Priloga ,,Našemu Listu" št. 33. V Kamniku, 19. avgusta 1905. Izhaja vsako soboto in je za naročuike ^Našega Lista" v kamniškem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se racunajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- javljenje po dogovoru. Proslava 201etnice Ciril - Metodove družbe v Kamniku. ^^B Združena oclbora Ciril-Metodovih podružnic sta pri-pravila v nedeljo 13. avgusta krasno slavlje. Zanimanje Kamnicanov kakor tudi okolieanov je bilo za to slavnost nad vse pričakovanje. Popoldne se zbero društva na Glavnem trgu in od-korakajo z mestno godbo na čelu na slavnostno okrašeni vrt pri Rocletu na Šutni, ki je bil mnogo premajhen za toliko množico občinstva. Poleg tega pa je zmanjkalo še stolov in miz. Naše meščanstvo je odpomoglo zadregi no-koliko s tem, da je dalo na razpolago miz in stolov iz svojih privatnih stanovanj. Na vrtu so bili postavljeni paviljoni za sladčice, kavo, pivo, vino, čaj, klobasice in druge jestvine. Zdelo se je, da prekašajo paviljoni po svoji zunanji in notranji opravi dmg dmzega, in da je bilo vrvenje okrog njih res zelo živahno, je popolnoma umljivo, če vemo, da so priprav-ljene stvari kmalu pošle. Paviljon ,,pri sladki trojici", po-sebno okusno okrašen z lampijončki in zelenjem, v kate-rem je bila nameščena na slavnostnem prostom slašeičarna, si je postavila rodoljubna gca. Ivanka Terpinčeva, Iz-redno požrtvovalni gospici vsa čast! Poleg ruskega paviljona sta bila nameščena muzej in panorama. V muzeju je bilo videti prvi voz tuhinjske železnice, seženj korporaeijskih drv čez 100 let, meč Pe-garn Larnbergarja, bistriškega sedmoglavega zmaja, razno divjačino in še mnogo drugih. zanimivosti in staiin iz pre-tekle dobe. Panorama ti je nudila priliko priti brez vseh težav na Kamniško sedlo ali Rinko ali pa Bvano Gg. aranžerja sta s svojim originalnim podjetjem vzbudila mnogo smoha in zabave. JRazen paviljonov postavljenih je bilo tudi še nekaj sejmarskik stolov, kjer se je razprodajal korijandoli, šopki, razglednice, smotke in še druge drobnarije. Na posebnem odru, okrašenem z zelenjern, trobojni-cami, lampijončki in grbi je koneertiral kamniški salonski orkester menjaje se z mestno godbo. Ena n: jlepših točk so bile deklaiuacijc; in petje malih Slovenk v narodni noši. Naravnost divili smo se ljubkim malim deklicam, ker so tako dovi\ieno in nevstrašeno na-stopale. Na Slovenskem zgodilo so je to pač prvikrat, od-lično in mnogobrojno občinstvo je pa tudi neprenehoma izražalo svojo pohvalo in priznanje nedolžnim deklicam. Izmed pevskega vzporeda, ki ga je izpolnjevala naša vrla ,,Lira", je občinstvu najbolj ugajala ..Sirota", moški zbor z alt-sarnospevom gdč. Pepiee Tominčeve. Zbor seje moral na občno zahtevanje ponoviti. — Slavnosti govor, ki ga je govoril stud. phil. J. Breznik, priobčimo prihodnjič. Da je povzročil tudi korijandoli obile zabave, nitreba omenjati še posebej. Proti večeru se je razvil na plesišču živahen ples, le škoda, da je bil prostor premajhen. Gmotni uspeh je bil navzlic velikim stroškom prav izdaten in sta zdmženi podražniei odposlali glavni di^užbi 800 kron čistega dohodka. K temu gmotnemu uspehu so pripomogli mnogo po-samezni rodoljubi, ki se niso zbali truda, naše gospe in gospice, ki so se žrtvovale po paviljonih in pri prodaji cvetic, koriandolija in razglednic, — v prvi vrsti gospa dr. Krautova, ki ima veliko zaslugo, da se je obnesla veselica tako sijajno, kakor še nobena podobna prireditev v Kanmiku — prav tako pa tudi gg. posamezniki, kakor po-slanec Mej ac, ki je daroval nad 100 litrov izbornega vina, Miiller v Stobu več steklenie vina, prof. Svetič, sedaj na pocitnicali v Kamniku, sedem krasnih slik, tvrdki Stare iz Mengša in Auer iz Ljubljane sta darovali vsaka po tri sodčke pive, Puntigam dva in Kosler iz Ljub-ljane enega. Pri tej priliki pa moramo omenjati še postopanje tiste stranke, ki vedno mislr, da rešuje naš narod, pa je ravno s svojo abstinenco od slavnosti pokazala, da ji je vse kaj druzega mar, kakor to. V Kamniku sta bila tistega dne dva slovenska poslanca, duhovnika Gregorčič in Žit-nik, pa se nihče ni slavnosti udeležil. Kako to, nam po-stane takoj jasno. Ko je stopil posl. Zitnik iz voza, je dejal: »moramo vprašati najprej dekana." Tajiti to, ne gre, ker ga je slišal eden našili zaupnikov na svoja lastna ušesa. Mi smo bili vedno na tem stališču, da se ne sme vlaciti v Oiril-Metodovo družbo kakoršenkoli strankarski boj. Zdaj pa pridejo ljudje, ki jim sicer ne morcmo odre-kati izobrazbe, pa prepovedujejo udelcžbo na veselici, ki je prirejena v prid naši edini šolski družbi. Ko pa je priivdila ta stranka svojo veselico pri Fi-scherju, tudi v prid tej solski dmžbi, pa ni vprašal niliče, kdo piiredi veselico, pač pa se je je udeležil vsak, ki je le mogel. Pokazalo se je torej, kje so resni ljudje in kje so malenkostni. Isti pritisk je tudi vzrok, da se niso vdeležili veselice hrvatski dubovniki, ker se jim je zažugalo s preganjanjem po časopisih. Vzlic tema pa so bili obiskovalci veselice tako zado-voljni, da so glasno izrekali, da še ne pomnijo take za-bave. Bilo pa je tudi res veselje gledati te. vesele obraze. Kozarec čaja za 2 K. Dobroto ruskega čaja s slav-nosti dokazuje najbolj dejstvo, da se jo prodal zadnji ko-zarec za 2 K 10 v. Kupila ga je gospa di*. Krautova. Razstavo starin je videti te dni v dvorani Narodne Čitalnice v Kamniku. Vstopnina je prosta. — Ker je ondi mnogo stvari iz minule dobe, ki žive med nami le se v spominu, je vredno, da si ogleda vsak razstavljene starine. Ker je povsodi poskrbljeno za potrebne nadpise, tudi no-benega vodnika ni treba. V Bomžalah prirede v proslavo 20 letnice Ciril - Me todove družbe na prostorih g. Ravniharja narodno petde-janko »Rokovnj ači". Igra se vrši na nedeljo, dne 27. avgusta t. 1. ob 4. uri pop. in ker je prostor dobro pokrit, je vpiizoritev ob vsakem vremenu. Sedeže je dobiti na dan predstave po 1 K in 60 v., stojišče po 40 v. Želeti je, da se udelcži predstave prav mnogo občinstva. Prostovoljuo g-asiliio drustvo v liosuemcli vabi k veselici, katero priredi povodom svoje desetletnice v nedeljo 27. avgusta 1905 na vrtu in v gostilniških prostorih gosp. And. Mejača v Komendi s sodclovanjem kamniške mestne godbe. Vspored: Ob 10. uri dopoldne služba božja v Ko-mendi. Od 2. do 3. ure popoldne sprejem došliii društev, na to defiliranje društev pred Gasilnim domom ter odliod k veselici. Šaljiva pošta, Korijandoli-bitka. Prosta zabava. Vstopmna prosta. Zandar in vlak. V Domžalah se jc pripetilo zadnjo nedeljo nekaj, čemur se smeje vse. Saj je res preneumno, da bi se kdo jezil, če tudi ne škoduje, ako povemo neka-terim ljudern, naj gredo rajši v nemški rajh, če jih slo-venska govorica tako peče. Na domžalski postaji je stal namrec tistega dne orožniški vodja Orel. Gotovo nima nihče kaj proti temu, ako je tak mož ponosen na svojo ,,h.aubo", na svetle gumbe in na svojo uniformo; še manj pa, če razmišljuje o svoji mogočnosti in o veliki časti, ki mu jo je dodelila nesrečna usoda, ko ga je odločila orož-nikom. Iz enakega razmišljevanja predrami žandarja pri-hajajoči vlak iz Kamnika. Zgodi pa se nekaj, kar je speklo Oiia prav v dno srca. Iz nekega vagona se oglasi namrec neznan glas: ,,Živele slovenske Domžale!" S pravo orlov-sko hitrostjo plane Orel k vozu, hoteč aretirati dotienega gospoda. Ali ko opazijo Ijudje, kako se je zaletel Orel proti vagonu in zakaj se sploh gre, kriči vse in povsod: ,,Živio! Živele slovenske Dornžale!" Ker se je začel med tem vlak že pomikati za odhod, začne vpiti žandar Orel: ,,Gospod naeelnik, vstavite vlak!" Ker je bilo to trikratno klicanje brez uspeba in mu pove načelnik, da ne gre vstavljati vlaka za take stvari, je moral žandar spoznati, da še ne razpolaga s tako močjo, da bi mogel aretirati oddrdrajočo mašino. Tako si je torej nakopal človek nepo-trebno blamažo, ini Domžalčani pa povemo gospodu orož-niku, da naj ne zahaja več v našo družbo, kjer imajo mesta le resni in pametni možje. Ako si pa enaki gospodje hočejo primerne druščine poiskati v kolodvorski restav-raciji, za to se pa niti toliko ne zmenimo, kakor za lanski sneg. ZaiiwalaH Uspeh tako krasno izvršene slavnosti v prid Ciril-Metodovi družbi dne 1-J. avgusta v Kamniku je pripisovati v prvi vrsti velikodušnim in požrtvovalnim rodoljubkinjam in rodoljubom, ki so z davovi ali drugače pripomogli do tako ugodnega finaneijclnega, za naše skromne razmere nepričakovanoga uspeha. Podpisana odbora izrekata na tem mestu svojo najudanejšo zahvalo g. prof. Svetieu za po-darjene slike, g. dežel poslancu Andr. Mejaeu in g. Ant. Miillerju za podarjeno vino, g. K. Staretu ter velecenj. pivovarnam Auer, Kosler in Puntigam za podaijeno pivo, kakor tudi vsem čo. rodoljubkinjam in rodoljubom, ki so s krasnimi dobitki pripomogli do lepega uspeha. Dalje najtoplejša zahvala prvemu slov. pevskemu društvu ^Lir a", telovadskemu društvu ..Sokol", Kamniškemu salon-skemu orkestru in Gasilnemu društvuza prijazno sodelovanje, konečno pa tudi iskrena hvala vsem cenjenim udeležencem slavnosti. SiaMi-aosfpi &^how ženske in moške podružnice Druzbe sv, Ciriia in Metoda za Kamnik in okolico. Najboljeza zobe. Stanje hrauilnih vlog: MESTNA HRANILNICA V KAMNIKU RezervEi zaklad: Biad m,$Q® SC sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek placuje hranilnica iz svojeg-a, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jainči poleg laatnega rezervnega zaklada mestna občina Kamniška z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tutli sodišča denar maloletnih otrok 111 VarOVailCeV. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom e. kr. poštne hranilniee. Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti in na amortizovanje v 36 letni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax. Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.