List Izh'aja o"đ mffiri 19*7 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od h Januarja 1960 trikrat te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRAM.T — BREDA — 6. FEBRUARJA 1963 I.ETO XVI. — ŠT. 15 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brez znanja ne gre • Na seji predsedstva okrajnega J s,ntJ'kalnega sveta v LJubljani • so pred dnevi razpravljali O • nalogah sindikalnih organizacij • v okviru izpolnjevanja letošnje- • ga družbenega načrta. Kot glavne naloge, čeprav ne >ve, se vedno ostajajo v naporih a nadaljnjo krepitev delavskega ohutUPraVljanJa' v isk*nju in . (»kovanju meril delitve dohod-■» Po delu, v naporih za racionalna in ekonomska investicijska uganja. v naporih za izdelavo "oigoročnoj.ših načrtov v goapo- arstvi, oziroma vsake dejavnosti 7, J*! JCtja P°«ebej, za smotrno zaposlovanje delavcev itd. V tem usnJil'iUm srednje šole. »indivf? stake*a ^anja priporočajo j. 'kalnim organizacijam, da se Podleti SamOUpravnih or«anov v Rtini„i" ^^eje zavzemajo za njihov "J> str«>kovnjakov, za Ustan °..pravilno zaposlovanje, za »akt- k "Je slrakovnih služb, »1 d i znanja so fizični napo-iajo Vcev ne«spe<$ni in ne obe-p . povečevanja standarda, kar * nas splošni cilj. - K. M. Z zasedanja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Zadnje snežne padavine so povzročile največ neprijetnosti za avtobusni promet Sneg in mraz ovirata promet Pogoste zamude z avtobusi in na železnici — Suhi sneg na daljnovodih ni povzročil škode — Za pluženje cest Gorenjska še ni preskrbljena s stroji — Snežni zameti po vsej domovini — Temperatura v Evropi se _ Siblje okoli — 20° C zjme^ ' 5- februarja - Takšne rej« J! mraz» kot letos tudi stale^ T""dje že ne Pomnijo več veliki sneženi zameti Tako (in * Pred e. Veči0 so bili zadnjikrat pa u desetimi leti. Kljub temu ni Ln Vsa sreča- da tokrat sneg «akwj I0611 tolikšne škode kot številni u Prav ne smemo mimo nji s„ ^stojev, ki jih je zadeve ng pov7roč11 Prometu. Te-»nežn* " samo zaradi debele hud-. ie' temveč tudi zaradi čiienga mraza, ki Je letos zna-lz Vs/,a *so Evropo. Meteorologi «om„ 7, dežel že več dni zapore-PerM, Jejo "oročila, da se ten- dobne". 8lW,e °ko,i - 20>- Po-žiH tumperature smo zabele- teKa " 1 na Gorenjskem, čeprav bi nrt*a,;adi »nežnih padavin ne Pričakovali. za promet v letošnji zimi največ ovir včeraj. Neprijetnosti so bile zlasti pogoste na lokalnih progah na cestah III. in IV. reda. Številni avtobusi obeh podjetij so k .sreči brez večje škode zdrsnili s cestišča, v veČini neprijetmosti pa so lahko potniki sami pomagali iz zadrege. Kranjski Avto-promet pa je imel sedem primerov, v katerih so ostali potniki sami ostali nemočni in so jim morali pomagati pripadniki JLA. Za promet so bile zlasti otež.ko-čene ceste Kranj — Besnica — Nemil je (Besnica — Nemil je so morali začasno avtobusni promet sploh ukiniti), Kranj — Be- Samo dva rezkarja Kako je s pluženjem cest po Gorenjski, smo se pozanimali pri Cestnem podjetju v Kranju. Omenjeno podjetje ima za redno vzdrževanje cest velike probleme, ker nima na voljo potrebnega števila plužnih strojev. Doslej so bile ceste V glavnem plužene z lesenimi plugi in so zaradi tega precej ozke in so velika ovira za promet. Danes pa so nadaljevali pluženje s kovinskimi plugi in so ponekod ceste že v mnogo boljšem stanju. Za promet potrebno širino cesta pa je moć doseći le s stroji re/kar-ji. Takšna stroja pa ima kranjsko la — Bašclj, medtem ko včeraj I P°diefie ie dva in še ta dva sta obusi »za cesto« HovoJV,CČ,'e probIorne zaradi na dni *aPadlega snega imajo te je dan sna Podjetja. Zadeva se j 111 šala v S S1COr že nekoliko izbolj- | * Soste dar pa 90 še vedno po- Jiko manjše, kot so bile včeraj, avtobusnega prometa Skorja Loka — Lučna sploh ni bilo, prekinjena pa je bila tudi prometna zveza z Zal i logom v Selški dolini. Na obeh na koncu omenjenih relacijah so vzpostavili redne zveze šele danes. Seveda pa so c redne zamude, čeprav so neko Posledi?*mude- ki so predvsem Cest v ° pluzenih in ozkih šefi' . tc,efonskih razgovorih s meta tat*8 ^^J«***« Avtopro. Loke i Transt«rista iz Škofje pa smo zvedeli, da je bilo ko so avtobusi iz Poljanske in Selške doline prihajali s polurnimi zamudami. Tolikšne zamude pa so imeli včeraj tudi skoraj vsi avtobusi Avtoprometa na lokalnih progah. Srečanje s tujimi mladinci KRANj „ . n^nulee * reden so se konec kjer tudi sicer živi (.španske obla-,eJn«Mra mescca udeleženci jubi- rtj ga preganjajo). Po ogledu Ble-**0°grad m finskega kongresa v da (do Kranjske gore zaradi novo-V'lll(V za"« raz.^!' *** Povabili šte- j zapadlega snega niso mogli) so se 0rsranizaS-Pnike lll^in mladinskih ! zadržali v Kranju, kjer jih je v k°n8resiC,J' .k' s<> Prisostvovali i ponedeljek dopoldne sprejel pred-t\f !y|l''.naJ si k°t gostje ZVE- ] sednik občinskega ljudskega od-°fflodajo^ NE JUGOSLAVIJE; bora MARTIN KOSIR. Sprejemu našo državo. i in razgovorom so prisostvovali tu- di predsednik ObO SZDL Vili To- •kali Q^-W ne,delJ° POPolne obi- Dnecfl i "prvi sekre,ar Volucion- miteJa mongolske re- mat, podpredsednik ObLO Ivo Se-Dc, predsednik ObK ZMS Jože Kavčič in člani sekretariata kranjskega občinskega mladinskega komiteja. Popoldne so si ogledali še —_. ... j tovarno Tekstil in dus, kjer so se v Si° IVlato- toVU An"oIe j kratkem razgovoru zadržali tudi I in SPanec Kat" E1 Knam,oussy tehničnim direktorjem in vodjo nito), k. ; l- <želi ostati inkog- | kadTOVBtfc« službe, medtem ko so s ll( l:i v ^a ^ moral takoj po pri- | predstavniki mladine te tovarne rn<'-stne;J0 tor p'°"arne mladine za Ulan Ba-kr>niiJ0 *Un?Uažan' cIa'n centralnega *»ttge#e? ',S<,e organizacije D. AI- dotrajana. Oba stroja s.ta bila še danes dopoldne v popravilu Omejene denarne možnosti omejujejo pravice zavarovancev Sprejet pravilnik o načinu izvajanja pravic do zdravstvenega varstva Kranj, 5. februarja — Današnje zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občin Kranj, Skofja Loka in Tržič se je začelo /. nič kaj razveseljivo ugotovitvijo, da je iz lanskoletnih obračunov razvidno stanje skupnosti med najslabšimi ali celo najslabše v naši republiki. Ugotovitev je pomenila opozorit- | pa bi to nc bilo ugodno za zava-nl znak za premišljeno določanje nivanre na mejah teritorialnih pravic -zavarovancev do zdravstvo- i enot (npr. v Zuhnici ali v Dup-nega zavarovanja, da bi se stroški ljah>. je bilo sprejoto, d:i zavara-povrnili v normalne okvire ma- j vanci lahko izbirajo zdravnika na terialnih možnosti, kar se je od- ' območju komunalne skupnosti (v ražalo tudi pri sprejemanju pra- tem primeru torej v škofjeloški, vilnika o načinu izvajanja pravic kranjski in tr>.;ški občini), vendar pa morajo sami utrpeti dodatne stroške prevoza. čt» ne gredo v najbližji zdravstveni dom. Izbranega zdravnika mora zavarovanec obiskovati najmanj eno leto, prej ga lahko zamenja le v izrednih okoliščinah. Prav tako je bil sprejet predlog, da bi zavarovanci do zdravstvenega varstva. Lansko leto so dohodki okrajnega zavoda za socii^no zavarovanje naraščali dvakrat počasneje kot izdatki, tako da zaključni računi izkazujejo več kot 55 milijonov dinarjev primanjkljajev. Tako so na območju podružnice Kranj narasli dohodki za 18 odstotkov, izdatki pa za 42 odstotkov, na območju jeseniške prvi za 16 odst., drugi za 24, na območju radovljiške za 25 In za 58. na območju škofjeloške dohodki za 18 odstotkov, Izdatki za 24 odstotkov in na območju tržaške podružnice dohodki za 21 odst. in izdatki za 23 odst. Skupni Izdatki so lansko leto že močno prekoračili vsoto 3 milijarde dinarjev. Pravilnik J« bil sprejet po triur-*ii obravnavi, v kateri so se člani skuip&čine, predstavniki zdravstvenih zavodov in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje najdlj« zadrževali pri določilih o prosti izbiri zdravnika, o zdravljenju t bolnicah in zdraviliščih, pri odobravanju bolniškega staleža in podobnem. Ker so določila pravilnika velikega pomena za slehernega zavarovanca, bo za vod poskrbel za primerno publikacijo, da bodo visi zavarovanci Seznanjen) a svojimi pravicami in bodo vedeli, kaj smejo In kaj lahko zahtevajo od zdravstvene islužbe. Ko je bilo govora o prosti izbiri zdravnika, je sprva prevladovalo mnenje, da naj bi to načelo veljalo le za območje komune, ne lahko brez napotnice splošnega zdravnika obiskovali dispanzer za žene in otroke, antivenerični dispanzer, zobne terapevte, okulista, ginekologa in pediatra. Pri zdravljenju v bolnicah bo imela ob drugih gorenjskih stacionarnih zavodih prednost bolnica Jesenice, šele če v njej sprejem ne ho nio;;oč, bodo zdravniki lahko povijali v klinične bolnice r Ljubljano. Tokrat se zadržimo še pri zdravljenju v zdraviliščih. To bo odslej prišlo v poštev le. če bo nujno potrebno kot nadaljevanje bolni finega ali ambulantnega zdravljenja, kar pomeni precejšnjo omejitev. Doslej so namreč mnogi zavarovanci lahko odšli na ! klimatsko ali kopališko zdravlje-i nje ne da bi se sicer res zdravili ■ za katerokoii ustrezno boleaen. S. Zakoni, ki so v pripravi, bodo spremenili ureditev in postopek na naših sodiščih Sodstvo dela z zamudami Osrednje mesto v razpravah ni POSVETOVANJU GORENJSKIH SODNIKOV IN ODVETNIKOV ji« bilo posvečeno grajanju pravnih ureditev, ki jih je že prehitel družbeni razvoj. Ena izmed slabosti je zamudnost v delu. Do pravnomočne razsodbe nekega predmeta mine običajno precej časa, preden je stvar dokončno razsojena. Razen te~a naša sodišča zaradi preobremenjenosti z delom in vlogami nikoli niso na tekočem, kar znatno vpliva tudi na kvaliteto sodnih odločb in razsodb. Vse te slabosti občutijo na::i državljani in jih večkrat tudi grajajo. Toda zamudnost postopka izhaja že iz pozitivne zakonodaje, ki predpisuje za vsako posamezno opravilo na sodišču določen čas in roke. Predpisovanje številnih rokov, ki so z zakoni določeni, pa dami se na splošno ubadajo vsa evropska sodišča in jih brez spremembo nekaterih predpisov nc bo mogoče skrajšati. Razstavljanje odvetništva na praštevila V razpravi so podčrtali, da je odnos odvetnikov do strank dvojen: pasiven in aktiven. Ce se je odvetnik pred sodiščem odločil za pasivni odnos do stranke, prepusti strank;, da sama izpelje sjpornl predmet dO konca, odvetniki jI dajejo samo pravne nasvete in napišejo pritožbe, ki so ali pa niso pravno pomembne. Večkrat se pri takšnih pravdah zgodi, da stranke izrabljajo zagovornike. Pravi temelji za pasivni odnos podaljša postopek. Tako Je naš postopek pred sodišči med najbolj ,odvotnikov v ^ravdl niso zmmi- pa tudi komunalne skupnosti. Ker 1 dolgotrajnimi v Evropi. Z zamu-i (Nadaljevanje na 2. str. — II) Ugotovitve zavoda za statistiko in evidenco Gorenjske Živinoreja v občutnem upadanju Naša živinoreja ne krije niti polovice domačih potreb po mesu Okrog tri tisoč manj goveje živine, dva tisoč manj prašičev itd. Taka je razlika v stanju živino- ipredvidevali pa so, da jih bodo reje na Gorenjskem med lanskim imeli v popoldanskem času že in letošnjim 15. januarjem. To Je 'lahko v pogonu. Ker je v tem ča- | ugotovil zavod za statistiko in su za promet moč najprej uspo- evidenco v Kranju s posebnimi sobiti prelaz na Jezerskem, bodo anketami lani in letos. Popisali so (Nadaljevanje na 2. strani I.) ' živino vseh kmetijskih gospodar- stev, kmetijskih posestev, ekonomij in zadrug ter zajeli s tem popisom 5 odst. oziroma 543 individualnih kmetijskih gospodarstev. Čeprav anketa še ni »»obdelana«, kot pravijo na zavodu, in niso še jasni vsi pokazatelji in primerjave, pa je vendar že iz ugotovlje- nJ odpotovati v Pariz, izmenjali spominska darila. — 2. Tuji mladinci pri predsedniku ObLO Kranj Martinu Koširju nih ištevilk razviden občuten • Btfd dec v privatnem sektorju, ^.o|H benem pa viden samo rahejfi vzpon. Naj govorijo podatki. V privaiS, nem sektorju se je od lanakejsat leta znižalo število govedi od 36.993 na 34.088, število prasičer od 19.773 na 17.515, število ovac od 6.038 na 5.175, število konj od 5.055 na 4.565 itd. Edino tpri perutnini je izkazano rahlo povečanje« in sicer od lanskih 87.866 na letošnjih 89.166. V družbenem sektorju so nastali naslednji premiki: število govedi od 1.943 na 1941, število prašičev od 332 na 406, število konj od 73 ma 60, število ovac od 8 na 11, medtem ko je število čebeljih panjev ostalo isto (17). Upadanje števila živine v privatnom sektorju pripisujejo različnim vzrokom (nenehnemu gibanju SOdalne strukture iz kmetijske v nekmetijske dejavnosti, na to je vplivalo seveda lanskoletno neugodno' suho leto z manjšim pridelkom travniške krme itd). Preteklo jesen se je čutila močnejša ponudba živine za zakol kot navadno in tUdI klanje prašičev se je začelo razmeroma prej kot navadno, kar vse je zelo vplivalo na izid ankete. Družbeni sektor pa se vzporedno s tem ni kreni!, tako da bi ohranil vsaj nekdanjo raven. Največ so temu krive investicije, ki so se v glavnem začele šele lant in še niso prišle do veljave. Letos pa bo družbeni sektor z mnogimi (Nadaljevanje na 2. strani III.) TE DNI PO SVETU t NOV SESTANEK V BRUSLJU Stalni predstavniki članic Evropske gospodarske skupnosti so se sporazumeli, da bo naslednje zasedanje sveta ministrov konec meseca v Bruslju. # NAPADI NA KUBO Ameriški zunanji minister Itusk je sporočil, da v zadnjem času niso opazili nikakršne krepitve sovjetskega vojaškega potenciala na Kubi. V vzdušju nezadostna natančnosti opažajo v Washingto nu nove elemente pirotikubanđk« kampanjo s pozivi *na čvrsto in odločno akcijo ZDA proti Kubi« # NORMALIZACIJA V PERUJU Peruanska vlada jc objavila do kret, s katerim se ponovno uvaja jo ustavne pravice, ki so bile državljanom odvzete zaradi zarote proti sedanjemu režimu. # PLASTIČNA MINA V NAŠEM VELEPOSLANIŠTVU V BRUSLJU V soboto je eksplodirala plastična mina, ki so jo položil; nu okno našega veleposlaništvu v Bruslju. Človeških žrtev ni bilo. čeprav je bilo v poslopju veleposlaništva ob eksploziji nekaj uslužbencev. Belgijska vlada je Izrazila obžalovanje in je pripravljena povrniti pOVKTOoenO Škodo. # NAPREDEK V SIRIJI Sirijski tisk izraža optimizem glede pomiritve različnih političnih strank, ki so zastopane v vladi premiera Azema. Vlada je v krizi, ker je osem ministrov odstopilo. Listi javljajo, da predsednik ni sprejel ostavk. 4* TOPLJENJE SNEGA POVZROČA POPLAVE Zaradi naglega taljenja snega je v celotni Makedoniji vodno stanje rek In Ohridskega jezera v porastu. Vardar je pri Titovem Velesu prestopil bregove in preplavil levi del mesta. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje In dogodki • Ljudje in dogodi Dobro obveščeni svetovni Jav-nosti, kf ima vsak dan na krožniku podatke o zamrznjenih ladjah v svetovnih lukah, je novica, da so prejšnji teden v New Yor-ku »zamrznili« trojni razgovori o to ie običajno in v navadi. Preobrati v tem spornem predmetu so dobili že nekam kronično zaporedje. Jedrska diplomacija se odvija po starem pravilu — »malo sonca, malo dežja«. Po za* katere pristaja sovjetska vlada, premalo. Ob številki letnih nadzorstev se je tako ustavilo kolo jedrske diplomacije zopet na mrtvi točki. Malenkostni sunek bi tokrat zadostoval, da jedrskih Podzemeljske gobe prepovedi jedrskih poskusov dokončno izoblikovala prepričanje, da je letošnja zima huda: Politična zima ima z vremenoslovsko zimo -bolj malo skupnega. Mnogim pa je rfporočilo o prekinitvi trojnih razgovorov prišlo skoraj enako do kosti kot posledica letošnjega hudega mraza. Trojni razgovori, ki 90 jih z velikimi optimističnimi obeti imeli najprej v VVashlngtonu, pozneje pa v Nevv Yorku tri jedrske sile, so se pretrgali, kot Je tpisnlških beležkah zadnje tri« stranske seje v New Yorku so razgovore prekinili na sovjetsko zahtevo, vendar so dejanske vzroke za prenehanje kmalu preknjl-žlll na breme zahodnjlh držav. Sovjeti so s predlogi, da prlsta-jajo na pogoje . mednarodnega nadzorstva na kraju samem prišli zahodnim stališčem skoraj do vrat. Ko bi morali vrata odpreti s podpisom sporazuma, so se na Zahodu premislili in vtrajali pri trditvi, da Je število pregledov, na koles ne M bilo treba več poganjati. Prekinitev trojnih razgovorov sprva nI povzročila večjega preplaha. Povsod so verjeli, da prizadevanja za dosego jedrskega sporazuma niso sama sebi namen. Dejansko se stališča Jedrskih sil, ki se udeležujejo razgovorov tako zbližala, da ni ovire, ki bi lahko podpis sporazuma preprečila. Takšna mnenja so bila potrjena tudi z izjavami na najvišjih mestih. Sklepni račun trojnih pogovorov pa Je bil preveč na hltrico postavljen. Ozadja te težke mednarodne računske naloge odkrivajo marsikatere napake, ki pri postavljanju računa še niso bile izračunane. V ameriški skupščinski hiši so zadnje tedne republikanski senatorji vedno bolj jasno izražali svoje nezadovoljstvo zaradi hitrosti, ki jo ameriška vlada uporablja pri jedrskih pogajanjih. Republikanci so vladni stranki očitali, da je brez kakršnihkoli pomislekov opustila podzemske jedrske poskuse v Nevadl, ko Je bilo očitno, da s temi poskusi lahko dobi zahodni svet določene prednosti v novih orožjih. Kot je znano, so se jedrske sile vedno do sedaj zatekale k prostovoljni opustitvi Jedrskih poskusov takrat, ko so pripravljale nove poskuse. Te prakse tudi tokrat niso oputsili. Naglica, s katero so v Beli hiši objavili vest, da bodo v Nevadl obnovili podzemske Jedrske poskuse, to pravilo samo potrjuje. Kakšen bo sovjetski odgovor na ameriške Jedrske poskuse, nI težko uganiti. Zaradi znanega pravila, da akcija sproži reakcijo, bo končni učinek nova serija jedrskih poskusov. Po opravljenhi poskusih se bodo morda tri Jedrske velesile ponovno znašle za zeleno mizo. Prepovedi opravljanja Jedrskih poskusov Je z ameriškim sklepom o obnovitvi poskusov v Nevadl narejena medvedja usluga. Upanje, da bi prišlo do hitrega sporazuma, je precej manjše. Zs zasilno zavoro, ki ne bi pripeljala do ciklične obnovitve jedrskih poskusov, bi lahko zgrabili na ženevski razorožitveni konferenci, kjer bodo 12. februarja nadaljevali z razgovori. Prisotnost nevezanih držav v tem krogu, da slutiti, da bodo Izvenblokovske države skušale pregovoriti jedrske velesile, da se odrečejo novih poskusov. Zdravko TomažeJ Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^odk Sto naročnikov čaka na telefonske številke Telefonski in telegrafski promet na območju jeseniške občine je prehitel obstoječe telefonske in telegrafske naprave. Kapacitete ATC Jesenice z 200 priključki, ATC Kranjska gora s 60 priključki, ATC Mojstrana s 30 priključki in ročna telefonska centrala v Žirovnici so izkoriščene do kraja, kar škoduje seveda samim napravam, ker so preobremenjene. Tudi s stanjem medkrajevnih zvez ni nič boljše. Jesenice so povezane z Bledom z desetimi, s Kranjsko goro s tremi in Mojstrano z enim vodom. Ker je te zveze ,ki jih vsako večje neurje prekine, težko vzdrževati, so pričeli že pred leti modernizirati medkrajevne zveze na Gorenjskem. Od Ljubljane prek Kranja do Jesenic je že položen medkrajevni kabel, ki bo zagoto- Pomanjkljivost glasil delovnih kolektivov V radovljiški občini skoraj ni vec podjetja, ki ne bi imelo rednega ali vsaj občasnega informaliv-1 i .mi sa. In ko že pišemo o teh glasilih, moramo pohvaliti uredniški odbor v Elanu, ki skoraj brez zamude vsak mesec izda dve številki svojega lista »Na*a smučina-. Škoda pa je, da so v nc-katerlfa kolektivih svoje informativne časopise bolj ali manj opustili. Med temi moramo predvsem omeniti delovni kolektiv Sukna v Za p u ža h. ki že skoraj eno leto ni izdal svojega »Glasa-. Obvor; i',-:! nje v delovnh kolektivih v radovljiški občini pa ima precejšnjo pomanjkljivost, na kar nas je pred kratkim opo2oril predsednik ObSS Radovljica BORIS CEBULJ. V razgovoru nam je med drugim povedal: »Nadvse je razveseljivo, da v naši občini skoraj nimamo delovnega kolektiva, ki nc bi imel svojega glasila. Bržkone podjetja M Čim boljše obveščanje dajejo precejšnja sredstva, ki pa na žalost niso najbolje izkoriščena.« Kdor prebira ta glasila, bo kaj hitro videl, kje je pomanjkljivost. V glasilih ne manjka upravičenih pohval za dosežene uspehe, tega Vreme VREMENSKA SLIKA Nad Atlantikom in zahodno tur srednjo Evropo se v višinah zadržuje področje nizkega zračnega pritiska, ki nad naše kraje dovaja •tople zračno gmote, ki se pomikajo proti vzhodnemu Balkanu. Tudi nad Sredozemljem se še zadržuje področje nizkega zračnega pritiska, ki dovaja iznad južnega Sredozemlja in Afrike tople zračne -mole. To «n V južnem dolu države povzročile deževno padavine. NAPOVED /A PRIHODNJE TRI DNI Temperaturi1 se bodo nekoliko dvignile, v sredo ali četrtek pa se obeta prehodno izboljšanje vremena. Najnižje nočne temperature se bodo sprva gibale se med —10 in —16, čez dan pa med —6 in —9. V Primorju so bo živo srebro dvignilo nad 0 stopinj. V notranjosti bo le pretežno oblačno z rahlim vmesnim sneženjem. SNEŽNE RAZMERE V TOREK Planica —11, HO cm; Tamar —10, 180 cm; Kranjska gora -10, 95 cm; žičnica Vitranc* -10, 80On — vrh 230 rm; Vršič -12, 2*»Cm{ Komna -12, 210 cm: Lesce GOcm; Jezersko -9. J10 cm; Kredarica -11, 2.10 em; žičnica Krvavec —8, 200cm; Bohinj -lfi, 120cm; Velika Planina —7, 240 cm; Log pod Menartom —7, Ga nn. ali onega podjetja: zanimivi so zlasti objavljeni strokovni prispevki aH pa zapisi, o novih proizvodih; glasila rodno objavljajo tudi proizvodne, rezultate in jih primerjajo is [planskimi obveznostmi itd., itd. Po Vsem tem bi Ki torej lahko predstavljali, da tovamiSka glasila povsem opravičujejo svoj obstoj glede na sredstva, ki jih delovni kolektivi dajejo za svoja glasila. Toda, kot smo že zapisali, imajo glasila precejšnjo pomanjkljivost. Premalo obravnavajo probleme, tiste aktualne zadeve, s katerimi V delovni kolektivi dejansko ukvarjajo. Bržkone bi morala tovarniška glasila predvsem objav- ati aktualne kritične zadeve, s katerimj bi moral biti podrobno p njen ta ali oni delovni kolektiv, da bi lahko čimprej premagal nastalo oviro in so s čim večjim uspehom lotil proizvodnih nalog. Tovarniška glasila v radovljiški "In .'ni imajo med drugim tudi pro-:> idejno-vzgojnih prispevkov, kar je zlasti velika pomanjkljivost za mlade bravce. Zadovoljiva idej-no-vzgojna Izobrazba sama po se-M z'i.-o'.avlja bolj."o rezultate na kateremkoli področju — v podjetjih torej večje proizvodne uspehe. i'o Vsem tem je razumljivo, za kaj gre. Odveč bi bilo poudarjati. c; sploh v primeru vojne. Tako na bi organizacija rezervnih oft^ jev in podoficirjev to p reven tj no dejavnost razširila iz dosed^ nje«?a ožjega kroga v svojih stah na prebivavstvo nasploh- , Tak je bil predlog na seji Pr<^ sedstva ZROP občine Kranj, ■*? so pred dnevi razpravljali o $ hovi dejavnosti v letošnjem let NESREČE VOZNIK GOSENlCARJA -SPREGLEDAL OSEBNI AV'TV V nedeljo ob 11.50 Je na II. reda med Jezerskim in ^a.^y-nirjem trčil goseničar z monti-nim snežnim plugom za pluŽ6*1^ f-nega (voznik Geza Serug*) v osebni avtomobil KR 16-98 iS0^ nik Gregor Vidlnng). Osebni • tomobll je pripeljal nasproti sgnlčarju, kt je plužil cesto, ifl < ustavil na eflerajni desni str*b|l Voznik goseničarja je avi°^c^ spregledal in trčil vanj, pri *^jti je nastalo na osebnem avtorn**^ za 40 tisoč dinarjev Škod« j^tna skunščina Združenja borcev NOV občine Jesenice Kdo naj skrbi za otroke padlih borcev Jesenice, 2. februarja — Več kot 60 delegatov krajevnih organizacij združenja borcev NOV na Jesenicah se je v soboto zbralo na svoji redni skupščini. Razen vidnih družbeno-političnih delavcev komune je skupščini prisostvoval tudi član okrajnega predsedstva Združenja borcev Ljubljana Franc Konobelj-Slovenko. Kljub temu da je bil referat ze-obširen i„ je obravnaval prav nad1, tmosti' ki s'e * «eio te organizacije, je razpra- JESENIŠKI KOVINAR Inirti kala doka* živahno. Ugo-^yitve referata in razprave opo-^injajo, da bo potrebno v pri- hodn Je več truda in pomoči osta- Ob Savi Dolinki • OBC. ODBOR SZDL je P°vabil za danes ob 16. uri ""j razgovor člane izvršnega °at>ora in predsednike kra-lavnih odborov, in sicer naj pi razpravljali o združevanju m kooperaciji gospodarskih wganizacij. Ob 19. uri pa bo seja izvršnega odbora občim-s^ega odbora SZDL. Na spo-J"edu je razprava o družbenem Pianu za leto 1963. • Jutri bo na Jesenicah Posvetovanje o delu in nalogah DELAVSKE UNIVERZE, uaeležili se ga bodo člani izšlega odbora, občinskega odbora SZDL, predsedstva ob- mskega sindikalnega sveta in .^T^esra odbora delavske ^iverze. • OBČINSKI KOMITE ZK plačuje za danes aktiv komu--Sf* ~~ kmetiJskih delavcev oociine. Razpravljali bodo o Perspektivnem razvoju kmetstva v občini. lih družbeno-poli ličnih organizacij, Id se včasih vse premalo zavedajo, da je le s skupnimi močmi možno okrepiti tradicije. Med drugim so razpravljali o oskrbovanju in vzdrževanju spominskih obeležij. Na območju občine je 18 spomenikov, 5 grobišč in več kot 190 spominskih plošč. Skupščina je sprejela sklep, I naj bi sredstva, ki so namenjena za vzdrževanje in varstvo spominskih plošč in spomenikov v letošnjem letu, dodelili občinskemu odboru Združenja borcev, ki bi jih nato namensko nakazovali krajevnim organizacijam in stanovanjskim skupnostim. Nujno potrebno bo rešiti vprašanje tistih spomenikov, za katere je do sedaj skrbelo komunalno podjetje, ki pa zaradi neurejenih razmer v kolektivu ni v celoti izpolnilo svoje obveznosti. Obnova spomenika padlim talcem na Hrućici prav tako še ni rešena. Ni prav, da se okleva z določitvijo trase nove ceste, spomenik pa zaradi tega razpada in je škoda vsak dan večja. Tudi eno najvažnejših vprašanj — skrb za otroke padlih borcev in borcev invalidov — vse bolj zahteva nujno rešitev, in to ne le od organizacije borcev, temveč tudi od vseh ostalih družbeno-političnih organizacij. Nekateri teh otrok so več ali manj prepuščeni sami sebi. Včasih tudi vzgojitelji na šolah ne ravnajo primerno s temi učenci. Tudi ostalim učencem na nekaterih šolah vse premalo govorijo o raznih dogodkih v Času NOV. Za zgled ostalim bolam r.a} bo osnovna šola na Korocški Beli, kjer učitelji večkrat med letom peljejo svoje učence k raznim Jjkrb 2a izobraževanje kadra LIP Bled Zgleden primer DOVriVSKA UNIVERZA RA-lov^ A Je pripravila v sode-*tt?2VU z LESNOINDUSTRIJ-2«M PODJETJEM BLED štiri-sj*"1 seminar za Člane delav-onT ?vet°v ta upravnih odborov d"lnJenega podjetja. Začel seje »s6?.V Podvlmi i« bo trajal do ^"Je. Seminar obiskuje šest- »ŠOLE Z* ŽIVLJENJE« VnJ5*tlh kraHh RADOVLJIŠKE C IVIUNE se že od srede dtecem- br, v~„- ^stijo preda vam j a in razgo-zon v »ŠOLAH ZA ŽIVLJENJE«. Zg- BeOT*a 74 377 c« .?a,™ dobro ohranjeno bokari-Jnos,cd"". Naslov v oglas-oddelku 378 So'^*!" hi5° z leP"^ vrtom v oddell ni- Naslov v oglasnem p. 379 SiČ ^I?1kraVO* W 1,0 marca dru- l4-coW \ ln n0v gUTni voz-tu,, t 1 ter 8 Prm suhih drv. Ma- U« »0dic' Apno 5' Cerite 380 BVizS"S- »"»iam ali posodim, jaio' j* C- St?meta Zagar- Kupim karamboli ran avto Fiat aH BMW. Naslov v oglasnem od delku 383 ostalo Trgovina »Šipad« Kranj potrebuje mizarja za manjša popravila in barvanje. Pismene ponudbe oddajte v trgovino najkasneje do 13. februarja 1963 363 Fotoklub »Janeza Puharja« Kranj organizira zač etniški foto tečaj. Prijave sprejemajo v trgovini »Sipad«, delavski dom do 25. II. 1963 384 DPD »Svoboda« Predoslje prireja v soboto, 9. februarja 1963, ob 20. uri in nedeljo, 10. februarja 1963, ob 15. uri v kulturnem domu veseloigro »Detektiv Anglo«. Vljudno vabljeni 385 Tovarniški delavki nudim hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 373 Upokojenki nudim stanovanje za varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 386 «rin0 ^/a,-° za skobelni 8troj «emVV, 40 cm- N«rt°v v Oglae-^ o:!>ZA ZAPRTIMI VRATI« Od il *?p,te v naši upravi, Maribor, Kopališka 14, od 8. do 12. in na naš Zir x Ure* Knjige lahk» dobi vsak, ko nakaže protivrednost _ rekoči račun pri Narodni banki Maribor, številka 604-11-1-53 ZAHVALA Ob bridki Izgubi našega dragega očeta In starega očeta JANEZA POKORNA Se Iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znan-•Cem'..k* so mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo gospodom duhovnikom, pevcem in gasivcem za častno spremstvo. Žalujoči Pokornovi ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT .ŠPORT . ŠPORT **d ^ek.ra?! ka CP Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 24-75. od? P NB v KranJ" 607-11-1-135 - Telefoni: glavni urednik ^očnin- °r0rnl urednik In uprava 21-90, uredništvo 24-37 — Letna 6°samp»« * *naša 1300 dinarjev, mesečna naročnino 110 dinarjev, Ulezn x ---- *«»»w umcuiH uaiuviuuti nu t:iiiai|cv, na stevHka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Obletnica smo carske skakalnice PODNART — V teh dneh bo minilo trideset let, odkar so se v Podnartu in bližnji okolici navdušili za smučarske skoke. 2e takrat so naredili manjšo skakalnico, iz leta v leto pa so jo povečevali in se končno ustavili pri 35-metrski. Prvo tekmovanje so priredili pred tridesetimi leti. Tedaj so za odskočno mizo uporabili kar — koš, kakšnega imajo kmetje na vozovih. Na skakalnici se je vadil tudi znani skakavce Albin Novšak. TVD Partizan se jc letošnjo zimo zato .še posebej skrbno pripravljalo na izvedbo jubilejnega tekmovanja, ki je bilo v nedeljo na tamkajšnji skakalnici. Razen tega so v Podnartu organizirali smučarski tečaj pod vodstvom Jožeta Beštra in Jožeta Tolarja. Udeležilo se ga je kar 36 mladih ljubiteljev smučanja, povedati, pa moramo še to. da so bili vsi zelo prizadevni. —- Z. B. Rezultati nedeljskega tekmovanja — člani: 1. Slavko Skriba (Kropa) 215 (25 in 233 m), 2. Jože Tolar (Podnart) 208 (24 in 24 metrov), 3. Zdravko Petrač (Kropa) 202 (23 in 22,5 m); mladinci: 1. Tone Šolar (Podnart) 199,9 (23 in 21,5 m), 2. Janez Rozman (Jesenice) 1992 (22 in 21,5 m). 3. Janez Pretnar (Gorje) 1913 (20,5 in 22,5 m); pionirji: 1. Franci Faga-nel (Podnart) 197,1 (19,5 in 20,5 mclra). 2. Franc Rcš 189,1 (18,5 in 19m), 3. Jurij Finigar (oba Radovljica) 188,6 (18,5 in lym). Z. B. Slika z zimskega treninga kranjskih plavavcev v učilnici osnovne šole Staneta Žagarja. Trener PETI ČOLNAR pomaga plavavcu hrbtnega sloga MILANU KOSNIKU pri zahtevni vaji S Pred zaključkom republiške kegljaš ke lige Odločitev v zadnjem kolu Letošnje prvenstvo v republiški kegljaški ligi je kljub manjšemu številu sodelujočih vrst precej bolj zanimivo kot lani. Presenetljivi (predvsem dobri) rezultati kar čez noč spreminjajo vrstni red na posameznih kegljiščih in zamotavajo situacijo. Druga pomembnejša pridobitev letošnjega tekmovanja pa so pre- Skakavci v Podbrezjah uspešni TELESNOVZGOJNO DRUŠTVO PARTIZAN V PODBREZJAH je zadnjo nedeljo organiziralo nud-društvene tekme na svoji 25-me-trski skakalnici. Za tekmo jc bi- j lo veliko zanimanje in so se je razen domačih skakavcev udeležili tudi člani, mladinoi in pionir- j ji Triglava iz Kranja, Tržiča, Kamne gorice in Ljubna. Posebno dobro so se odrezali pionirji, | ki so dosegali skoke tudi do 20". metrov. Vsak skakavec — vseh je bilo | 44 — je izvedel tri skoke, dva naj Avtomobilisti in smučarji so tekmovali CERKLJE — Minulo nedeljo je avto-moto društvo Cerklje priredilo zanimivo športno tekmovanje — skijbring. Start in cilj vožnje sta bila pred osnovno šolo. Proga je bila dolga 3 km (Cerkl je— Poženk—Pšenična polica —Cerklje). Startalo je 14 vozačev, prav toliko pa jih je prišlo na cilj. Prvo mesto je osvojil France Globočnik s smučarjem Fran-cljem Košnikom, drugo Lojze Lah • smučarjem Tonetom Staretom in tretjo mesto Ivan Prosenc s smučarjem Francijem Košnikom. Najboljši čas dnevu pa je dosegel avtomobilist Lojze Lah s sankačem Francem Završnikom. Za dosežene uspehe so tekimovav-01 orejeli diplome. Zaradi izrednega zanimanja za to §portno panogo se je društvo odločilo, da bo »motoskikjoring« ponovilo v nedeljo, 10. tega meseca, ob 14. uri. — J. K. boljša pa so upoštevali za končno uvrstitev. REZULTATI: 1. Milan Demšar 220.5 točke (24 in 23 m), 2. Janez Kozjek 216.1 (23, 23 m), 3. Alojz Dcžman 214.1 (233, 23.5 m); starejši mladinci — 1. Tone Rotar (Tržič) 219.5 točke (24, 233 m), 2. Stane Kozjek (Podbrezje) 208.4 (22.5, 22 m), 3. Janez Ogris (Tri-1 glav) 205.4 (21, 213m); mlajši, mladinci — 1. Pavel Kozjek /Pod- | brezje) 219.5 (23, 23,5 m), 2. Franci Drinovec (Podbrezje) 206.6 (22, 23 m), 3. Ivo Kozamernik (Tržič) 196.9 (203, 21 m); pionirji — 1. Milan Kapus (Kamna gorica) 190.7 (19.5, 18 m), 2. Mirko Am-brožič (Ljubno) 1683 (183, 18 m), 3. Tone Jelene (Podbrezje) 165.8 (18, 17.5 m). — N. J. cej boljši rezultati. V Mariboru so sicer med drugim vzrok za to popravljene steze, toda tudi na ostalih kegljiščih je zabeležen precejšen napredek. Lani sta ob zaključku le dve moštvi imeli povpreček nad 820 kegljev, sedaj pa ga ima kar 8 ekip. Lanski povpreček najboljših 12 vrst je znašal 813, pred zaključkom letošnjega prvenstva pa že 827 kegljev. Po prvem kolu smo Kranjčane že skoro proglasili za prvake, ker so dosegli precej boljše izide od ostalih. Varljivost take primerjave se je pokazala, ko so prišli Jeseničani na iste steze. Z novim državnim rekordom 6967 (Crv 930, šlibar 890, Grošelj 881, Tarman 866, Hafnar II 863, Oblak 852, Korošec 847, Hafnar 839) so namreč v Celju kar za 100 kegljev prehiteli Triglav, pred Kranjčane pa se je uvrstil še Gradiš. Odličen rezultat (6869) so dosegli Jeseničani tudi v Mariboru, vendar so tu zaostali za triglavani. Kranjčani so dosegli v minulem kolu na gorenjskih kegljiščih sicer slabše rezultate kot v 1. kolu, vendar za te steze zelo dobre. Položaj je v drugem kolu zapletel mariborski Branik z letos najboljšim rezultatom na ljubljanskem kegljišču, kot posebnost pa naj za minulo kolo omenimo še zelo dobre rezultate naj- slabših vrst: Tekstilec 67&0, 6731, Fužimar 6775. Situacija pred zadnjim kolom, bi bo v soboto in nedeljo, je tako precej nejasna, zanesljivo je le to, da bo ena izmed gorenjskih vrst osvojila naslov republiškega prvaka. Jeseničani so v treh nastopih dobili 5 slabih točk, Kranjčani pa v štirih 6. Triglavani morajo v Ljubljani podreti največ kegljev na tem kegljišču (6S05), če hočejo računati na 1. mesto. Vendar pa bodo glavno besedo pri odločanju o 1. mestu imeli Jeseničani, ki bodo doma in v Kranju lovili triglavane. Kdor bo na obeh kegljiščih boljši, bo končm zmagovavec. Pri tem lahko enemu ali drugemu pomagata še Gradiš in Ljubljana, ki bosta v zadnjem kolu nastopila v Ljubljani oziroma Celju ih Mariboru. Vrstni red pred zadnjim koloni 4 nastopi: Triglav 6 (povprečje 855) Gradiš 16 ( 826), Pionir 2.1 (822), Tekstilec 26 (810); 3 nastopi: Jeseoife 5 (838), Ljubljana 8 (832), Celic 12 (844). Konstruktor 13 (811), Branik 14 (842). Maribor 18 (802), Fužinar 20 (830), Bled 21 (797). Med posamezniki je v štirih nastopih podrl največ kegljev Martelanc — 3618 (povprečje 904), v treh nastopih pa Mlakar (Branik) 2738 (913) kegljev. — L. S. USPEHI CERKLJANSKIH STRELCEV STRELSKA DRUŽINA »TABOR« je že stara enota, saj je pričela z delom že pred desetimi leti. Nekaj let po ustanovitvi je bila zelo delavna, potem pa je zaradi neprimernih prostorov, strelišča in deloma tudi zaradi vodstva začela popuščati. Delo v družini so obnovili po letu 1958. V skromnem prostoru, ki so ga dobili v zadružnem domu, se je pričelo r.birati vedno več ljubiteljev tega športa. Začeli so s prijateljskimi srečanji, čez nekaj let pa so se poskusili tudi v prvenstvenem tekmovanju. Tako je desetčlanska mladinska ekipa na občinskem prvenstvu z zračno puško osvojila drugo mesto, na istem tekmovanju pa so drugo mesto osvojili tudi pionir- ji. Člani so na občinskem prvenstvu z malokaiibr.sko puško zasedli drugo mestu, mladinci pa prvo. Na tem tekmovanju je mlada tekmovavka iz Cerkelj Mili Brezar dosegla najboljša mesta. Cerkljanski strelci so se odlično izkazali tudi na okrajnih, republiških pa tudi na zveznem tekmovanju. Mladinci so v republiškem merilu osvojili 3. mesto, Miili Brezar pa na državnem prvenstvu za ženske 4. mesto itd. Družino uspešno vodi 50-letni Jože Ogrin, tehnični sekretar pa je 17-letni Viktor Kern. — R. C. ŠAHISTI PLANIKE SO ZBOROVALI KRANJ — V nedeljo je imela šahovska sekcija Planike letni občni zbor, na katerem so pregledali uspešno delo šahistov na številnih manjših tekmovanjih. Ob zaključku občnega zbora so odigrali brzoturnir z 18 igravci. Na njem je zmagal Kovačevlč • 17 točkami (100 odstotkov). Sledijo mu B. Udir 14, Simič 13,5, Sta-gar 13, M. Udir 12, C. Udir 11,5. Naglic 10. Debelak 9,5, Vavpotič Zakelj 8 itd. - B. D. Zimska rokometna liga TR2IC PREMAGAL KRIM Največje presenečenje so V pf-vem kolu zimske rokometne lige na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pripravili rokometaat Tržiča z zmago nad lanskoletnim drugoligašem in na j resnejšim kandidatom za republiškega prvaka Krimom iz Ljubljane 6 14:19 (5:7), - Najboljši pri Tržiču J« bil Niko Hladnik- a petimi goli, medtem ko je bil za Krim eestikra* uspešen Jankovič. — Z. S9 3®m afera n i n e Medte ^ize l~atB ™ 3< Hildo Lutz pričela brskali po predalu pisalne Po B Plav« po Re6GT1? f*°Pil na balkon in pogledal v globino. Daleč spodaj so Srnini ulici vozili majhni avtomobili. Na poletnem nebu je -I --—Ni «W1.U1 il srebrn cepelin. Na njem jo pisalo: »PIJTE UNDERBERG*. Gospod Holden?« -vraln6 ?VUt2 je staJa P" klavirju. Slišal, sem kako so ji zobjo frajle.«« Na^fP^tali v ustih. »Želeli ste... videti dokumente. Tu- t.. .5«ik»t šklepetali v ustih. »2ek ' " *a klavir je položila papir. '^opil^sr32 w ' P0^0"1 P° mojega prijatelja.* Potem je izginila, h klavirju. Našel sem fotokopijo uradno listine. Začel sem brati: L0RUsDTTrLJA: KOMANDANT VARNOSTNE POLICIJE IN SD BE-SS Air".:- K°MU: OSEBNEMU ŠTABU DRŽAVNEGA VODJE AKT M "1V,,J: UOCDINCMU SlAtSU UKZttVJNCvjA VUlAJJt", Mi„ 1 STROGO ZAUPNO 102/22/43 SAMO PO ČASTNIKU 20. juiija 1943 ukaza z° dne 20" iuli'a 1943, blizu 7- ure- sem na os00-"1 te2* *"Usije ... 80 Zidov, zaposlenih pri generalnem komisarju Relo-Dlombe Jlh 3zroeil v posebni postopek. Tiste, ki so Imeli zlate Tako^0 POiprei P° Predpisu pripeljali k zobozdravnikom ...« Jkdnjič; ^G »f 2a'^0 in nadaljevalo na vsej, temo natipkani strani. ^votdeset0 ° uvedeno še število porabljenega streliva: petin- te'coi na'k°^cv- Nekateri izmed osemdesetih 2;dov očitno niso Bt^^bannrhw Sp>1« ta reč s sovraštvom in maščevanjem nadaljuje? Mar ne bi morali slednjič prenehati? Mislim, da je vendar že čas, da bi morali neredi ti črto pod preteklost.« »Doktor Zorn,« sem rekel. »Z njim morate govoriti. Poiskalj 1 'e napačnega človeka.« »Gospod Holden, nočem govoriti, da sem ustvaril cvetoče industrijsko podjetje, za katerega sem moral garati in se znojiti. V trinajstih težkih letih sem ga postavil, iz ruševin in pepela! Ne, nikar o tem! Tudi ne o tem, da dajem kruh tisoč in ž' risfeoU na Utrdem, In ne o svoji družini.. .« inšpekcije dela Na zadnji seji ObLO Skofja Loka jc bila prva točka dnevnega seje obeh zborov POROČILO INSPEKCIJE DELA. Poročilo je bilo zanimivo, aktualno in ponekod celo opozarjajoče. Obsežna in pestra je dejavnost Inšpekcije dela, obsežno, celo preobsežno je njeno področje, zahtevni so predpisi RTV in težko jim je ugoditi. Vendar predpisi HTV niso pisani tja vdan. Saj iz njih preveva misel: SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA. Zal, so ti predpisi (večina njih) čestokrat zapostavljeni. SERVISI RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU Vminulem letu je inšpekcija dela pregledala 528 delovnih prostorov in kar 76 jih ni ustrezalo gradbenim normativom. Med temi so tudi delovni prostori stanovanjske skupnosti. Zlasti pereče pa jo stanje bivališč v zavodu za rehabilitacijo invalidov, kjer sta v neprimernih prostorih tiskarna in delavnica lesne galanterije (ustanovljena je bila tako rekoč čez noč, brez vednosti občine!). Pomanjkljivosti' so ta;kšnega značaja, da resno ogrožajo zdravje... Menda bo to rešeno z novo gradnjo!? Ustanavljanje stanovanjskih skupnosti pomeni vsekakor korak naprej v našem razvoju. Odpira se vrsta možnosti, ki bodo rešile občane iž zadrege — gre za SERVISE RAZLIČNIH USLUZNOST-NIH DEJAVNOSTI... Tudi v Skofji Loki so spričo pomanjkanja obrtnikov občutili potrebo po servisih. Začeli so jih ustanavljati pod okvirjem stanovanjske skupnosti. Rasli so kot gobe po dežju. Danes jih je menda že devet. Toda pri ustanavljanju niso : pomislili na to, če delovni prosto- j ri ustrezajo predpisom HTV. Ini kje so ti prostori? Večina servisov je v Blaževi ulici 3., kjer so bila nekoč samostanska gospcoaiuka poslopja — hlevi. Na zunaj se niso bistveno spremenila, notranjost pa so prilagodili namenu. Ze skoraj poldrugo leto delujejo, pa še nimajo dovoljenja za uporabo oziroma odločbe o tehničrvem-pregledu kot terjajo to predpisi. Delovni prostori so neprimerni. To smo ugotovili tudi mi v spremstvu inšpektorja, a le v delavnici klepar- skega servisa, ker so bile ostale v času, ko smo se hoteli prepričati, zaprti. Da ne bi samo »kritizirali«, smo želeli zvedeti, koliko prometa so imeli servisi v preteklem letu. Po telefonu smo poklicali upravo stanovanjske skupnosti: »Ne, o prometu vam na žalost ne moremo takoj povedati. Pokličite prihodnji teden,« — je odgovoril nežni glasek z druge strani žice. Morda ne bi bilo potrebno komentirati tega odgovora. POMEMBNOST HTV Pomembnost HTV je najbolj razvidna iz številk. Lani so gospodarske organizacije planirale za HTV 57.510.000 dinarjev, porabljenega pa je bilo 64,811.000 dinarjev. V te namene je največ vložila tovarna klobukov »SESlR« oziroma sploh tekstilna industrija saj je na enega zaposlenega odpadlo povprečno 15.654 dinarjev. Na drugem mestu je lesna industrija s 13.848 dinarji na zaposlenega. Ne bo odveč še nekaj številk, ki govore v prid HTV. Za osebno zaščito je bilo v škofjeloški občini porabljenih 23,864.000. za tehnično 18,102.000, higiensko 15,405.000 in za razna okrepčila, topel obrok itd. pa 7,500.000 dinarjev. SODELOVANJE ORGANOV DRUŽBENE KONTROLE Sodelovanje organov družbene kontrole v škofjeloški občini se je lani znatno utrdilo. To je prišlo do izraza zlasti ob rednih letnih pregledih inšpekcijske ekipe (inšpektor dela, sanitarni inšpektor, referent za civilno varstvo in načelnik poklicne gasivske čete. Tak način pregledov ima vsekakor določene prednosti: enkratni pregled v vseh zadevah in sestavi se samo en zapisnik. Hkrati pa se da nekatere zadeve prodiskutirati na kraju samem. Tako inšpektorji ni.so osamljeni in so seznanjeni s celotno problematiko. Ob zaključku pregledov pa se o ugotovitvah pogovorijo še s predstavniki DS, UO in s komisijami HTV. Inšpektorju za delo MILOŠU PRELOGARJU smo zastavili še nekaj vprašanj. © Vaša dejavnost je vsekakor obsežna. S kakšnimi težavami se srečujete pri delu? Pogled na dvorišče, kjer je večina delavnic servisov stanovanja* skupnosti v neprimernih prostorih »Velikokrat se v občinskem merilu obidejo predpisi, ker tako pač narekujejo gospodarski interesi. Vprašanje družbene kontrole v občini se največkrat postavlja na »tapeto« takrat, ko se pojavljajo problemi.« % Kaj menite o sodelovanju organov samoupravljanja z inšpekcijsko dejavnastjo? »Menim, da je dolžnost organov družbenega samoupravljanja, da stojijo ob strani inšpekcijski službi in jo vsestransko podpirajo. Hkrati pa je treba skrbeti tudi za njen strokovni dvig, tako da bo tudi ta služba bolj kvalitetna in se bo laže uveljavljala. Delo inšpekcije dela bo treba bolj okrepiti z delom gradbene inšpekcije. Veliko je v manjših podjetjih r*** nih adaptacij, ki so nestrokovne zato svojemu namenu ne ustre«8' jo. Lahko pristavim: o našem ^ lu bi morali več pisati.« © Nekaj se razpravlja o m«* občinskih inšpektorskih služba"' Kaj menite o tem? . »To bi imelo določene predn,,!>t glede strokovne usposobitve *n špektorjev in enotnega gledani* Vprašanje pa je, če se ne botlo tem inšpekcijske službe preveč o"' daljile občini. Menim, da bi rala inšpekcijska .služba biti lot'e' na od občine in podrejena z';"r. 4>roizvajavcev oziroma direktrt" predsedniku ali tajniku ObLO.* S. ŠKRABA** Abstraktna slika? Ne, v zmoti ste! Takšna je namreč zunanja elek-trična napeljava na enem izmed poslopij na dvorišču, kjer so ser visi stanovanjske skupnosti. Ob dejstvu, da ima stanova .j-ka skup-jj nost tudi elektroservls, ln če verjamemo govoricam, da je ta na-jj peljava zapuščina nun, je res abstraktno (!) Delavnica kleparskega servisa. Laik bi ugotovil: nič posebnega. Vendar nas Je inšpektor dela opozoril: Prostor, kjer se dela z acetilenskim razvijavcem mora biti visok 3,5 m, sam razvijavec mora imeti varovalke, dovolj dnevne svetlobe ... 0 Ločani in prebiva vel obeh dolin imajo verjetno že občutek, da so postali tako dobri, da ni ostalo ničesar več za moje pero.. Toda močno so v zmoti in to jim lahko škoduje. Nikdar ne sme nihče misliti, da je najboljši in da je nepogrešljiv. V sami Skofji Loki je letošnja zima povzročila pravo prometno zmedo. Povsod, kjer je le količkaj strmine, se malčki sankajo in smučajo. Za motorni promet na večjih ulicah ali na glavni cesti se skoraj ne zmenijo. Pred dnevi je enega izmed smučarjev, ki se je pripeljal po Klobovsovi ulici rešil semafor, sicer bi bil karambol neizbežen in posledice bi bile lahko precej hude. Šofer v avtomobilu se je zaradi lega nad malčkom razjezil, mladi smučar pa je hitro odgovoril: »Saj sem videl, da se je prižgala rdeča lučka.« Starši bi morali na svoje otroke prav gotovo bolj pazili, sicer pa je na grajskem pobočju, kjer je tudi smučarska šola, dovolj prostora za vse ljubitelje smučanja in sankanja. Zaradi dosedanjega nereda menda res ne bo potrebno za Skofjo Loko uvesti še posebne prometne predpise za smučarje in sankače. # Pred dnevi sem kolovrati! po Poljanski dolini. Sam sem kora- cal po cesti In si požvižgaval Av-ij?nikove polke in valčke. V tistem trenutku pa je počilo in slišal sem, kot da je kdo nameril name, ko sem precej daleč od mene ob robu gozda zaslišal močno pMJe cviljenje. Kmalu sem se prori-čal, da je nekdo ustrelil psa, tisti, ki je to storil, pa se ni pokazal. — Kasneje sem v Gorenj: vasi zvedel, da so si v Poljanski dolini lovci in ostali prebivavci že dlje v laseh. Domačini pustijo pse, da počno, kar hočejo, in so v zadnjem času med drugim raztrgali že tudi precej zajcev in srojadi. Lovci so zaradi tega v »ofenzivi« proti vsem psom, ki se klatijo sami po polju ali v gozdovih. Nekaj so jih že spravili na drugi svet, na žalost pa je bilo med njimi tudi nekaj nedolžnih psov. In e*daj je položaj takle: lovci nte upajo streljati več na pse, da ne bi odpihnili kakšnega nedolžnega, psi pa se spet lahko klatijo, kjer se jim zljubi. Morda bi kazalo, da bi lovci zastrelili enega izmed gospodarjev, k; imajo pse. Le gospodarji psov lahko naredijo konec volne med lovci in prebivavci Poljanske doline. 0 In ko ®em se z obiska pri prijatelju v Davči vračal domov v Kranj, se mi je zadnjič pripetila neprijetna nesreča — »fičko« ml je odpovedal poslušnost. V akumulatorju mi je zmrznila kislina. S pomočjo vaščanov sem »svojega prijatelja« zategnil v bližnji skedenj in jo mahnil peš proti Skofji Loki. Ker je bila huda poledica, sem iz »fička« vzel a smučarske palice, ki so mi i11*" hojo prišle zelo prav. Ura jc že okoli devete ure zvečer, * sem bil na bukovškem klane* Za menoj je pripeljal fičko s vilko KR 60-09. V njem je bil & mo šofer. Poskušal sem ga ustaviti, toda zaman. Isti avlo m« ' na Praprolncm še enkrat prehiti šofer pa sc tudi tokrat ni ztne1" za prezebajočega stoparja. reč, sem si mislil, številke M"0' z oznako KR, prav gotovo nc t>0^ nikdar pozabil. Zanima pa kako se bo voznik omenjen^' »fička« počutil, če tudi njerm« * nesreči ne bi hotel nihče P"«19' ga ti. # Za tokrat naj bo dovolj ' prebivavcih loške občine, zato zapišem še eno na račun letošnji' ga »planiškega tedna«. Priredit*1' omenjene največje letošnje £ke športne prireditve jc Pre^ dnevi pri Turističnemu društvu Kranjslci gori rezerviral sto PrJh nočišč, ki jih bo potreboval v dfl* »planiškega tedna«. Po tej re2*£ vaciji bi torej lahko sklepal!. bedo vsi funkcionarji mednaf** ne prireditve prišli iz Ljublj**. Toda ni tako! Prireditelj je z*P*J* sil tudi smučarsko društvo v K* tečah za dva teptača, ki pa b,,E seveda lahko prenočevala K temu prav gotvvo ni potreb* nikakršen komentar, postal ^ sem slabe volje, zato bom za ° nes končal. Do prihodnjič na svidenje! Vaš Bodičarf Če kdo misli, da jc zgodovina hlač stara kot človeštvo, se bridko moti. Poznamo namreč zgodovinska obdobja, ko so hodili ljudje po svetu tako rekoč brez hlač. Toda modemi časi so vse prastare navade in običaje postavili na glavo. Gorje, če bi včasih jant postavil dekle na glavo/ Dandanes pa si lahko privoščijo tudi kaj takšnega, tip da bi se zaradi tega kdorkoli zgražal ali pohujšal. Sa] odkar nosijo hlače tudi ženske, človek nikoli zatrdno ne ve, kdo hodi pred njim — fant ali dekle, zdi se mi% da so z dnem, ko so se hlač polastile tudi ženske, ubogi in vsega pomilovanja vredni možje prišli ob po-slednji simbol svojega ugleda in moči. Spominjam se, da je bila v mojih otroških letih največja žaljivka, če je kdorkoli pooči-tal možu, da je tako rekoč copata, ker hlač ne nosi on, ampak njegova žena. O, če bi hotel danes kdo razžaliti moža s takšno predpotopno zduho, bi slabo naletel: izzvani zakonski mož bi se mu lahko zasmejal v brki češ moja žena kajpak nosi hlače, zato pa se tudi ravna po modi in koraka skozi življenje tako rekoč z duhom časa ... Nečakinjo imam. Komaj šestnajst let ji je, pa si že na vse načini prizadeva, da bi postala — dama. Ima najmodernejšo pričesko (četudi je le-ta podobna nekakšnemu razkopanemu kurjemu gnezdu), lakira si nohte in materi nikoli ne pomije posode, ker se pač boji, da bi si pri delu ne polomila nohtov; razume se na novo slikarijo, zato si barva ustnice s svetlo višnjevim črtalom, da je takšna, kakor bi jo neprestano tresla mrzlica; sploh je umetnica, ker si zna na trepalnice nalepiti ko-marjeve nožice, da z zasanjanim pogledom omalovažcvalno gleda v svet. Zadnji krik ženske mode pa so seveda hlače. Oni dan me je mila nečakinja obiskala, mi planila okrog vratu in mi nežno ko sinička za-ščebetala na uho: »Stričekt kajne da ti nisi nazadnjaški človek?* »Kaj pa bi rada?* sem jo vprašal. »Kajne, striček, ti si v vsakem pogledu sodoben človek in veš, da so hlače zdaj takoooo moderne?* je ljubko zategnili. »Ali mi hočeš pokloniti kakšne tvoje hlače? Šivilja mi jih bo predelala in bom šik ko BB.* Rad imam nečakinjo. Moja sorodnica je in na sorodnike se pošten človek ne sme nikoli po-kašljati. Odprl sem torej omaro in ji rekel, naj si izmed vseh mojih hlač izbere tiste, 'ki so ji najbolj všeč. Toda glejte, nobene ji niso bile všeč! Stopila je pred ogledalo, si prečesala frizuro in s črtalom popravila gubice, vmes pa me je vprašala: »Ali imaš še tiste hlače, ki ti jih je zapustil dedek?* Moj oče je bil kovinar in je v delavnici zmeraj nosil hlače iz gradlja. Trpežne, modre hlače! Ko me je nekoč videl, da sem žagal drva v lednih hlačah, mi je prinesel svoje, gtadljatte, les meni so že zdavnaj odslužile, a za umatano delo so še uporabne. Te stare, oguljene in zapacka-ne hlače si je izbrala moja nadobudna nečakinja. »Boš videl, striček,* je radostno vzkliknila, »kakšne imenitne hlače bodo to! Prima hlače so! Fantastične! Povem ti, da takšnih ne bo imela nobena 'izmed mojih sošolk, ko mi jih bo šivilja prenaredila.* In zdaj? Moja nečakinja hodi v petek in svetek v teh modrih hlačah iz grobega gradlja. Hlačnice ima tako ozke, da so se ji na kolenih izbuhnila ne- kakšna kravja kolena. Ampak to je — šik! Zakaj takšne hlače st) nosili kravji pastirji, kadar so se po argentinskih pam-pab podili za kravjimi čredami. Ker pa so zadnji kril: mode, zaslužijo tudi modernejše ime kot hlače kravjega pastirja-Namreč: kavbojke! Če so zares le+>e, sem tudi. jaz papež! Prav grele so, o?uljene, zahackane s strojnim obem, p°~ nekod že močno obledele, a nečakinji so všeč, ker so — četudi s kravjimi koleni — moderne! laz pa sem tudi ob teh tfla" čah snotnal, da postajam nazadnjaški človek, ker se na »estetski čut* današnje mladine ne razumem; ker skratka nimam poima, kaj je »prima* in »fantastično*. Lojze Zupane