124, Ste«.
Pavšalni framko v tirisvč SMS.
M Ljubljani, v sefe®!® 4. iunlla 18-21.
Ixha|s razen nedelj En prasRiksv wsal« d e »a cb 19. uri dopclcine.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm > 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, postano ter no tiče isti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
GlesfS© Jugoslov. sgcSIsBro - demokratične stranke.
Posamezna štev. K 1 SO.
 ________________Leže	V.
TeEefonska št. 312.
Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'11 Učiteljska tiskarna.
Vlada je trdna.
Beograd. 2. Danes se ni oričuko-valo. da se reši vprašanje muslimanov. Davi se je na ministrski seji, kateri sta prisostvovala tudi dr. Ka-ramehmedovič in dr. Soalio, razpravljalo o ostavki muslimanskih ministrov. Potem sta muslimanska ministra referirala v svojem klubu. Dopoldne sta dr. Karamehmedovič in dr, Spaho zopet konferirala z ministrskim predsednikom Pašičem. Na današnji seji ustavotvorne skupščine
so bili muslimanski poslanci prisotni v zelo majhnem številu. Ob 19.15, ko se je odredilo glasovanje za tretje poglavje, so razen drugih Drišli tudi muslimanski poslanci ter sta dr. Karamehmedovič in dr. Spaho zavzela svoje mesto na ministrskih klopeh. Spor z muslimani se ie danes popoldne poravnal. Vlada bo izpolnila vse zahteve, ki jih je stavil muslimanski klub.
Iz konstiiuante.
Beograd. 2. junija. Na današnji seji ustavnega odseka je povzel besedo minister za konstituanto dr. Trifkovič, rekoč: Zadnii odstavek člena 43 se je vrnil ustavnemu odseku. ker so nekateri gg. poslanci za-tevali. da se izloči in na njegovo mesto sprejme druga odredba, ki ima več zmisla. in sicer: »Maksimum posesti se določi z zakonom«, in da se izloči oni del. ki govori o minimumu zemljiške posesti, ker bi zadel na velik odpor poslancev iz Srbiie. Posl. dr. Stajič (zemljoradnik) želi. da se odstrani stavek: »v katerem se ona ne sme razdeliti med naslednike«, zahteva pa, da ostane tudi minimum, da se torej maksimum in minimum odredita z zakonom.
Posl. Vujičič (radikalec) zahteva, da se zadnii stavek člena 43 sploh opusti. Protivi se ekspropriaciji veleposesti in veli. da je proti temu. da se odredi maksimum, koliko sme zemljoradnik imeti zemlje. To ni samo proti narodnim običajem, marveč je tudi škodljivo za gospodarski razvoi.
Posl. Gjonovič (republikanec) oravi. da nima zmisla. ako se ne sprejme odredba o maksimumu; potem bi kapitalisti lahko prišli na kmete in zbirali veleposestva.
Posl. Milojkovič (komunist) zahteva. da se vsekakor odredi maksimum zemljiške posesti in da naj ho to tolik kompleks, kolikor ga more lastnik sam s svojo rodbino obdelati.
Posl. dr. Perič opozaria. da obstajata dva minimuma posesti: en minimum glede razlastitve posesti, drugi pa. kadar gre za prisilno prodalo za plačilo davkov ali dolgov. Za katero vrsto minimuma gre. je treba razločevati in odrediti v ustavi.
Po razpravi se je stavek sprejel takole: »Z zakonom se bo določil maksimum zemljiške posesti, kakor tudi slučaj, v katerem se minimum posesti ne sme odtujiti.«
45. redni sestanek ustavotvorne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 16.45. Finančni minister dr, Kumanudi odgovori na vprašanje posl. Brandnerja, da je dala vlada za koroške begunce najprej pet milijo-
FiHp- Gatnik:
nov. potem dva milijona, tretjič pn
500.000	dinarjev ter da je pripravljena. da jim bo pomagala tudi nadalje Skupščina preide na dnevni red. Poročevalec Demetrovič čita poročilo ustavnega odseka.
Posl. Stanovnik (Jugosl. klub) govori o zadružništvu in zahteva, da država podpira zadruge. Zahteva zavarovanje za starost In bolezen ter govoreč o gospodarstvu zahteva zavarovanje živine.
Poslanec dr. Radosavljevič (demokrat) brani načrt ustave in zahteva. da se izvede revizija omejitve gozdne posesti po stvarnih potrebah in razmerah. Govoreč o svoiini predlaga. da se člen 37 vrne ustavnemu odseku. — Posl. Drofenik (SKS) govori o agrarnem vprašaniu in zahteva pomoč z,a invalide. Govori proti velezadružnistvu in zahteva odredbe. s katerimi se bo zaščitilo kmetsko prebivalstvo. Nato je govoril še poslanec Janjič.
BURNO GLASOVANJE.
Predsednik da zvoniti do kuloar-'ih. v skupščino prihaja veliko števi-io poslancev, predsednik odredi glasovanje. Komunisti, zemlioradniki in Jugosl. klub protestirajo z velikim hrupom in zahtevajo, da se debata o tem poglavju nadal.iu.ie. Predsednik pozivi je na red. Večina ministrov sedi na ministrskih klopeh, med njimi tudi dr. Karamehmedovič in dr. Spaho. Poročevalec Demetrovič gre na govorniško tribuno med neprestanim hruščem in zbiianjein po klopeh na levici. V glavnem govori o posameznih amendamentih in razloži. zakaj niso bili sprejeti. Na zahteve zemljoradnikov vsebuie to poglavje načelo pravične odškodnine. Na pritožbo posl. Vrsaloviča odgovori, da odredba glede agrarne re-lorme obsega tudi Dalmacijo. Poživili poslance, da glasujejo za ustavo, ker glasovati za posamezne člene* tega poglavja pomenja glasovati za ustavo. Njegov govor ie spremljala levica s silnim hrupom. Predsednik preti, da bo prekinil sejo. Komunisti razbijaio po klopeh, centrum ploska. Skupščina preide na glasovanje.
Tretie poglavje ustave ie sprejeto. Proti vsemu poglavju so glasovali komunisti in Jugoslovanski klub. Socialisti so glasovali proti vsem členom razen členov 30. 31. 32, 33, 34, 35, 36. 35 in 44, Posl. dr. Ivanič (radikalec) je glasoval proti členu 28. Pri členu 42 so zemljoradniki in komunisti z velikim truščem in s protesti zapustili dvorano. Proti so glasovali tudi bosenski radikalci dr. Srskič, Pečanac. dr. Spalaikovič in dr. Ivanič. Njihovo glasovanje je Jugoslovanski klub pozdravil z burnim ploskanjem. Proti členu 43 so glasovali tudi demokrati iz Vojvodine. dr. Sečerov. dr. Jakšič in dr. Vuletič. Predsednik zaključi sejo.
KREG O KUPLJENI USTAVI.
Posl. Barič (Jugosl. klub) kritizira. da je ustava kupljena. Ministrski predsednik Pašič odgovori, da ustava ni kupljena. V dvorani nastane velik šunder. Poslanci se zbirajo pred ministrskimi klopmi. Posl. Barič protestira. Predsednik era drugič opominja. Ker se je posl. Barič pregrešil s tem. da se na dva zapisnika rska opomina ni pokoril pozivu predsednika, ga ie predsednih kaznfl s tem. da ga je izključil od treh sej. Seia ie bila zaključena ob 20.
Beograd. 3. junija. Današnjo sejo ustavotvorne skupščine ie otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu razprave je bil 4. oddelek ustave. K debati o tem oddelku se ni javil noben govornik ter je bil 4. oddelek sprejet soglasno. V debati o 5. oddelku ustave so govorili poslanci Vuličič. dr. Kostič, dr. Sečerov in Magovčevič. Posl, Kosta Novakovič je v svoiem govoru naglašal. da se ne strinja s 5. oddelkom ustave in da bo srlasoval proti. — Minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič je zatem Dredlagal. naj se člena 50. in 56. vrneta ustavnemu odseku ter ie obenem pobijal trditve posl. Novakoviča. — Nadalj-ni govornik dr. Momčilo Ivanič je grajal, ker se je na prehiter način odpravilo vprašanje o dvodomnem sistemu. Povdarjal je. da se temu vprašanju ni posvetilo dovoli pozornosti. Govoril je obširno o tem. da se ima bivanje kralja izven državnih mej omejiti. Z ozirom na to je navajal ravno sedanje potovanje regenta. ki je po njegovem mišljenju zelo neprimerno, ker se država nahaja v notranji krizi. — Seia se je zaključila ob 13. in je bila prihodnja napovedana za jutri ob 9.
Državni proračun SHS,
. Beograd. 2. junija. »Službene No-vine« so dne 1. tm. objavile začasni zakon o proračunskih dvanajstinah za meseca junij in julij v znesku 589
milijonov 366.996.83 dinarjev in 832 milijonov 733.707.33 kron.
Klub radikalcev se razkraja.
Beograd. 3. junija. Na včerajšnji seji radikalnega kluba so bosanski radikalci z dr. Srskičem na čelu izjavili, da izstopajo iz radikalnega kluba, ker ni hotel zadovoljiti njihovim željam.
Dr. Korošec podaja izjave.
Beograd, 3. junija. Dr. Korošec je izjavil včeraj članom muslimanskega kluba, da stoji Jugoslovanski klub čvrsto na svojem avtonomističnem stališču in da so neresnične vesti o pogajanjih njegove stranke z Nikolo Pašičem.
Angleški rudarji se pogajajo.
London. 3. jun, »Evening Stand ard« doznava. da se bodo stavka joči rudarji in lastniki premogovnikov začeli neposredno pogajati, ne da bi pri tem zaprosili vlado za posredovanje. Tajnik rudarjev se je v zelo spravljivih besedah obrnil do lastnikov premogovnikov in predlagal novo konferenco zastopnikov obeh strank. Lastniki in rudarji so včeraj določili svoje zahteve oziroma svoje koncesije. Za danes se pričakuje odločilna seia.
*
Ogromni boj angleških rudarjev se bliža koncu. Kakor ie posnemati iz raznih vesti, je zavzela angleška vlada sovražno stališče proti rudarjem; ker ie dala odobriti v zbornici zakone »o varstvu industrije«, ki so veljali med vojno. Rudarska organizacija je zato odklonila posredovanje Llovd Georgeja in se bo sama pogajala direktno s podjetniki. Brutalnost angleške kapitalistične vlade ni manjša kakor povsod drusrod. kjer sede na ministerskih stolčkih izraziti zastopniki kapitalizma.
V Gornji Šleziji.
Opole, 2. junija. Položaj v Gomil Šle. ziji se od včeraj ni bistveno Izpremenll. V Otesznu so se vršili Izgredi ustašev. Nemški pooblaščenec v Opolu Je posedi medca-vezniško komisijo, kjer je ponovno Interveniral glede poslanca Hartmana, ki sa ga odpeljali. Medzavezniška komisija mu je odgovorila, da Je uvedla preiskavo In da ga bo nemudoma obvestila, čim prejme poro. čilo.
Varšava. 3. jun. Gorniešlezijska delegacija ie veleposlaniški konfe-lenci predložila načrt za razdelitev
■ locijalizmu in pili.
KaoifaUzem. Kapitalist-podjetnik je moderni gospodarski organizator. On vstvar-
ia s pomočjo denarja gospodarske organizacije, ki prepletaio vse moderno gospodarstvo.
Pri produktivnh obratih, kakor £r» tovarnah in rudrftkih. vidimo na f^^.Dogled, da je tako. A tudi v tr-f "'“i drugače. Kdor se v bistvo obratovanja poglobi, ta •	tud*	trgovski obrat
gospodarske enote v gospodarsko
oj ganizacuo, „oa najsi ie obseg take
organizacije se tako nestalen . Značilno za vse te organizacije ie. da ie sredstvo, ki nh veže, denar <V podjetje založen denar omogoča," da so oproščeni vsi. ki so v podjetju zaposleni, skrbi za vsakdanji kruh. Le na ta način morejo stati na tipični mestu v gospodarski organizaciji. ki mu ga podjetnik določi. Kdor razpolaga čez denar, ta pa sled tega kapitalistično denarno organizacijo tudi obvladuje,
Gospodarske organizacije, kakor i jih vstvarja kapitalizem, so organizirane vsled tega popolnoma avto-kratično in se dajo primerjati s srednjeveškim fevdalizmom. Razloček med srednjeveškim fevdalcem in kapitalistom podjetnikom ie pravzaprav le v tem. da omogoča podjetnik kapitalist gospodarske organizacije z denarjem, srednjeveški fevdalec pa jih je z dajatvami v naturall-iah in zemljo, ki si jo je prei osvojil. Nagib, ki kapitalista podjetnika navala. da žrtvuje kapital, obstoja v tem^da nosi za njega taka žrtev do-piceu. (Ud tega podjetnikovega dobička živi tudi kapitalist-rentir, ki nalaga svoj denar v denarnih bankah.)
Sedeži kapitalističnih gospodar-' skih organizacij, so mesta. V mestih stanujejo tisti, ki moderno produkcijo obvladujejo. Zato se imenuje kapitalistični družabni red tudi meščanski ali s francosko besedo bur-zuazni. ra izraz pa seveda ni točen. Zakai tudi moderni proletarijat, — navaden vojak v modernih gospodarskih armadah stanuie v mestu.
Iz mest segajo kapitalistične gospodarske organizacije daleč na okrog.
Tako so obsegale gospodarske organizacije, kojih sedež ie bil na Dunaju celo ozemlje bivše Avstro-ogrske. To se čuti posebno jasno sedaj. ko je Avstrija razpadla? Nove državne meje so te organizacije nasilno razbile in Dunaj ne more živeti.
Razven vpogleda v gospodarsko omrežje, ki ga ustvarja kapitalizem, je treba za razumevanje modernega gospodarstva zlasti še vpogleda v to. kako prihaja do tega. da more dajati gospodarska organizacija podjetniški dobiček in vanio vložene kapitale obrestovati. To ie mogoče vsled tega, ker ustvarja že dejstvo organizacije nove vrednote. Ker to na prvi pogled ne bo jasno, bomo pojasnili to na primerih.
Delovna sila brez zemlie. stroja, skratka brez produktivnih sredstev, ie popolnoma brez vrednosti. Delovna sila zvezana z neproduktivno zemljo ni toliko vredna, kakor delovna sila zvezana z rodovitno zemljo. Delovna sila. ki proizvaja na primi-
tivnem orodju ni toliko vredna, kot delovna sila, ki producira na stroju.
Pa ne samo pri delavni sili je tako: tudi pri vseh drugih vrstah blaga vpliva gospodarska organizacija, način sestave posameznih gospodarskih čini tel je v bistveno na vrednost v njej združenih gospodarskih činl-teljev. Skupina petih proizvodov, vrednih posamezno po 1000 K kot skupina ni vredna 5000 K. ampak morda neizmerno več. Poglejmo si to!
V državi Cile Imajo gore čilskega solitra, a dokler ga niso začeli zamenjavati. je bil čilski soliter za ta-mošnie prebivalce brez pomena Jn vrednosti. Ko pa so ga začeli vpo-rabljati v pokrajinah, kier teh snovi primanjkuje, kot umetno gnojilo, je začel pospeševati čilski soliter v teh krajih plodovitost zemlje in vstvar-jati take nove vrednote.
Vsled tega ie naravno, da je poslal tudi sam vrednota in za vse vir bogastva: Za tiste, ki ga prodajajo in za tiste, ki ga kupujejo, zlasti pa za trgovino, ki je izmenjavo organizirala. Se jasneje vidimo to nri obratih. ki organizirajo produkcijo.
Občinskim odbornikom JSDS in KDZ!
Navodilo. Prihajajo nam vprašanja^. kako naj se naši zastODniki v obč. svetih za<3rže naprain izjavam' za avtonomijo, ki jih predlagajo pristaši SLS. Naše stališče v tem vprašanju ie iz govorov naših poslancev v parlamentu znano; smo za močno centralno zakonodajo, in za najširšo samoupravo tozadevnih enot. ki naj bodo sestavljene le iz vidika geo-! grafičnih in gospodarskih potreb naroda. Plemenske in historične ineie odklanjamo.
Z ozirom na to naše znano stališče ne pripisujemo avtonomističnim izjavam, ki naj bi bile voda na poln tičen mlin SLS. nikake važnosti. Če pa se kake izjave že sklepajo, je mogoče za nje glasovati Ie tedaj, če Se v njih izraženo naše zgoraj na-i [ vedeno stališče. — f	<	Načelstvo JSDS.
Gornie Šlezije. Meja nai bi po tem načrtu potekala od Bogumina vzdolž Odre. preko Zapadne Poliske In de-, le okrožij Ratibor in Kozle. Na le-! vem bregu bi obsegala nekaj občin, ki so se izjavile za Poljsko. Odtod bi sledila črta meji okrala Strelce do kraja Chiotin Kniege in prerezala okrožje Oleszno do mesteca Gro-szovveche (?). Potem bi zavila vzhodno do kraja Wolffowskije In nato proti severu do sedanje polj-* ske meje.
Zanimiv proces v Berlinu.
Zločin za zločin. — Morilec oproščen.
Berlin. 2. iunlla. Pri deželnem sodišči! se Je danes ob velikem navalu občinstva pričela obravnava proti morilcu bivšega turškega velikega vezirja Talaad paše* 24 letnemu armenskemu državljanu Teill-riann. Obtoženec le izpovedal, da so se vršili pokolji, pri katerih so postali žrtve tu« dl njegovi starejši bratje In sestre. Nje« govemu mlajšemu bratu so s sekiro pre« klali lobanjo, on sam pa se ]e po udarcu na glavo nezavesten zgrudil na tla. Ta pokol] Je povzročil Talaad paša. Obtoženec opisuje svoje dejanje In Izjavi, da ni kriv. Dva tedna, preden Je izvršil svoj čin, se mu Je vedno zopet zbujala viziia podolja v spominu. Videl Je svojega umorjenega brata la posiljene sestre pred sabo in naposled, ko mu Je njegova mati očitala ravno« dušnost, Je sklenil, umoriti Talaad pašo.
Berlin. 3. jun. V procesu proti morilcu velikega vezirja Talaat paše so bili profesor dr. Lepsius, general Liman v. Sanders in angleški škof včeraj zaslišani kot izvedenci. Po njihovih izjavah je bilo v Turčiji
1,850.000	Armencev. Vlada je ukazala. naj se Armenci deponirajo na
^—sagi? —MMai
| Iznajditelj lokomotive bi ne mo« gel izdelati morda sam niti ene loi koinotive. Njegove milijardne vred-, note vstvarjajoča ideja, bi bila brez vrednosti. Ako pa zveže podjetnik! inženirja, ki iznajdbo praktično izra-f bi. z delom milijonov kovinarskih in transportnih deiavcev. bode trans-« portirala vsa ta skupina skupaj tisočkrat več blaga, kakor če bi vzeli vsi ti ljudje vsak svoj voziček in šli isto delovno dobo blago transportirati. Ta dva primera dokazujeta jasno, da pomenja organiziranje produkcU je v velikih^ gospodarskih organiza-« cijah povečanje produktivnosti de« lovne sile in morda tudi drugih vred* not. To povečanje vrednot do organi* zacijl ni sicer povsod tako veliko, kot v primerih, ki smo jih navedli, da se pa o njem povsod tovori tj. Tudi tam. kjer ne moremo govoriti' ravno o epohalnih novih iznajdbah, se vsled delitve dela produkcija po-* enostavlja. produktivnost delovne sile pa veča. Če pa je tako takozvani podjetniški dobiček razložen, je razložena tudi renta, ki ima svoi izvor v njem.
(Dalje prih.)
Stev. 124.
severni rob Mezopotamije. Od teh izgnanih Armencev je koma] 10% prišlo na svoje mesto; ostali, moški, ženske in otroci, so medpotoma mnrli vsled lakote, bolezni ali pa nasilja. Armence so na vse mogoče načine sistematično ubiiali. Kadar so bila vsled novega prihoda teh revežev koncentracijska taborišča prenapolnjena, so te ljudi odvedli v puščavo in jih kratkomalo zaklali. Popolnoma javno so merodajni krogi priznavali svojo namero, da hočejo iztrebiti ves narod. Le na nai-brutalnejši način je bilo mogoče en milijon ljudi uničiti v tako kratkem času. To naglaša tudi poročilo nemškega poslanika v Caritrradu. Pri ponrornih zoper Armence ni šlo za spontano gibanje, ampak za upravne metode, ker so se mladoturki bali. da bi armensko vprašanje utegnilo dovesti do razdelitve Turčije. Talaat paša se je kot najvplivnejša oseba mladoturškega odbora odločno zavzel za izvedbo teh ukrepov vlade.
Berlin, 3. iur.Ua. V procesu glede umora Talaat P*8e so porotniki Izrekli oprostilno obsodbo, nakar je bil obtoženec oproščen.
Zopet nova zveza narodov.
London, 3. lun. »Times« Javljalo Iz Wash!ngtona: Okolnost, da Je ameriški veleposlanik v Londonu Harwey začel sondirati teren gledo razorožitve, se v Wa-shingtouu smatra kot prvi korak politike predsednika Hardtaga za ostaavrltev nove zveze narodov.
Proti Grčiji?
Atene, 2. jun. »Elefteros Typos« javlja iz Beograda, da so se po zanesljivih poročilih združile Turčija, Bolgarija in Albanija za skupen nastop zoper Grčijo, zlasti ootem ire-lularnlh tolp.
Za politično demokracijo.1
Sodrug Etbin Kristan ie izvajal:
Predsednik ustavnega odbora je Izvolil reči. češ da smo mi sestavili svoi ustavni načrt, da se ga posluži-mo kot sredstvo za agitacijo pri prihodnjih volitvah, oziroma danes pred svojimi volilci. To pa ni tako; kajti ako bi mi hoteli agitirati, bi enosavno izdelali načrt, ki bi bil od prve pa do zadnje črke socijalistt-stičen. potem pa bi stopili Dred delavstvo in bi rekli: Evo. to smo predlagali, a večina ie to odklonila. To. gospodje, bi bila agitacija. Mi pa ne delamo tako. marveč predlagamo to. kar je po našem naibolišem prepričanju z ozirom na stanie današnje ekonomije, političnih in kulturnih razmer že danes mogoče izvesti. Polagoma glavno važnost v tem načrtu na ekonomska in sociialna vprašanja, na katera vlada predlagajoč Svoj ustvni načrt ni niti mislila in o katerih so neki govorniki rekli, da niso toliko važna v ustavi, ker baje zadostuje, da ustava take zakonodaje ne izkl jučuje. Jaz pa mislim, da to nikakor ni dovolj in iz razloga, ker morajo zakonodajalci, ki bodo prišli za to konstituanto. videti smernice, v lcaerih se je gibalo mišlienie zbor-nce. ki je izdelovala to konstitucijo. Tn zopet, gospoda, je to naiveč v vašem lastnem interesu, da rečete narodu. ko mu objavite sprejetje ustave. da ste v resnici imeli voljo, da nekaj storite za tiste sloie. ki so bili do danes zapostavljeni in tlačeni v tei dražbi.
Naš ustavni načrt izhaia iz stališča. da vsaka oblast pride od naroda.
Nočem, da se spuščam v polemiko z govorniki, ki bi nas hoteli prepričati. da ta konstituanta ni suverena. da ima vezane roke tuintam. da ima nekakšno maršruto. katere se
mora držati itd. Vse to ne velja, gospodje. Narod ima vsak trenutek pravico, da izdela svoio organizacijo tako. kakor sam hoče. in zato nikakor ni potrebno, da se spuščamo v kritiko kriške deklaraeijc in adres in odgovorov na adrese itd. Ako ljudstvo hoče nečesa drugega kakor ie včeraj hotelo, potem ie to volja ljudstva in nikdo ni suveren nad ljudstvom. (Fehim Kurbegovič: Ljudstvo je poslalo sem poslance s fiksnimi navodili in z gotovimi programi in preko tega ne moremo.) Gospod, saj vam vendar nihče ne brani, da se ravnate do navodilih svojih volllcev, torej enega dela naroda. loda jaz se ne morem strinjati s tem. da se sestane korporacija, voljena od ljudstva, da ustvari ustavo, oa da se ji reče: moreš ustvariti ustavo, toda ne take kakor tl hočeš temveč tako. kakor smo to mi že a piiori določili. To ne ere! Marsikdaj nikakor ne razumem tistih naših strank. Iz katerih prihaiaio kar naen-kr vse mogoče historične formulacije in ki govore o starih pergamentih in o drugem, čez čas oa iste stranke zastopajo pravo revolucije. Prosim vas. tega smo tu čuli toliko in sedem dni smo izgubili samo s premlevanjem tega, kar ie bilo.
Na tem temelju, gospodie. da vsa oblast izhaia iz naroda, smo zgradili svojo nacijo in povsem logično ie. da prihajamo do sklepa, ki ea ima v sebi reoublika. Ni še to sociialistična republika, temveč ie to republika, za katero bi lahko bili tudi pripadniki vseh meščanskih strank.
* Govor na 11. seji ustavnega odbora ob priliki generalne debate o vladnem ustavnem predlogu.
(Dalje prih.)
Iz amsterdamske strokovne internacionale.
Dne 18., 19. in 20. ma$a ie njeno predsedstvo imelo seie, ki so važne po sAdetpih
in poročilih. Na kratko:
1. Sprejet ie bil birojev predlog, da dobi Zveza strokovnih organizacij v Itadfl podporo 50.000 lir za boi moti reakciji
2. Ogrski »vezi strokovnih organizacij se nakaže denarna podpora za vsak mesec. Poziv organiziranim sodružotn, naj podprejo z denarnimi sredstvi obnovo ogrskih strokovnih organizacij, je Imel lep uspeh.
3, Z ozirom na poročilo tajništva o fl-nanoielnetn stanju Je predsedstvo sklenilo, da predloži bližnjemu kongresu načrt, po
katerem bi se v državati z nizko valuto pobiral še poseben članski prispevek, da •e dohodki zetlačijo z onimi iz drugih dr-fav ta da bo mogoče bolje uttoditi predloženim zahtevam,
4. Z« novega kongresa še predloži nova razpredelba dežel ali deželnih skupin, ki M volile svojega zastopnika v predsedstvo. Obenem bo stavljen predlos, da bi
namestnike za člane v predsedstvu tevoltl kongres sam.
5. Mednarodna strokovna tajništva. Z ozirom na to točko je bila sprejeta resolucija, ki namerja pospeševanje enotnosti v organizacijah.
6. Na mednarodni kongres delavk v Genfu (oktobra t. 1.) se odpošlje delegacija amsterdamske internacionale; njene organizacije se smejo le pod nekimi pogoji udeležiti kongresa.
7. Na kongresu amsterdamske internacionale bo stavljen predlog, naj bi se povečalo število predsedstvenih članov.
8. Tretja internacionala. Amsterdamsko predsedstvo odobrava zadržanje biroja proti razkrojevalnemu delu tretje Internacionale.
Važna je z oziram na to razkrojevalno delo sledeča resolucija:	načelo enotnosti
zahteva, da ne sme nobena organizacija obenem pripadati obema internacionalama. Organizacija, ki ta sklep krši, se s tem sama izključi iz amsterdamske strokovne internacionale.
9. Glede gornješlezijskega vprašanja so odločili, da se ponovno odpošlje na lice mesta posebna komisija, da prouči gospodarsko stran tega vprašanja. Na nemško in poljsko delavstvo se naslovi poziv, naj ustavi moritve in plenitve.
10. Sklenili so, da se započne močna propaganda na celo Ameriko, Indijo, Japonsko in Avstralijo.
11. Internacionalni kongres se bo vršil v novembru tega leta. Kraj določi biro.
12. Z ozirom na govorice, da posamezne vlade navzlic določbam mirovne pogodbe ne uvažujejo reprezentativne delavske organizacije pri volitvah zastopnikov za konferenco mednarodnega delovnega urada, se biro pooblasti, da stopi v zvezo s tem dedovnhn uradom In z raznimi strokovnimi zvezami, da podvzamejo potrebne korake v slučaju, da so te govorice resnične. ■
*
Sej se Je udeležil Jouhaur (Franclja),
Meriens (Belgija), VVilliams (Angleška), Dflrer (švica), Seipert (Nemška), Dumou-lin (Francoska), Tayerle (Češkoslovaška), Fimmeu in Oudegeest (Holandska).
Politične vesti.
+ Tantijema In demokracija. Pod tem
naslovom piše »B. Dnevnik«:	»Izvozna
banka je podelila svojim uradnikom in uradnikom upravnega in nadzorstvenega odbora tantijemo. Tantijema znaša 922.000 in z besedami: devetstoindvajset in dva tisoča dinarjev. — Cel svet poginja in propada, a banke dobivajo ia med njimi največ Izvozna banica. Ta banka grabi svoje milijone glavno s pomočjo države, a v državi Je njen najvažnejši agent g. Mllorad Draškovlč. In režim, pod katerim se to dogaja, se zove režim demokracije!« — Ce jih pa Imenujemo bankokrade, pa napade »Jutro* krčevica!
+ Korošci proti glasovanju za Nemčijo. Kakor poroča »Reichspost« iz Celovca, nameravajo ondi vse stranke in vse občine izdati proglas na Štajerce, naj opuste glasovanje, ki je določeno za 3. Julij. Apelirati nameravajo na solidarnost avstrijskih alpskih Nemcev.
+ Vladna kriza In državni deficit v Avstriji. Asvtrijska vlada ie odstopila. Odstopila le baje vsled glasovanja za priključitev k Nemčiji. Zdi se pa, da ie vzrok odstopa vlade v glavnem povzročilo raz-orano i matično stanje Avstrije:	polletni
budget je preračunan oa 50 milijard deficita ali sto milijard letno. Klerikalna meščanska vlada je privedla državo do tudi zelo resnih gospodarskih in ne le političnih kriz.
+ Strokoma Internacionala v Amsterdamu je Izključila ii svojega odbora vse komuniste. Načelstvo Mednarodne strokovne zveze, ki je zborovalo od 18.—20.
maja v Amsterdamu, je sklenilo, da je načelo enote brezpogojna potreba za delavsko akcijo ter da strokovne organizacije nikakor ne morejo imeti te predpravice obenem pripadati dvem internacionalam. Delavska organizacija, ki zahteva svoj pristop k moskovski luternacionall, se s tem postavlja Izven okvirja amsterdamske strokovne zveze.
+ Portugalski parlament razpuščen. Parlament je razpuščen. Volitve so določene za 20. julij.
+ Zinovjov je poslal čsl, komunistom dopis, v katerem sprejema na znanje poročilo o strankinem zboru ki v katerem se obrača proti nekaterim strankinim voditeljem, zlasti proti Smeralu. Zanimivo h, da »Rude Pravo« tega moskovskega poročKa ni prineslo na čelu lista kot doslej Je vsa, ampak da ga je prinesla njegova večerna izdaja prav skritega v notranjosti lista. Le naprej.
+ Argentinska reakcija proti delavstvu. Policija je v Buenos-Airesu aretirala 177 članov strokovne organizacije morskih delavcev, ki so se tajno sestali, da sklepajo o taktiki svoje organizacije proti podjetnikom. Argentlnija je sploh začela preganjati organizirano delavstvo.
Gospodarstvo.
15 mRiJard državnega deitcita?!
Ljubljana 3. Iz Belgrada javljajo, da je proračun za leto 1921/22 že povsem gotov in da pride kmaiu v razpravo pred maiistrski svet. Edino postavka izdatkov za vojno ministrstvo še ni izpolnjena, ker vojni minister ne odneha od tega, da se izda za armado 10 milijard kron, finančno ministrstvo pa se te postavke brani, ker bi na ta način primanjfctJaj znašal preko 15 milijard kron. Kako naj se pokrije ta deficit, še ne vedo. Mislijo zopet na nove davke, vendar pa do sprejetja ustave n s-vih davkov ne morejo razpisati.
•
Naša dellcitaa. finančna politika nam daje že dve leti sem dosti misliti. Brenii-na, ki jih mora nositi delavsko ljudstvo posebno v indirektnih davkih so že obe leti obstoja države vedno naraščala, la kaj je posledica, vse te nezdrave finančne politike? Nastaja draginja, mezdna gibanja ln nezadovoljstvo. Da pa bi vlada izvedla primerno obdavčenje vojnih dobičkov, do tega se še ni povzpela, ker se boji vsakega najmanjšega protesta s strani verlžni-kov in dobičkarjev. V vseh državah so finančniki uvideli, da je za ozdravitev financ potrebna energična potfea in so U-, vedli ne le visoko obdavčenje voinih dobičkov, marveč ceb še oddajo imetja. Naj bi naši finančniki že enkrat uvideli, da je treba obdavčiti bogastvo, ne pa deavskih želodcevl Boljša davčna kontrola cad prc-f.tarstvom bi bila tudi že zdavnaj na mestu.
In kljub tenm, da se država nahaja v takih deficitih, naj redimo še militarizem, ki mu ga menda razen na Francoskem in v Italiji ni para v Evropi. Deset milijard za vojaštvo! Vse bogastvo, ki ga nam daje zemlja, požre brezplodni militarizem!
— Zvišanje taks. Poročali smo že, da namerava finančni minister za tekoče proračunsko leto zvišati razne takse. Finančni svet ministrov je o teh zvišanjih stavil svoje predloge. Spremembe se morajo izvršiti saimo v toliko, da odpadejo takse na oglase v novinah, dočim je reklama po zidovju, reklamnih deskah, poslopjih in v vozovih električne železnice podvržena letni taksi. Pojavljajo se težave pri donošenju tega zakona, ker jc bil razširjen samo del srbskih zakoetav na vso državo, dočim so določbe o zvišanju tarif veljavne za celo državno ozemlje. Pristojbine od dedščln prve stopnje (od očeta na sina) so razširjene tun Srbijo, kjer dosedaj teh pristojbin niso plačevali. Pristojbine dedščin od soproga na
j soprogo bodo kar najbolj znižane, pristojbine od dedšein drugih stopenj sorodstva bodo znatno zvišane, tako da bodo zn* šale približno tretjino cele dedščiue.
— Sprememba uredbe o devizah ia valutah. Finančna delegacija objavlja pa naročilu generalnega inšpektorata uradn>: Ministrski svet je v seji dne 1. t m sl^ci nii premembo Uredbe o devizah in valutah (Ur. list št. 58-149 er 1921) v tem smislu, da v členu 9 odpade predzadnji stavek, ki zahteva od kupca devize garancijo v obliki akcepta (solo-menice). Prememba se objavi tudi v Službenih Novinah.
— Cene mesa v Celju zvišane. Od 31. maja naprej so v Celju veljavne sledeče cene za meso: goveje: boljše 38 K, slabše 36 K, telečje: 28 in 40 K; svinjsko 40 K.
— Občni zbor Odseka za lesno industrijo. Odesk za lesno industrijo Zveze m-dustrijcev v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za poslovno leto 1920-21 na soboto dne 11. junija t. L ob 14. uri (ob dveh popoldne) v veliki dvorani Mestnega doma. Dnevni red obsega točke predvidene v statutu ter predloge za krepkejšo organizacijo lesne industrije v Sloveniji, član! odseka se izkažejo z vabili. Lesni industrijcl, ki dosedaj niso še člani Odseka ter bi se hoteli udeležiti občnega zbora, se zarno-rejo prijaviti v pisarni Odseka v l^elcnbur-govi ulici št. 7-II, kjer dobe provizorične izkaznice. Izkaznice se izstavljajo v siko predpoldne do vštevšl petek, 10. junija t. 1,
Kulturni vestnik.
Skrajua zanimivost. Neki znani ljub-Ijanski slikar (potem baje še drugi) je vlo-. žil tožbo proti mlademu dijaku, ki je bil napisal kritiko o umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu, a tako, da se ni preveč laskavo izrazil o razstavljenih delili do tičn ega slficarja. Stvar je, kakor vidite, skrajno zanimiva in obeča nov umetniški škandal. Umetniških škandalov (afer,__dv> bojev, rokoborb, tožb itd.) pa je, po našem resnem mnenju, v Ljubljani nekoliko preveč — morda radi škandaloznih umetniških razmer! — in bi ne škodovalo, če b! vse te razjarjene duše prišle enkrat do pameti. Da ne bomo preveč smešni pred svetom, ko smo smešni že itak sami po sebit Naš predlog: Odločite vse take sporne delikatnosti in camcra ca rita tis pred umetniškimi razsodišči, ker gg. pri sodniji čisto gotovo niso prijetno presenečeni, če jim pridete s slučaji, kjer igra osebno čustvo glavno ulogo — morda nimajo niti pravega razumevanja za take stvari. Bodite umetniki in ne vlačite umetnosti na nekompetentno civilno sodnijo! Če vam tre za umetnost seveda... — K. K.
Svoboda, del. izobraž, druStvo v Mariboru priredi 12. t. m. v kazinski dvorani ob 10. uri dop. koncertno matinejo, pri kateri sodelujejo pevski odsek Svobode, fz prijaznosti orkester prof. Kubička, razveš tega bo recitiral s. prof. Favai iz moderne slov. lirike. Cene sedežem so zelo nizke. Sedeži v prvih vrstah stanejo 12 K, oni v. zadnjih vrstah 8 K, dočim stanejo stojišča samo 4 K. Opozarjamo mariborsko delavstvo na to prvo javno produkcijo del. kulturnega društva, da se prireditve v največjem številu udeleži. Pevski odsek Svobode bo zapel venček slovenskih narodn'* pesmi. Tudi orkester ima dobro izbran spored. Vstopnice se dobe v predprodaji v upravništvu »Enakost* v Ruški ulici 5, pri Zlata Iiriitvk v Slov. ul. in pri tvrdki El' Unger, Kralja Petra trg.
Umetniški večer, ki sta Ia hotela pri' rediti PodbevŠek in Kogoj v pondeljek 6. t. m. v gledališču v Mariboru, je radi koncerta Burmestra preložen in se bo vršil
10.	t. m. cb 8. uri zvečer v mariborskem narodnem gledališču.
Shakespeare: Beneški trgovec. Prevel Oton Zupančič. — V novi založbi je izšel kot 6. zvezek Nove knjižnice Shakespea-rejev »Beneški trgovec« v prevodu Otona Zupančiča. Prvi Župančičev prevod te
LISTEK.
Maksim Oorkij. — Miroslav (j.:
Šestindvajset in ena.
(Dalie.)
Razen pekarije za preste in kolačke je imel naš gospodar tudi pekarijo za boljše pecivo: bila ie ravno v listi hiši, ločena od našega brloga le po Steni. Onih pekov, četvero jih je bilo — ni bilo k nam na spregled, ker so smatrali svoje delo za bolj snažno od našega in so se ogibali naSe delavnice in so se samo zametujoče posmefiovali nad naimi, kadar smo se zunaj srečali.
Tudi ml nismo hodili k njim; to nam je prepovedal mojster iz bojazni. da ne bi začeli krasti maslenih štruc. Nismo ljubili teh pekov, ker smo jim zavidali: nilhovo delo ie bilo lažje od našega, dobivali so boljšo plačo, boljšo hrano: njihova delavnica ie bila prostornejša, in vsi so bili tako čisti, zdravi. — čisto nasprotni od nas.
Mi vsi pa smo nekam porumeneli, osiveli: nekateri izmed nas so imeli srbečico, eden ie bil docela Okrivljen od revmatizma. V prazni-
kih in v prostem času so se oblačili v suknjiče, obuvali škornje na škrip. dva sta imela harmonike in vsi so se hoditi sprehajat, v mestni uark. — mi pa sin o nosili umazane cunje in na nogah opanke, spletene iz ličja, nas ni pustila policija v mestni park. — ali smo torej mogli ljubiti te peke? Te gosposke peke?
Pa smo enkrat izvedeli, da se je eden od niili napil. Gospodar ga je odslovil in najel drugega . Izvedeli smo tudi. da je ta drugi — bivši vojak. da hodi v atlasuem telovniku, z zlato uro in verižico. Radi bi si ogledali tega gizdalina, in v nadi. da ga zagledamo, ie zdaj oa zdaj kdo od nas stekel venkai.
A 011 se je sam pokazal v naši delavnici. S koncem škornja je trčil v vrata in jih odprl ter jih pustil odprta. Obstal je na pragu ln nam zaklical smehljaje:
vDobro srečo. pozdravljeni, fantje!«
Hladni zrak. ki se ie valil v gostem. dimastem oblaku pri vratih, ie objemal njegove noge. On pa je stal na pragu, gledal od zgoraj doli in izpod niegovih svetlih, spretno nasukanih brk so blesteli veliki porumeneli zobje. Njegov telovnik je bil zares neka posebnost — moder z všitimi rožicami se ie ves nekako
svetil, a gumbi na njem so bili neke vrste rdeči kamenčki. Tudi verižico ie imel...
Lep je bil ta vojak. Dostaven dečko, zdrav, z rdečimi lici. in njegove velike, svetle oči so gledale naravnost — laskavo in jasno. Na glavi ie imel belo, močno naškroba-no čepico, a izpod čistega predpasnika brez najmanjšega madeža so kukali ostri konci modnih, svetlo či-?čenih škornjev.
Naš pek ga je vljudno Doprosil, da naj zapre vrata; storil ie to. ne posebno naglo ln nas začel spraševati o mojstru. Povedali smo mu vse in segali pri tem drug drugemu v besedo, da ie naš moister slepar, ("'"'f. zlodej in mučitelj. — vse. kar se ie moglo in kar ie bilo ootreba povedati o mojstru, kar se oa ne more zapisati tu. Vojak ie poslušal, migal z brki ln nas motril z mehkim, svetlim pogledom.
»Pa deklet imate tu dosti...« je rekel nenadoma.
Nekateri izmed nas so se vljudno zasmejali, drugi so vrezali čudne obraze, eden pa ie pojasnil vojaku, da je tu devet deklet.
»Kako. kaj? Ali kai pridete blizu? Ali se kaj dobro razumete ž njimi?« je vprašal vojak in pomežiknil z očesom.
Zooet smo se zasmejali, ne posebno glasno in kakor v zadregi. Marsikdo izmed nas bi rad veljal za tako pogumnega mladeniča, kakor on. a nihče ni znal in mogel tega. Nekdo ie to priznal in rekel liho:
»Kai bomo ml...«
>Seveda. to je vam težko!« ie prepričano rekel voiak in nas pozorno motril. »Da, nekaj manjka v vas... Nimate pravega nastopa... se pravi... vaši obrazi odbijajo 1 A ženska — ona ima rada stasitega človeka. Ona hoče. da bi bilo na človeku vse zdravo, čvrsto... da bi bilo vse čisto in v redu. In vrh-tega spoštuje moč... Da roka kaj zaleže, to ie tisto!«
Vojak ie potegnil iz žeoa de*no roko z zavihanim rokavom, golo roko do komolca in nam io le pokazal. Roka ie bila bela. krepka, porasla s svetlimi, zlatikastimi kocinami.
»Noga. prsi. — povsod ie potrebna jeklena moč... Potem pa se zahteva. da ie človek vedno snažno oblečen. Mene. na primer, babe zelo ljubijo. Ne kličem, ne vabim jih k sebi. — Pa ml same lezejo na vrat. kar po pet hkrati.
Prisedel ie na vrečo z moko ln nam na dolgo in široko razkladal.
kako ga imajo babe rade. in kako pogumno ravna ž njimi. Potem ie odšel in ko so se vrata škrioaie zaprla za njim. smo dolgo molčali in mislili le o njem in o njegovem pri-, povedovaniti. Potem na smo se oglasili vsi in takoi nam ie postalo jasno, da nam vsem ugaja. Tako oriprost, imeniten človek. — ie prišel, pose-del in pokramljal. Nihče ni hodil k nam in niiiče se ni pogovarial tako prijateljsko z nami. In še vedno smo govorili o njem in o nietrovih bodočih uspehih pri naših dekletih v hiši. Kadar smo se mi srečali ž njimi na dvorišču, so ali žaljivo skrivile ustne in se nas ognile v velikem ovinku, ali pa so šle naravnost do nas. kakor da ifm ne bi bili v na-ootie. Ml pa smo jih vselei občudovali zunai. kadar so šle iniino našili oken — pozimi v nekih posebnih' kožuščkih in kapicah, poleti pa v klobučkih z rožami in z raznobarvnimi solnčnlki v rokah. Zato smo med seboj o teh deklinah govorili tako. da bi vzkipele od jeze in sramote. če bi nas slišale ...
»Kai pa. če nam spridi Tanju-šlco!...« je rekel nenadoma pekar ves v skrbeh.
(Dalje prih.)
Hrame, ki Je izšel pred leti, se Je že odlikovat po točnosti ta pesniški vrednosti, ta iprevod pa je prvega še daleč presegel. Ker »Beneškega trgovca« ni bilo več na knjižnem trgu, ga je Župančič sklenil izdati nanovo, toda ko ga Je jel pregledovati, so Se mu popravki tako namnožili, da ima Čisto novo delo pred seboj. Šolam bo ta
klasična drama v klasičnem prevodu Še zlasti zaradi tega postrezala, ker ima obširen llterarno-historičen in fortnalno-ana-litičen uvod doc. dr. Kelemiua in ob koncu vse potrebne opazke. — Knjiga je izšla v zelo lični izdaji in se prodaja po 28 K nevezan in 36 K vezan izvod.
Dnevna kronika.
Volitev župana in podžupana dela demokratom skrbi.
»Jutro« pravi, da bodo socijalni demokrati že pri prvi volitvi volili komunista Vencajza, ki ima dobre zveze s kle-rikalci. v tej vesti tiči konjsko kopito, češ, socijalnj demokrati so ,v zvezi s klerikalci Mi seveda odklanjamo tako insinua-Ct/o, ki ima očiten namen, zbuditi v javnosti sum, da se socijalni demokrati vežejo z meščanskimi strankami. Jasno je, tla pride do ožje volitve župana in podžupana, ker nima nijedna stranka v občinskem odboru absolutne večine. Socijalni demokratski zastopniki bodo nastopiti v ztnislu strankinega navodila pri volitvi ta upoštevali le v skrajnem primeru specijal-fle lokalne razmere.
*
Prva Izredna seja novoizvoljenega občinskega odbora ljubljanskega bo v sredo, idne 8. junija 1921 ob 5. uri popoldne v mestni dvorani z dnevnim redom: Volitev Župana ta podžupana.
Obrtna nadzornlštva v Sloveniji. Urad« 61 pi&: V zmislu naredbe, kako se nadziraj Izvrševanje predpisov uredbe o delovnem času z dne 12. septembra 1919, lo ministrstvo za socialno politiko v Bel-pdu predpisalo okrožja inšpekcij dela za izdajanje dovolB za delo čez uro lo za ka-znovonje, če se delovni čas prekorači.
Okrožja obrtnih nadzoralštev v SIo-trenjji so določena tako-le:
1. obrtno nadzoruištvo s sedežem .v Ljubljani, kj obseza okrajna glavarstva v Ljubljani, Logatcu, Kranju, Radovljici, iCamnJcu, Litiji, Kočevju, Novem mestu, vraamlju In Krškem;
2. obrtno nadzorniStvo s sedežem v Celju, ki obseza okrajna glavarstva v Celju, Brežicah, Slovenigredeu In Prevaljah;
3. obrtno nadzomištvo s sedežem v. Mariboru, Ljutomeru, Ptuju in Murski Soboti,
Stranke fe ljubljanskega, logaškega, kranjskega, radovljiškega, kamniškega, litijskega, kočevskega, novomeškega, črnomaljskega In krškega okrajnega glavarstva
se obračajo v vseh zadevah na obrtno nadzomištvo v Ljubljani, ki vrši v ofc-taočju teh glavarstev nadzor o delovnem Času, daje dovolila za delo čez uro ter kaznuje prestopke v okviru omenjene Uredbe.
Stranke fz okrožja celjskega, brežiškega, slovenjgraškega, konjiškega ta prevaljskega okrajnega glavarstva naj se obračajo v teh zadevah na obrtno nadzor-oHtvo v Celju, stranke lz okrobja mariborskega, ljutomerskega, ptujskega In mur-Sjkosobotskega okrajnega glavarstva pa na Obrtno nadzornlštvo v Maribora.
Pristojnost o obrtnem In trgovskem Šolstvu. Z dnem 1. Junija 1921 preide pristojnost za obrtno ta trgovsko šolstvo od Poverjeništva za uk in bogočastje na oddelek ministrstva za trgovino in industrijo y Ljubljani. S tem prevzame vse uradno poslovanje glede trgovskega in obrtnega Šolstva, potem obrtno-nadaljevainih In tr-hovsko-nadaljevalnih šol imenovani oddelek. Poročila in vloge gledo trgovskih in hbrtnih šol naj se naslavljajo odslej samo ha oddelek ministrstva za trgovino In Industrijo v Ljubljani.
Akad. soc. pedag. krožek priredi dne i 7. junija 1921 ob 8. uri zvečer v zbornični j dvorani univerze diskusijski večer o pred-| metu: Današnji način kaznovanja. DJsku-I sijskaga večera se udeleže naši najznaane-nitejši veščaki kaznoslovci. Z ozirom na velevažno vlogo, ki jo ima kaznovanje v življenju, se vabijo k udeležbi vsi, ki se zanimajo za postopanje z zločinci, zlasti gg. juristi iz prakse ta pedagogi. Spored diskusije: 1. Mnenja o namenu kazni; 2. današnji sistem kaznovanja; 3. hibe; 4, načrti za izboljšanje. — Odbor,
... Ustavile se v nedeljo pred Slonom, Evropo, Zvezdo, Prešernovim ta Trubarjevim spomenikom, pred stolno, šentjakobsko, trnovsko in šentpetersko cerkvijo, na oglu Rimske in Blevveisove ceste, v Spodnii Šiški pred cerkvijo in na južnem kolodvoru, kjer bodo na prodaj znaki ta odkupnine za dečji dan. Naj ne gre nihče mimo teh prostorov, ne da bi položil za revno ljubljansko deco po dnevnih zavetiščih svojega prispevka. Od uspeha dečjega dneva je odvisen nadaluji obstoj dnevnih zavetišč. Sramotno bi bilo za Ljubljano, ako bi morali ob kouc« šolskega leta zatvorki to velevažno socialno napravo, kjer se deca obvaruje pogubnega vpliva ceste. Pomislimo, da ogroža le neznatno število pokvarjene dece vso ostalo deco. Obvarujemo svojo deco s tem, da zaščitimo tujo deco.
Poverjenik za javna dela dipl a*r. A Jamnik sprejema stranke redno vsako sredo ta vsako soboto od 9. do 13. ure na Turjaškem trgu št. 1-IL
V prhi spomenikov Borštnika In Va-rovfika, ki se imata odkriti o priliki kongresa udruženih fueosJ. gted. Igralcev V Ljubljani, priredi ljubljanski pododbor V nedeljo, 5, Junija 1921 ob 11. url promenadni koncert v »Tivoli«, popoldne pa ljudsko veselico v hotelu »Tivoli«. Vstop prost.
Usoda beračev. Ljubljanska policija Je sedaj napovedala neizprosen boj beračem, posebno »lajnarjem*. V četrtek so imeli stražniki obilo posla z berači Povsod so jtb lovili. Bill so lepi prizori, kako so prihajali »lajnarji« v policijske zapore. Prijeli in v zapore odvedli so deset beračev ta dve beračici
Ljubljanska porota. (Mlada Ame-rlkanca.) Porotno sodišče je včeraj razpravljalo zanimiv slučaj, kako zabrede mladina v zločin. Dva brata, rojena v Ameriki v velikem mestu Chicagu, Oabril J. ta Stanko J., sta odnesla mnogo hišne oprave, obleke in opreme v vrednosti 23/100 K lz zabojev, shranjenih v Kendovem hlevu na Bledu. Zaboji so bili last zakonskih Gelsler. Vse stvari so Izsledili na njiju domu. Starejši brat Gabriel je bil obsojen na eno leto ječe, mlajši, tedaj še ne 14 let stari Stanko pa je bfl oproščen, ker so porotniki soglasno zanikali njegovo krivdo, (Oproščeni Blejci!) Ker so porotniki soglasno zanikati krivdo tatvine era-ričnega dinamostroja, vrednega 20.000 K, Je porotno sodišče oprostio sedem Blejcev: Pavla Ambrožiča, Ludvika Berca, Jožeta Beroa ml., Matevža Čopa, Frana Iskra, Jožeta Berca st. In šhrma Ambrožiča. Na Uhanci v bohinjski dolini je prvih pet obtožencev odneslo iz neke barake dl-namostroj, last stvarne demobilizacije. Zadnja dva sta bila posredno udeležena, Obtoženci so se zagovarjali, češ, da so v
dobri veri smatrali stroj za zapuščeno stvar brez gospodarja. Drastičen je bil zagovor invalida Šimna Ambrožiča: »S svojimi tremi sinovi sem napravil 21 let vojne. Izgubil sem ievo nogo. Kaj imam od tega? S tem strojem sem upal doseči nekaj nagrade za izgubljeno nogo!«
Škrlatica v Belgradu. Kakor poročajo belgrajski listi, se je v Belgradu zelo razširila Škrlatica. Pred dnevi je okrožni ti-zikat v Belgradu konstatiral, da je 55 slučajev Škrlatice. Kar je najbolj karakteristično, niso zboleli na Škrlatici samo otroci, temveč tudi starejše osebe. Toda vzJic temu se z uradne strani o tem molči ta niso odrejene nobene varnostne odredbe.
Sol© ne marajo. V Bosanski Krupi se je zbralo okrog 80 Janetov, da protestirajo proti stavbi šolskega poslopja v tamošnjl vasi, Orožištvo je aretiralo 6 hujskačev, ostale pa razpodilo zopet. Zvečer se je zbrala vsa vas in obkolila orožniško postajo. Šele po daljšem prizadevanju je orož-ništvo vspostavilo mir in red.
Cirkus Rendlov. Radi zakasnitve vlaka se za včeraj napovedana otvoritvena predstava vrši šeie danes, v soboto dne 4 junija ob pol 9. uri. Kupljene vstopnice so veljavne za jutri. Ravnateljstvo.
Koncert v hotelu Tivoli V soboto 4 t. m. od 16 do pol 20., v nedeljo 5. t m. od 10 do 13, ure.
Volitev župana in 11 občinskih svetovalcev v
Trbovljah.
deluje godba podružnice »Svobode« lz Celja. Tamošnje delavstvo opozarjamo na to prireditev ta naj se je udeleži v čira večjem številu.
iporf.
Dne 30. maja ob 3. uri popoldan se Je vršila v občinski pisarni v Trbovljah volitev župana ta občinskih svetovalcev. Navzočih je bilo 33 odbornikov. Odsotni 'M bili Gorjanc Jože, ki se nahaja v preiskovalnem zaporu v Celju, RinaJdo Robert j« na potovanju za delom, ter Miha Koren nujno zadržan v Belgradu kot narodni poslanec.
Po običajnih formalnostih je otvorfl volitveno zborovanje I. Goropevšek kot najstarejši po letih izvoljeni odbornik. Prisostoval je volitvi tudi g. okrajni glavar Plnkauer Iz Celja. Predno pridem na predmet zasedanja, naj omenim, da se je pritožil takoj ob vstopu v zboroval ni prostor odbornik Kačnik, da prostori niso pravilno zasedeni, da bi po mnenju komunistov morali oni sedeti kot večina na levici, katera Je hfla žal že zasedena.
Valitev župana se je izvršila brez najmanjšega Incidenta ter to dobili glasov:
Kom. Jurij Hacin 20 glasov, Zupan Iv. starejši 2 glasa (kler.) In Gričar Martin I glas (tudi kler.); 10 glasovnic je bfio praznih. Izvoljen je torej kom rudar Jurij Hacin za župana.
Pri volitvi obč, svetovalcev želi pojasnila odbornik Kočnik Ivan, ker ne pozna volilnega reda, kar se je izkazalo pri oddajanju glasov, ker je kandidiral za podžupana.
Izvoljeni so sledeči odborniki občin, svetovalcem:
Podstudenšefc Fr, podžupan; Grčar Al., Čefcada Franc, Gričar Ivan, Bedenik Fr., Bogve Franc, Koren Miha, Aškerc Matevž,
Organizacijski vestnik.
Bz stranke.
KOLEDARJU
Nekaj organizacij ta nekateri zaupniki so nam posla!] precej izvodov letošnjega delavskega koledarja nazaj, ker so ga Preveč naročili. Zdaj Je pa prepozno, da bi ga pošiljati drugim, ker junija ne kupujejo ljudje rodi koledarjev. Ker hi pa tl koledarji v par mesecih izgub® sploh vso vrednost, se ie načelstvo odločilo razdeliti jih med ljudstvo za tretjino cene, to je po K 5. Kdor jih naroči pet, dobi enega po vrhu. Toliko je koledar vreden, kot notes.
Kdor )ma prejšnjega že popisanega ali razstrganega, se mu izplača kupiti drugega. — Centralno tajništvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168,
Krajevna pol, org. JSDS v Štorah vabi vse člane na občni zbor, ki se bo vršfl v nedeljo dne 5. t m. ob 15. uri v gostilni g Zoherja v Teharjlh s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Volitev novega odbora.
3 Raznoterosti. — Udeležba dolžnosti — Odbor.
Jazbec Ivan, Veber Kari 'm Kačalk Ivan, vsi komunisti.
Kandidat za podžupana, Kačnik Ivin, je menil, da je tisti podžupan, kateri je na volilnem listku prvi vpisan. Zato ga je grozno jezilo, ker je bfl izvoljen Podstu-denšek Franc za podžupana, ker je dobil 21 glasov, a Kačnik samo 18. Seveda je protestirat, se jezil, a kaj hočeš, če te zlobna roka pretvori v Gačnika mesto pravilno Kačnik. Seveda je trdil, da to ni zlobnost, da je pomota, ta zahteval od navzočih, da se naj dotlčni, ki je napisal napačno, sam javi in pove, da je nameraval napisati Kačnik, a odzval se ni nihče. Kako neki, ker smo izvedeli iz verodostojnega vira, da »o mu napravili to šalo njegovi strankini kolegi, Smola! Tako se pusti speljati ta spraviti ob večoo zaželjeni podžupanskl stolec, za katerega je že več let kandidiral eden prvih ustanoviteljev kom. partije v Trbovljah. Grda nehvaležnosti
Tako imamo zopet eno izmed večjih občin Y Sloveniji v popolnoma rudečih rokah. Naravnost razveseljivo je, če pogledaš tako močno delavsko frakcijo v obč. zastopa. Ali veselje te mine, ko vidiš, da so ti ljudje ali nalašč ali iz katerih drugih razlogov peelani v občino, dasl so sami potrebni še mnogo pouka. Prepričan! smo, da ima komunistična stranka v Trbovljih boljših ljudi na razpolago. Tako velika občina kot so Trbovlje, v kateri Je toliko delavstva ta toliko važnega dela za delavstvo in za splošnost, se s tem le izigrava na lahkomiseln način.
Iz strok, organizacij®.
Seja društva Obl. det za Slovenijo, podružnica Ljubljana se ne vrši dan s s temveč v sredo dne 8. junija, kar bo Se pravočasno objavljeno. — Strok, tajništvo (Iz uprave Delavca).
Osrednje društvo živilskih delavcov
priredi spričo v pivovarni Laški trg še vedno nesnažnih razmer za 5. t. m. dop. ob 9. uri strokovni shod v Laškem trgu. Poročata sodr. Leskošek in Meznarič. Sodra*!, vsi na shod, ker je zelo važen. Pokažimo proletarsko moč. — Centrala.
Podružnica splošne delavske zveze »Svoboda« v Zidanem mostu priredi v nedeljo dne 5. t. m. koncert in piesnl venček v gostilni Fr. Juvančiča. Na koncertu so-
Na Gollcol Prijatelje planin opozarja« mo, da ste obedve koči na Golici, tako spodnja »Jeseniška« kot zgornja »Kadilni« kova« na vrhu Golice 1835 m povsem dobro oskrbovani in je možno v obeh preno-čevati. — Govorice torej: češ, da Kadil« tiikova koča na vrhu ni še založena g vsem potrebnim, so povsem neosnovane. Ob tej priliki opozarjamo tudi, da je flora ključavnic (narcise) dospela do vrha to naj se požuri, kdor ni imel še prilike občudovati te prirodne znamenitosti!
Delavska Olympiada. Po poročilih' nemških listov se bo Delavske 01ympiade udeležilo mnogo nemških telovadnih druŠ« tev. V Monakovem se je vršil te dni velik zbor športnikov, na katerem so skleniti udeležbo na OIympiadi. — Iz Finske p<x roča športna delegacija o . udeležbi. — Amerikanci se udeleže 5. junija okrožne telovadbe D. T. J. v Piznju.
Društvene vesti.
Stanovanjski najemniki. Odbor dru-štva stanovanjskih najemnikov za Sloveni« jo obdržava svoje redne seje vsako sredo ob 8. uri zvečer v mali dvorani mestnega magistrata. Ker se bo v prihodnjih sejah' obravnavalo podrobno o organizaciji za« upnišlcega sistema, se poživljajo najemni« ki, da se udeleže teh sej v največjem številu. — Odbor.
Predpriprave za »Žeguanje v Trno« vem«, ki ga priredi pevsko društvo »Kra« koro-Trnovo« 26. t. m. v Hribarjevem gaju, se vrše z nepopisno naglico in vestnostjo. Se nikdar toliko zabave!
Dopisi.
Rogašk. Slatina. »Nova doba« Je zopet izgubila svoj polieajdemokratifni nagobčnik in je napadla takojšnega gospoda zdravnika dr. Treota in tudi druge Siaten-čane, češ da so nemčurji itd. Ne zagovarjamo tukajšnih nemškutarjev, toda pripomniti moramo, da g. dr. Trec že mnogo let Izvršuje poklic in je zelo miren ta pošten mož, vsied česar je tudi jako priljubljen med ljudstvom. Poročevalec trdi v »N »vi dobi«, da ima g. dr. Treo svoje stanovanje brezplačno, kar ni resnica: res pa je, da plača čez 5000 K na leto za stanovanje in razsvetljavo. Kar pa se tiče drugih Slaten-čanov, ki so pri »bonskih volitvah s takim navdušenjem za policajdemokrnte glasovati, naj si na prsa potrkata in obud« kes. Smešno je: pred občinskimi volitvami so se v Slatini skriti nemškutarji z demokrati objemali in poljubljali, danes ko so volitve minule, pa se zopet z gnojnico oblivajo. »Nova doba« obeta, da se bo ustanovilo nekako čistilno društvo v Slatini, da bo postala Slatina čisti biser. Tega ravno ne bo treba dolgo čakati, saj kmalu ne bo upal priti noben miren in pošten človek v Slatino. Kam bo prišlo to držav* o podjetje, če bo šlo tako naprej.
Dr. Viktor Breskvar
ordinira zopet Hilšerjeva ulica 7 (Gradišče) od 10—12 in 2—-3. ure.
Pri »Obnovi*, gradbeni dražbi z o, *. Ljubljana, se sprejmeta takoj samostojen
vodovodni inštalater in monter za central, kurjavo.
Javita naj se v pisarni „Obnove*, Ljubljana, Gajeva ulica.
Ur#* budilke, nf-
Nuke.ve.HSIce, 5	ffifsferfcsjF; ©, ©žal®
in P or ©K 15® P if S 8 s m e kupile najbolje prj
H. letnik,
urar in zlettar,
CeSl®j <§g£Wn| jrg j|. 4.
Popraviia dobra in točna. Zlomljeno *Uto jn srebro plačujem po najvigji ceni.
Bolniške glavnica K S0,600.e<M>. Rezerve okroglo K 45,000.000*—.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun prot!
ugodnemu obrestovanju.
KUJO DELIČ.
zlatar in draguljar
LIubBjana nnfainnu
priporoča svojo
zlatarsko in draguljarsko
za nova dela in popravila vsako vrste, kakor tudi za pozi atova nje in po srebrova ni e. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa Izmenjava za novo blago.
Mia zaloga la ga ceni: Mita.
otročji vozički, šivalni In razni stroji, pneumatika in vsakovrstni deli.
SP. BAT JEL, Liufeljaaa, tiari trg St. 26.
Sprejemajo se dvokolesa, otročji vozički, šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - tlratnlk
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi ,NAPREJ*.
amp/h
Vfiflh vre* i
LJUBLJANA
i» Me
vseh vrst od preprostih do najfinejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke
FRANJO CERAR.
v Stoto, pojta Esntžala pri Ljubljani.
V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani se sprejemajo Pri tvrdki Kovačevič i Teršan v Prešernovi ulici 6, kjer so tudi vsi vsorci vedno na razpolago. ...................
jEOtalog
ŠTAMPILJKE ^aysu§
_ ANT. ČERNE*
'LJUBLJANA
TE«
stavbeni tehniki in
rlsarl! se išfefo. • - -
Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov na »Stavbena družba d. d. Ljubljana", Levstikova ulica št. 19.
■HBHUMMMai
Samostojen, dobro bveSban
: in n ieiijt:
sžs tako! sprejme.
Ponudbe z navedbo rodbinskih razmer in zahtevo plače na
Brača Stainitz, Karlovac
Kož ari pozori
Bandihesserspaiter,
vješt i iskusan, traži se. Nastup odmah. Plača po dogovoru. Po-nude na Tvornica koža i cipela And. Jakil d. d., Karlovac.
Fl	H
Ljubljanska kreditna banka
Borzni posredovalec
Dragan Vučkovič
posreduje pri nakupu in prodaji državnih in vrednostnih papirjev, zastavnic, deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19.
Telefon 6-69.
Brzojavi: Vučkov Zagreb.
KSCUaMUSl
Prodaja srečk razredne loterije.
"Tram iimimri n mi im
*»** «*.: tab. _	V UUfelJaitf.	—	Telef«n	St.	261	In	4.3.
Podrtimi«*: v Splttu, Celovcu, Trsta, Sarajevu, Oorlcl, Celju, Harlboru, Borovljah, Ptuju
In BreZIcah.
Kupuje In predaja s c
o vtsu
vradnoBtoifa P^plncv. / /.«ra grarifine dobave »n jtovcijuja — vsakovrstne kredite. —
9Č55S:
[zvezna družba !9St«peks“ v Lfu&Ejjani je ustanovila svoje podružnice in sicer:
1. Novi«Sac£ za nakup žita in prašičev.
2. Sunaj, ©C*«s'e Sorcaaa ;trasse %~3 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji.
3. Ekspozitura v BcrSš^u, Trsi« 'm Soznu za prodajo živine in mesa.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejše in najsolidnejše.
CiilaTuo nstopslvo zn:
Naznanilo!
Konces. potovalna pisarna IVAN KRAKER v Ljubljani se je preselila iz Gosposvetske ceste st. 13 (Kolizej) v Kolodvorsko ulico - - - št. 41 blizu glavnega kolodvora. —
Najkrajše linije čez H A VRE, Cherbourg in Ant-werpen v AMERIKO.
3=
=E
pisalni stroj	raznuiozevalni	aparat
ima tvrdka
THE StiX Co., Ljubljana
SelcnJmrfflva ul. 7/1. In (šratflžic IO.
Urim urejena popita za ne iiie stroje.
NAZNANILO.
Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Saveza, za člane, članice in ves naraščaj: kroje, telovadne obleke, Čevlje itd. Cenik na zahtevo zastonj. Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej.
P. CAPUDER, Vidovdanska cesta št. 2
(prej Radeckega ceiSa}.
Kje kupim dober in fin
Gramofon,
plošče, igle, posamezne dele? Kje se popravljajo gramofoni?
Edino v največji tovarniški zalogi gramofonov in godbenih avtomatov
RASBERGER,
Ljubljana — Sodna ulica St. B, (poleg dež. sodišča.) Mehanična delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in godbenih avtomatov. — Izvršuje vse dela precizne mehanike.
■aHI»l»IBi:l»lillllRSHB
„Raznaša!ea4‘
zanesljivega za Ljubljano išče uprava „NAFREJ-A“.
Radiaktivno termalsso kotalile®
m
i
zdravi rheumatismus, protin, neuralgijo, posledice zlomljenih kosti, ran in eksudate.
Sezona od 1. maja do BO. septembra.
Želez, postaja Straža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo.
n«
VAFELJNE
najfinejše kakovosti nudi vsako množino
tvornica keksov, prepečencev in vafeljnov V. BIZJAK & DRUG, Rogaška Slatina.
CUNARD-LINE.
99
Veliki poštni parobrod
CALABRIA
odplove iz Trsta v New-York.
Odhod li Ljubljane dne 6., 7. in 8. junija. Potniki se Imajo prijaviti v pisarni v Ljubljani, Kolodvorska ulica It. 26 najkasneje do 8. junija 1.1. ■
SULICH-LINE
(prej AliSTRC.ftMERSKaMfi)
Prevaža potnike v New-York redno K K	3krat,	v	Južno-Ameriko	po	1	krat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
glavni zastopnik za Slovenijo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
P. T. Potniki, kateri se želijo voziti z brzoparnikom President Wilson na dan 18. junija v New-York, se sprejmejo Se do 2. junija 1.1.
r
SIMON KMETEC,
mmm
Zopet
|
rol
■
ogromno pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka R. Stermecki v Celja,
in sicer volne, cefirjc, tiskanine, damino, balista za ženske obleki;, sukna kamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvllh«, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenali. Razentega, vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji,	ženski,	moški	in	otročji	vedno v velikanski zbiri,
pristno	ročno	delo	od	lastnih	čevljarjev.	220	g|
llustrovanl cenik zastonj 1
Na debelo samo v 1. nadstropju
STRMECKI
CELJE ST. 314, Slovenija.
	BBHIBBGBIBBSBSE USI	mmm\		! W
				
Naročajte „NAPREJ
Zadružna gospodarska banka d. d. ¥ Uubllanl.
Podružnice s Djakovo, Maribor, Sombor. Spili. Ekspozitura: Bled«
wm
Wm
IfSB&a
I
b|s«
I
@ 9
Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica
od 8,0000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic v nominalni vrednosti 16,000.000 kron
se daje na javno subskripcljo
40.000 (štiridesettisoč) delnic po 400 K nominalne vrednosti
pod nastopnimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije
dve delnici tretje emisije po kurzu K 520*— tel quel.
2. Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije.
3. Subskripcijska mesta so:
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Somboru in Splitu ter ekspozitura na Bledu.
Sveopča zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu.
4. Subskripcija traja od 1. junija do incl. 30 junija 1921.
5. Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati,	sicer	njegova	prijava	ne	bi	prihajala	v ozir.
6. Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oz. 2. emisije.
7. Dodelitev delnic po končani subskribciji si popolnoma pridržuje upravni svet.
8. Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom	za	pol	leta	od	1. julija	do	81.	decembra	iwsi.	^
9. Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranlh delnic i o celokupnem vplačanem znesku, o dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se asneje
zamenjajo za originalne delnice.	.	,	,	1Q01
10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, so vrne tozadevni znesek, oz. pribitek - J J •
11. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po o i ku emisijs
stroškov rezervnemu zakladu.
V Ljubljani meseca maja 1921.
nji
®<8 Hi
m®
ms
m
{p\	duumsunsta
rg*6
taVkli
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
Tisk „Učit?ljske ti^Jfiarne v Ljubljani,
(§>©„©©
.Odgovorni urednik: JaU. Vehovec