sta zdaj jokala. Veliki parnik je krožil fie tri dni po morju ln iskal novih ponesrečencev. Ker pa ni nikogar več naäel, je četrtega dne odplul. S strtim srcem v žalosti za svojo Tonko, o kateri Je bil prepričan, da je mrtva, se je čez mesec dni Tonkin oče izkrcal v Južni Ameriki in poiskal farmo, na kateri ga je že čakalo delo. Tako smo si dozdaj ogledali Scie košček Ton-kine domačije. Obiskati pa moramo še druge dele njenega stanovanja, zakaj Tonka je imela, kot smo že spredaj enkrat povedali, vse, kar spada k pravemu stanovanju. Prostora je bilo dosti in tako je njen dom postal prav razkošen. Poleg spalnice je bila 'obednica. V njéj seveda ni oprave, kje neki bi jo dobila? Pač pa leži na mahu lep prt, narejen iz ovijalk in kopica prti-čev iz velikih listov. Zadaj je pa shramba za živila. Da, živil pa ima dQsti in naSa Robinzonka ne bo lakote umrla. In kakšne dobre stvari ima I Kar sline bi se nam cedile, če bi mogli do njih: ananas, dateljni, kokosovi orehi, banane, limone, melone — no, ali že požirate sline? Toda, kako je Tonka dognala, da so te stvari užitne? Saj doma vseh teh stvari vendar ni nikoli videla? Vidite, to je pa skrivnost, ki Vam jo bom pojasnila Bele na koncu našega obiska. V shrambi je torej množica sadja, ki je vse *elo zdravo in redilno. Zraven dodajte Se ribe, ostrige, Školjke, ki si jih vsak dan Bproti nabere 7 morju. Včasih ujame celo kakega morskega raka, da Ima spremembo v hrani. Poleg shrambe za živila stoje v lepem redu najrazličnejše školjke, ki jih rabi za krožnike,, ponvice, kozarce. Tudi nožev in žlic ne manjka. Pa pojdimo v kuhinjo. V njej ni Štedilnika, fač pa ima sredi kuhinje, daleč od sten, ki bi «e lahko vnele, ognjišče. Poleg ima pripravljeno 8U M1'81'®'. suhe ve'e ln «repinjo steklenice. Morje je prinaSalo od časa do časa na obrežje evropske steklenice. Tonka je našla že tri. Ena Izmed teh pa se je razbila ob morskih čereh. .7 njej so bili papirji. Dveh ni znala prebrati, tretji list pa je bil pisan v slovenščini in datiran n leta 1800. Tonka je brala listino in zvedela, da so vrgli steklenice v morje potniki ladij, ki so se ponesrečili, da bi ljudem povedali, kje se jim je nesreča primerila. Toi] k a je vzela dve celi steklenici in dodala nekaj besed na le papirje. Pisala je: >Ko se je naša ladja .Krokodil' dne 22. maja potopila, sem prišla na samoten otok. Dobro mi je in prosim, pridite čimprej pome. Pozdravim očka in mamico. Tonka Pavličeva.« Za naslovom pa je še napisala: »Ni mi treba pisati, ker pošta ne prihaja na naš olok in nič ne vem, ali sem v Evropi ali v Ameriki.« Ko je 7.1ožiIa dragocene liste v cele steklenice, pa je Tonka zamašila z novimi zamaški, ki si jih je narezala iz plutovine, ki je rasila na otoku, jih zapečatila s smolo in jih privezala na kose lesa. Nato pa jih je vrgla kolikor daleč je mogla v morje. Od tretje steklenice, ki se je razbila ob pečini, pa je hranila koščke, da je z njimi lahko rezala. To so bili njeni noži. Eno črepinjo pa si je ohranila, da jo je imela za lečo, s katero le prižigala ogenj. Ko je nekega dne rezala suhe ovijalke, je videla, da se je ena njih vžgala pod steklom, tedaj se je spomnila, da ji je gospodarjev sinko, kl je hodil v višje šole, nekoč razkazoval, kako se pod stekleno lečo vname slama. Dotedaj je morala jesti le surove stvari, od tistega dne pa si je že znala vžgati ogenj in ta steklena čre-pinja p bila zdaj spravljena na častnem mestu v njeni kuhinji. Za kuhinjo je bila delavnica. Kakšni kupi ovijalk, velikih listov, skorja dreves, deske — plen razbitih Indi« ki jih je morje vrglo na obrežje, čudno orodje iz ostrega kamenja, z lesenimi ali koščenimi ročaji, privezanimi z močnimi ovijalka-mi, cela zbirka raznih Školjk, lnpin kokosovih orehov itd. (Nadallevanle prihodnjič.) Rešitev nogometnega kvadrata 1. kvadrat: mrož, rabi, Obir, Ziri; II. kvadrat: Sava, Aron, voza, Anam; III. kvadrat: Argo, rjav, gare, oven; IV. kvadrat: Apis, Pera, Ivan, Sana; V. kvadrat: Iva, gig, osa. Rešitev premene: krona, koran, orkan, narok. Bolra z Griča želi vsem svojim deklicam in dečkom blagoslovljene velikonočne praznike! PRAVNI NASVETI Najemnica brez zemlje. A. K. D. Obrnite se s svojimi željami na družbo >Emona«. Ta vam bo gotovo pojasnila, ali imate kaj upanja na uspeSno rešitev. Delo v mlinu ob nedeljah. A. 6. š. Delate v valjčnem mlinu kot mlinarski pomočnik dnevno po 12 do 14 ur. Tudi ob nedeljah delate do jutra in ponoči. Zahtevali ste plačilo za nedeljsko delo, vendar delodajalec odklanja posebno plačilo nedeljskih delavnih ur, češ da so tudi drugi pred vami ob nedeljah mieli brez posebne nagrade za to. Vprašate, ali imate pravico do posebnega plačila nedeljskega dela in koliko ie po zakonu dopustnih delavnih ur ob delavnikih v mlinskih obratih. — Če je v mlinu zaposlenih nad 15 delavcev, je to industrijski obrat in je obvezno 8 urno delo. Če pa je manj delavcev zaposlenih kot 15, ni industrijski obrat in velja za vas 9 urni delavnik. Kar opravljate dnevno večurnega dela kakor tudi za delo ob nedeljah imate pravico zahtevati 50% jjovišek kot nagrado za nadurno delo. Pravica uveljaviti zahtevek na izplačilo nadur zastara v treh letih. Potek zakupne dobe. A. š. R. V najemu imufe sobo v kmečki hiši, hlev, kozolec in 3 ha zemlje, in sicer že 15 let. Zadnjo najemno po- Zahvala ■<1 uprave Podpisani potrjujem, da sem pre < DOMOLJUBA 380 lir požarne podpore za škodo na posteljnini, ki mi je nastala 7.1. 1.1. Za točno izplačano podporo se toplo zahvaljujem. Vsakemu priporočam, da naj naroči Domoljub in naj naročnino pravočasno poravna. V nesreči se pokaže, da je Domoljub res naš najbolfšl prijatelj in prvi pomočnik. Andrej Martlniie Sv. Križ 24 pri Kostanjevici godbo ste sklenili s sedanjim lastnikom aprila 1939, in sicer za dobo treh let do aprila 1942 in ste določili letno zakupnino na 1800 din. — Lastnik zahteva od vas, da mu plačate za leto 1941 zakupnine 3000. lir in navaja kot vzrok, da se je vse jjodražilo. Vprašate, koliko je lastnik upravičen za leto 1941 več zahtevati na zakupnini in ali uživate kot zakupnik kakšno zaščito. — Za leto 1941 ste bili dolžni plačati pogojeno zakupnino, to je 1800 din, neglede na to, da je cena kmetskim pridelkom narastla. Saj bi morali plačati tudi isto zakupnino, če bi n. pr. vrednost kmetskih pridelkov padla. Zaščito uživate le glede najema stanovanjskega prostora; kot zakupnik zemljišča pa niste zaščiten. Lastnik torej lahko aprila 1942 ob poteku dosedanje triletne zakupne dobe odda zemljišče drugemu zakupniku ali pa gà tudi sam začne obdelovati. v Državni upokojenec. »R«. Vprašate, ali je državni ujxikojenec — orožnik — ki je v začasni občinski službi brez pogodbe ali pravice do pokojnine, kot dnevničar, obvezan, da je zavarovan pri Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani za primer. bolezni in nezgode. — Čeprav _ ima državni upokojenec pravico do brezplačnega zdravljenja v državnin bolnišnicah, je pa kot aktivni uslužbenee-dnevničar kljub temu obvezan, da je zavarovan pri ZSZ v Ljubljani tudi za bolezen in nezgode. Le prispevek za starostno zavarovanje odpade, ker ima že državno pokojnino. Postrežnica. M. L. L. Imate postrežnico, ki je pri vas zaposlena pol dneva, a drugo polovico dneva je v službi dveh drugih strank. Vi plačujete zanjo bolniško blagajno, kar postrež-nici ne zaračunate. Ker je zaposlena še pri dveh drugih strankah, ste mnenja, da bi tudi te morale plačevati bolniško blagajno in bi bil prispevek po tem takem trikrat plačan, kar se vam tudi ne zdi prav, Vprašate, kak« bi se ta stvar prav uredila. — Bolniška blagajna, to je Zavod za socialno zavarovanje, je upravičen le do enkratnega zavarovalnega prispevka za postrežnico. V prijavi za zavarovanje morate navesti, da je postrežnica pri vas zaposlena le pol dneva. Prav tako pa morate tudi navesti, kje je še ostali čas zaposlena. Če se vam to zdi nerodno, naj pa postrežnica pri ZSZ navede, kje je poleg vas še zaposlena. Pri ZSZ potem zaprosite, da bodo v plačilnem nalogu za vas predpisovali le polovico prispevka, drugo polovico prispevka bo pa ZSZ predpisoval ostalima delodajalcema. Tako bo stvar pravično urejena. Uslužbenski davek morate pa sami plačati v polnem iznosu, ravno tako, kot ostala dva delodajalca, ki imata isto postrežnico v popoldanskih urah zaposleno. Obrestna mera za dolgove. V. P. Obrestna mera za posojila, ki jih dajejo posojilnice, ni maksimirana. Ce se dolžniku zaračunavajo višje obresti kakor so bile določene v posojilni pogodbi, ima pravico proti temu ugovarjati. Če se z zavodom ne bo sporazumel glede nove obrestne mere, ima vsaka stranka pravico po- Sodbo odpovedati. Po poteku odpovednega roka o moral dolžnik vrniti posojilo, če ga pa ne bo mogel, mu bo smel zavod zaračunavati višje_, nove obresti, in tudi iztožiti more posojilo, ki je medtem že zapadlo v plačilo. >Umiii bi se bili pač lahko, preden ste priSlt k meni,« pravi zdravnik umazanemu bolniku, ko ga je bil prav kar preiskal. »Cemu pa, gospod doktor, ko pa imam bolezen znotraj?« Mali oglasnik V Pomoljuhu s* «računajo mah op^ss po txeeJah. in sicer plača taso ta isč» sl«tb» L.0.Ä1 n besni»: 1 ženitvenih oglasiti in dopisih besed« Ll'-;' wk drncik Mrl» sik «un« k«*«l» L. »"j*1- Vsem oc ..»som sc pnšieje še oflasni davek. N» manjši znesek L 7"—. rs ienilvene op-las* L. i."-- Kedn: Domoljubov! naročniki olfr»'0 polovic»- man; on oc as ti gospodarskej» rxiaha t-_ Pristojbina u »«le 091m « piai»)« »«W- Služkinji t« taieiu Ji .v Jä.Jptn » takoj. iab.'«* AloJ-«U. Ze. Hruiio» 1». posta DobrurJ«. K»v Ishli vez r,iprM>.ì G.:r.» v»» it. it. r Sova m»£to Služkinji aiuti«ft:ivT>a virJliö 51 do 4f letno, «Ära vo. pridno. «roofcna kube hì5n:fc ir \tzt.ììì del. KI 5*fcftJ kM S* samos1'.'.'^*" |rospod,~n-f.:VA fi.rf.1t4 samski u pok .v f-.r. or — bo^ISa h-:sa — v t.:i?.?Tii LsT"ub-Var.e. Ni j- .-v v upravi »3>oraol;ubA« pc>č J:fv mi. Finti n vsa knjet*l£» óo)*. jmftonfcfV sprrirncrr. TskoJ. Ivar. P-c.-KJ-nik. r>rsv'Je skt IC. Ljubljana Fig» in brinjt f.è. tftr.'tiK u Ivo Im« stilne nt zalnc: I» naJnìUI cpn: tvrdka Ivar. Jelsitn, T.v A&ker.V-va uL 1 TfOrfnr tm. \n n. tabüi emr:o pramo. {..g 1ÙÌI K»f";r v upravi •rVmol^uba« pod ^ter. im. Prevzemite -Katupmltt v vsa k; vf- letrfovfna. — Dele obstoj- v n&kupfvti^a In |»r*\y«wirju razni b stranskih kmetijskih pridelkov. Tla!* jr. provizlta Afr'lni fra-mncije sposobni m blvajoBt v občin; v kateri bi de-tov-fci nw; poso e Jo ponudbe s optsoir. dn-«wdfaTOppa Aidonn; < poi tt 1**4. Išfce sf cerkvenik i podružnico. 2 ms •osto stanovanje. mu -zeml?f ir. r»oka? t'ire f.; tu -ir. donar ju. Narp iako; Dobra dru-ri ima prednost. Po-idba r.a upravo *r>o-:.^uba* pod »Takrj« lf.4. Vajenca 2 va »skrbi sprt;.-r«* take; Novak Miroslav, tnitar. Rov-t« r.&d LrOff a : ,-no. SUnsvmje oddAm v nagoni. -rrhanòji. Erosovioa * Sest pr^äfv pr fi tednov rtar# — prodam Kavfcnlk AloJ-cU rr&pnmr.r t pofta Brrrr vira Veir zi lonji fuksa beìogrìvca. Ima ozko belr liso na nosu velika bf.la pika. ftv ftfit Peter ca Jofcet, Tev>e S&. p. D r Poltu. Lisfcit, riehrjeve tót kupu.»*- Ju zelo dobre plaAuJe Zdravit. Uub-:iana f^tan trp — j Telila izbera irhovina. Krvdtopa ^roožnib mlKifto mot sprfetmem Ponudbe- t «ab t evo pia^ n» opravo »T*o-moljuba« pod »Takoj« ai. im H lana za vsa kmečkA dola — sprrjmf Trtnik Prane. ftkofiiirA £tev. t. pri LiuM.iani. Nalagajte denar ▼ «ol idnem laTodu, T Hranilnici in posojilnici z. z n. 1. v Zavod daje posojila pod n a j u g o d n e j ä i m i pogoj. astni hiši poleg dekliške šole Posluje v Brzoparilnlke, gnolnlfne irpafke. Gama. s 10 letoo c»ranci;o nudi Podržaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani Kuhinjsko posodo, železnino, poljsko orodje — vile, mobke, lopate, ver^e. sekire, cepine, grablie in slično — likaln'ke, kor jske vedrce 7a vodo in krtače, ter drugo vsakovrstno šoe-cerijsko in galanterijsko blago kupite po ugodni ceni pri XLUN JOŽE - trgovina - RIBNICA KaNte Pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Domoljubu«! K premikom Vstajenja idi obilo Kristusovega zmagoslavja vsem članom, cčcna.cem in dobaviteljem Nabavna in prodajna zadruga - Ribnica Črni graber kupim vsak« lanolina po ugodni ceni Ponudbe je po'rebno poslati takoj na upravo »Domoljuba* pod Številko 131SÌ Za pomlad 1942 Tam nudi ieleznint in talops poljedelskih s'rojev Fr. Stupica. Ljubljana GMpuvetska resta 1 rame poljedelske stro e in oredje, hrane in pluge, črpalke in cevi. rnnm'Cne t.rpalke m raipršiln k», štedilnike, volne dvi^lioe. kot e vseh vrst vse predmete it ktpa:-ince.. mrftìo ia orraje. gospodinjske potrebSiine, nenaveči jedilni pri-bor. febelarsko orodje ii(L.1'd. 5 a k ii p s.trera telesa in drsnik kenn Pr fili I It a rotila! pnLek ..REDIN" za praßte Pri mallb prAilfk4b {^«oi)« . Redia pra^k hitro raal. arepi kosti in jik varuje razx3fc"bcv « ier-tii. Ve^i pra-irt pa *r '-uda-dorilo b:tro red::o r dobro prebarUa>rt. Tanof;; f§ ii*r.-fk 7.š i praufia »er a:at>« 1 in.Ui L. f •. pt yoftl L. 1^-. T zar. pr» poftti L. 2T-. 4 t.ar w»jm*ü L. knotro za.brft.l&:b i'ax'.xe: Pravi a* uui. muìo i e ('noe ali ko Pmtara «r»#eriia Kuc LiabDaw. Ztfenka «LI Ka pa sabu-va;:« Kedit pri Vt<«n trrfvct ali a- drur;. k»r a. pnbran u p^vr^a .Karo^ik: ix p-e^toeo Trie-1- ìb G&'it.i» morajo jhxùmìj destar vneprei- Vsom gg- Movaftoai ! Mesec mejnik bo v« posvrč-ea Mariji; tod« letos, tudi Presv. Src» Jeznsove»». PripM>lj M so posebne imam ice. ki jih bo raloril priprav-ljalni odbor devetih pr«ih petkov. Vodilna «i* sel šmarnic je: >Na*a Go^-pa Pre«v. Srtac. — šmamirtie poboj d «-ti naj bi bile ie priprava družin na posvetitev Prvsv. Src« Jmf"»11 — Zato ponovno prosimo pre*.. e rupmkv d« čimprej narore dovolj slik Prrsi. Srca J""^ «e?». ki so u posvetitev vsaki dmiin: potrebne in pa šmarnice , Naša Gospa Pre" Srrai. Oboje naročite na Pr»ra« ljalni odbor devetih prvih petkov _ Miklošičema ? (Pr. nk ' Ljubljana. Hčm jekli liiarr*: imd If lei Untar ^vpjst Voà-sovreLa 1«, p. Dnihrov«. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje »Ä visia vloge* vsak fas, »navadne" in »verane* po uredbi PUPILARNO VARNA' Sodno depoz tni oddelek: hranilniki, lekoči računi Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Neste« oböaa Uubl aaska