INIERJL m. INTERIER d.o.o.. trgovsko podjetje laško, Aškerčeva I. SlovenHa. teiJfax: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22-064 ...... 682 ' -kG [GA nasglas OBMOČNA ENOTA KRŠKO ^ AFP ekskluzivni zastopnik In nosilec licence odldoš^/ ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO ŠT. 32 • LETO XV • 14. DECEMBRA • Poštni cena: 60 SIT Naročite si Naš glas V kratkem bomo videli, ali se je Naš glas lotil širitve svoje naročniške mreže ob pravem času. Zastonj bi ga še dobivali, zanima pa nas, ali bo veliko takih, ki bodo zanj pripravljeni odšteti petdeset tolarjev naročniške cene. Potem, ko Vam je, spoštovani bralci, Naš glas pošiljal upravljalec stanovanj, IR inženiring, ko so Vas z njim obkladale bolj ali manj vaše politične stranke in potem, ko smo ga mi od uredništva raznašali na ogled (stare številke seveda), se boste morali odločiti. Če Vam je Naš glas dovolj všeč, da bi zanj odšteli 200 tolarjev na mesec, potem Vas prosimo, da si izrežete naročilnico, objavljeno na zadnji strani časopisa, in nam jo izpolnjeno vrnete. Po novem letu boste tako postali naš naročnik. S tem si boste zagotovili svoj izvod Našega glasa in dodatno prednost: objavo brezplačnih malih oglasov. Če se za naročilo ne boste odločili, nič hudega. Ostajamo prijatelji. Morda si še premislite. (Urednik) Ekološka predelava ______odpadnih olj______ Predstavitev posebnega procesa predelovanja olj z _ napravo Mid-mix v Elektrarni Brestanica Brestanica, 9. decembra — Center za razvoj Posavja in podjetje TPS — ekološki inženiring iz Brežic sodelujeta pri ekološkem projektu predelovanja odpadnih olj. V Elektrarni čistijo rezervoarje, ne vedo pa kam z odpadnimi olji, zato so se odločili za ekološko predelavo. V ta namen so v elektrarni Brestanica demonstrirali napravo Mid-mix in prikazali sam proces predelovanja. Mobilni stroj, ki ima 1,3 kubika zmogljivosti na uro, s posebnim postopkom solidifikacije rešuje problem, kam s škodljivimi snovmi. Diplomirani inženir MilliŠpa-novič, vodja razvoja pri TPS in hkrati lastnik patenta za predelovanje, je delavcem in vodstvu elektrarne predstavil svoj stroj in poudaril, da je to eden izmed dveh patentov v svetu. Drugi patent je v Nemčiji, ki pa se od njegovega razlikuje po načinu obdelave. Kot je razložil Andrej German, vodja projekta pri CRP, se odpadno olje, ker ni primerno za sežig, predeluje po postopku solidifikacije. Odpadno olje se dozira v reaktor, kjer posebni fizikalno-kemijski pogoji sestavino olja razgradijo na atome in ustvarijo vakuum. Ogljikovodiki, kot so katran in mulji, se spremenijo v bel hi-drofoben prah, ki se veže z vodo. Ta prah potem vozijo v cementarne, v Nemčiji pa ga po podatkih Andreja Germana uporabljajo namesto folije pri gradnji cest. Vodja Centra za razvoj Posavja je povedal, da je v Sloveniji dva milijona ton odpadnih olj, ki jih lahko s svojim znanjem in dvema napravama odstranijo v petih letih, vendar pa se tovrstna olja iz leta v leto kopičijo, zato je njihova vloga skromna. V svetu pa je približno 150 milijard kubikov odpadnih olj na odprtih odlagališčih. Predelava, ki jo plača naročnik, je draga iz več razlogov: zaradi vloženega znanja v napravo, zaradi stroškov transporta.., vendar je kljub temu trikrat cenejša od nemškega patenta. Predelava olj stane približno 2,5 nemške marke za kilogram olja. Ta patent sta inženir Milli Španovič in kemik llija Dorčič pravzaprav ustvarila že leta 1986, ko so ga uporabljali v rafineriji v Modrici, kjer je tudi jezero odpadnega olja, potem pa so zaradi vojne morali prenehati. (Monika Ban). Volitv ri pošti Novo mesto terme Čatež d.d. topitika c 35. 6S250 bnlic; j/o**™/« 9nimajo podrobnosti prmlimtajto Naš glmm BREŽICE STRANKE (0.60%) (8.51%).. j - (6.51%) (20.72%) jjj ^ M^k (16.72%) M m (o.8o%) ^^¦ISIll (2.20%) (12.81%) (26.67% SEVNICA STRANKE (14.29%) (1.20%) (21.38%) (14.89%) (21.58%) Skupna seja SO Krško Delegati še v skupščinskih "c Predsednik SO Krško je za v sredo, 14. decembra sklical 39. skupno sejo in s tem tudi zadnjo sejo v sedanjem mandatu. Dnevni red obsega štiri točke, in sicer ob določitvi dnevnega reda in potrditvi zapisnika zadnje seje še pred -lok odloka o rebalansu proračuna občine Krško za leto 1994 - z informacijo o reba-lansiranem programu Sklada stavbnih zemljišč občine Krško za leto 1994 ter poročilo o delu zborov SO Krško v man- datnem obdobju 1990—1994. Vprašanje je, če se bodo de-lagati v času pred drugim krogom volitev sklicu odzvali v zadostnem številu oz. bodo mnenja, da je smotrno še o čem sploh odločati. Vsekakor pa bodo mnogi prišli tudi zaradi predvidenega zaključka manadata oz. slovesa na bližnjem kmečkem turizmu, če potegnemo črto pod njihov mandat, jim lahko tudi zaključek privoščimo. Vendar pa ne vsem... (Galex) KRŠKO STRANKE (22.00%) (0.70%) (2.00%) (0.50%) (2.50%) (0.50%) (4.60%) (28.50%) (13.60%) (1.80%) (2.70%) (12.90%) (7.70%) Razlika v Brežicah je bila manjša NIKA BREŽICE Trg Izgnancev la tak 060S 62-236 fcuc 0608 —— LJUBLJANA Slovanska cesta 54 taL OSI G3-»-55 «ax 061 B3-13-47 Dunajska ctsta 20 taL OS BkSO-77 MARIBOR CEUE Partizanska c 3-5 guttfjanska C 3a bi; OS 29-4GO M.: 063 28-936 fax OS 29-460 lat OG3 441-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od S'do liT* In na vseh enotah pošte! J^ESmA 1 POOBLAŠČENA INVESTKUSKA DRUŽBA . Življenje je lepo KADAR JE V KRŠKEM NOVOLETNI SEJEM Otroci, pripeljite starše, babice, tete, strice! Veliki in majhni otroci, še malo... Komaj že čakamo na dedka Mraza in vse, kar prinese njegov čas. Vendar se nam bo čakanje splačalo! V Krškem nas bo presenetil božični in novoletni sejem, edini in najboljši v Posavju, kjer bomo lahko do sitega napasli radovednost, atke in mamice pocukali za rokav za kako predpraznično darilo, namignili Božičku in dedku Mrazu, kaj bi radi, kaj prigriznili in popili, pomagali čarovniku čarati... PRIDITE!!! Stojnice nas bodo čakale že od 20. decembra naprej. Verjetno se bo našlo kaj zanimivega tudi za manj otroške duše. Pridite, poglejte si, sodelujte! Imejmo se lepo in si enkrat naredimo najbolj resnične praznike na svetu. Pridite kadar koli med 20. in 29. decembrom pred krški kulturni dom. Noter vas bo potegnilo samo. Se vidimo! Pri objavi začasnih neuradnih rezultatov prvega kroga volitev v zadnji številki Našega glasa je prišlo do napake oz. odškodovanja kandidata za župana občine Brežice g.Vlad islava Deržiča s tem, ko smo njegovemu protikandidatu pripisali večje število glasov. Zato še enkrat objavljamo neuradne oz. začasne po-datkatke, ki smo jih prejeli od volilne komisije v ponedeljek, 5. decembra. V drugi krog volitev za župana občine Brežice sta se med desetimi kandidati uvrstila Vladislav Deržič (21,03 %) in Jože Avšič (26,32 %). Mnogi so bili mnenja, da je bila napaka namenoma narejena, vendar to odločno zavračamo. Žal je do nje prišlo in zato se odškodovanim in vsem bralcem opravičujemo. Uradne rezultate prvega kroga lahko poiščete v pričujoči številki. (Galex) /ti™ d.o.o f hFEKTf STORITVE PROIZVODNJA TRGOVINA C. 4. JULIJA 23, 68270 KRŠKO TEL.: OS08/22 71» FAX,: O0O4V32 183 KROVSTVO, TESARSTVO IN KLEPARSTVO ANDREJ ABRAM MDB 22 LESKOVKC, »22 -125 S^ ELEKTOINSTALACIJE ELEKROMEHANDCA Dušan Alti ing. el. s. p UL 11. novembra 34 68273 Lcslcovcc pii Kiikem Tel 22 - 020 (iN KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 MEDVOLILNA NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 2. KROG VOLITEV ZA ŽUPANA OBČINE KRŠKO Spoštovane občanke, cenjeni občani, dragi volilci! Po dokončno znanih volilnih izidih smo veseli, da sross^krščanski demokrati iz Krškega z vašo pomočjo in podporo dosegli našo veliko zmago, za kar se vam izskreno zahvaljujemo. V občinskem svetu bomo imeli dobro tretjino sedežev, vendar se moramo zavedati, da je to zmaga le "v prvem polčasu". Zaradi uspeha, ki smo ga imeli že v prvem krogu volitev, smo še bolj prepričani, da je pot poštenosti, resnice, trdega in odgovornega dela edino zagotovilo zdravega razvoja, ne le občine Krško, temveč celotne mlade države Slovenije. Pri svojem dosedajem delu sem bil vedno in povsod ponosen na občino Krško, ponosen na mladi rod, ki od rane mladosti s trdim delom v šoli, pri športu ali kulturi grgdi sam sebe, svoj odnos (trdno hrbtenico] do dela, znanja, okoija in sočloveka. Ponosen sem bil na tisočere potenciale naše občtfje, ki nas vedno znova nagovarjajo: "Sloven'c (Krčan), tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.... Glej, Stvarnica vse ti ponudi, iz rok nje prejemat ne mudi ..." Ob takih in mnogih nenaštetih potencialih me ni strah prihodnosti. Za dokončno zmago potrebujemo stranke slovenske pomladi tudi svojega župana. Potrebujemo človeka z zdravimi pogledi na življenje, človeškim odnosom do okolja in soljudi, človeka, na katerega bomo ponosni in mu bomo zaradi njegove zrelosti, poštenosti in odgovornosti smeli zaupati. Kot skupni kandidat strank slovenske pomladi sem pripravljen z vsemi svojimi sposobnostmi, močmi in izkušnjami odgovorno in pošteno uresničevati v občinskem svetu sprejete programe, v vsakem času prisluhniti vam in vašim potrebam, predvsem pa pokončno in dostojanstveno zastopati občino Krško ter se na vseh ravneh (v občini, Posavju, Sloveniji in zunaj naših meja) zavzemati za naš skupni razvoj in napredek. Uspelo nam bo le, če boste strankam slovenske pomladi in meni l 8. decembra s svojim glasom ponovno izkazali svoje zaupanje. Voščim vam veselo praznovanje božičnih in novoletnih praznikov, obilo zdravja, miru in medsebojnega razumevanja! Vaš Danilo Siter Spoštovane občanke in občani, cenjeni volilci! Stranke slovenske pomladi se vam za vso podporo, ki ste jo dragi volilci že izkazali našim programom in našim kandidatom, iskreno zahvaljujemo. Vabimo vas, da se drugega kroga volitev, ki bo 18. decembra, gotovo udeležite in oddate svoj glas za našega skupnega kandidata za župana občine Krško gospoda Danila Siterja. SKD s?/V Skupni kandidat strank slovenske pomladi za župana občine Krško gospod DANILO SITER ^ SLS SOCIALDEMOKRATSKA SLOVENIJE •V ^ STRANKA SL Mat Poročilo delegatov SKD Delegati SKD in nas mandat V navadi je, da ob koncu leta vsakdo naredi zaključni račun ali pa se vsaj ozre nazaj, na preteklo obdobje. Tako želimo tudi člani delegatske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki smo bili delegati v kriki občinski skupščini, ob zaključku našega mandata izstaviti zaključni račun. Na volitvah leta 1990 je bilo v DPZ (politični zbor) izvoljenih sedem naših kandidatov (od 27), stranka je dobila 3113 glasov oziroma 24,79 % in s tem postala najmočnejša stranka tega zbora. Čeprav brez vsakršnih političnih izkušenj, smo Marica Živič, Lojze Kerin, Jože Kovač, Miloš Kukovičič, Andrej Martine (podpredsednik DPZ), Danilo Siter in Tomaž Petan po mojem mnenju uspešno opravljali svojo funkcijo do konca mandata, hkrati pa sodelovali tudi v več občinskih komisijah. Za uspeh si štejemo tudi izvolitev štirih naših kandidatov na ključne pozicije v občini. Tako smo v letu 1990 za predsednika Izvršnega sveta izvolili Franca Černeliča, ki je zelo uspešno vodil občinsko vlado in predvsem odplačal stare dolgove (kredite) občine izpred leta 1990. Ko je bil dve leti kasneje g. Černelič izvoljen za poslanca v Državni zbor, je Čestitka CDU Obrigheim Dragi Danilo, Dragi prijatelji SKD! Danes sem zvedel o Vašem uspehu pri občinskih volitvah, ki so bile v nedeljo, za SKD in Tebe, dragi Danilo. Zato naše čestitke vsem Vam. Vse sile, ki se čutijo obvezane za demokratsko izgradnjo, se potrjujejo v Vašem delu. Tvoj volilni izid v 1. volilnem krogu nam vliva upanje na dober izid v 2. volilnem krogu. Želimo Ti vse dobro. Upamo na nadaljevanje tega blagodejnega partnerstva, kjer bova lahko dala novih poudarkov za široke kroge prebivalstva. V tem smislu: najboljše želje za 2. volilni krog in pozdravi vsem našim prijateljem. Prisrčno Tvoj Kari Heinz Neser predsednik CDU — Obrigheim njegovo mesto prevzel Herman Kunej, ki ga je najbolj podpirala ravno naša stranka. Obenem smo na mesto predsednika Skupščine občine izvolili Danila Siterja, predsednika krškega odbora SKD, za sekretarja za notranje zadeve pa Miloša Kukovičiča. Res je tudi, da smo v tistem obdobju Slovenski krščanski demokrati ob drugih strankah slovenske pomladi nekajkrat povzročili nesklepčnost, kar nam nekateri ne morejo odpustiti še sedaj in se zdaj tako obnašajo oni. V odgovor naj povem, da je bilo v letu 1992 veliko nejasnosti in nedorečenosti glede postopka nezaupnice tako g. Černeliču kot tudi g. Omerzuju (takrat predsednik SO Krško). Mi se takih »ho-ruh«sej nismo želeli udeleževati, zato so bile le-te nesklepčne. Na drugi strani pa smo bili tudi sami velikokrat kritični do dela IS in skupščine, o čemer priča veliko kritik in delegatskih vprašanj. Le-teh je bilo več kot 30, obenem pa smo predlagali enajst delegatskih pobud, od katerih je bilo devet tudi sprejetih, med njimi so prav gotovo najpomembnejše pobuda o ustanovitvi občinske komisije za sodelovanje s prijateljskimi in pobratenimi občinami (za mednarodno sodelovanje), pobuda za izredno sejo o gospodarskem položaju v občini Krško, pobuda za odlok o oglaševanju (plakatiranju), pobuda za odlok o pregledovanju plinskih napeljav ... Slednji dve sta še v skupščinski proceduri, vse ostale so že bile realizirane. Tako smo delegati Slovenskih krščanskih demokratov v Družbeno- političnem zboru Skupščine občine Krško skozi ves mandat kazali voljo, pripravljenost, bili hudomušni in zbadljivi, včasih ogorčeni nad »umazano« politiko nekaterih, in bili edini, ki smo skupščinsko dvorano kdaj pa kdaj oza-Ijšali s šopkom rož, skratka, zaznamovali smo to obdobje v prvih večstrankarskih volitvah tudi s svojim delom. In naj ob zaključku dodam še en podatek. Marica Živič je edina delegatka v tem mandatu, ki je za svoje vsestransko angažiranost prejela priznanje občine Krško. Tudi to pove, da v naši delegatski skupini nismo le politizirali, ampak smo s konkretnim delom upravičili svojo izvolitev. Tako je bil prvi mandat končan. A glede na to, da smo slovenski krščanski demokrati bili deležni največjega števila vaših glasov in zaupanja, bomo tudi v bodoče svoje delo še bolj usmirili v dobrobit prebivalcev (občanov) občine Krško. TUDI NA TEH VOLITVAH ZA DELEGATE SKD KRŠKO Tomaž PETAN Stranke slovenske pomladi Podpirajo skupnega kandidata za župana v dru-_______gem krogu_______ Krščanski demokrati zadovoljni z volilnim rezultatom • Socialdemokrati očitajo volilni komisiji vrsto nepravilnosti Od leve: Miha Rastohar in Stanislav Dvoršek (SDSS) ter Danilo Siter (SKD). Krško, 10. decembra — Dober teden pred drugim krogom volitev za župana občine Krško so stranke slovenske pomladi (SKD — občinski odbor Krško, SLS — podružnica Krško, SDSS — občinski odbor Krško in SND — občinski odbor Krško) pripravile novinarsko konferenco, na kateri so predstavile poglede na potek in izid prvega kroga volitev, skupnega kandidata Danila Siterja ter aktivnosti, ki jih bodo organizirale v naslednjem tednu. V imenu SKD je najprej spregovoril Danilo Siter in poudaril, da so z volilnim rezultatom zelo zadovoljni, čeprav so bili s svojimi pričakovanji skromnejši. Rezultat je vse presenetil, vendar pa kaže na to, da si občani želijo sprememb v Krškem, ki jih bodo naredili ljudje z občutkom do soljudi. »Besede, ki smo jih uporabljali v prvem krogu volitev, so besede, ki izhajajo iz srca, in sicer s poštenostjo, resnico in odgovornostjo želimo vstopiti v tekmo in tudi delati v tej smeri in na ta način,« je povedal Siter. Krščanski demokrati so izbrali za člane občinskega sveta nove ljudi, ki imajo v domačem okolju veliko zaupanja, so pa tudi edina stranka, ki bo imela v občinskem svetu žensko predstavnico, čeprav jih je bilo na listah kar nekaj. Krščanski demokrati niso občutili posebnih nepravilnosti v prvem krogu volitev, ki je relativno dobro potekal oz. po njihovem mnenju ni prihajalo do udarcev »pod koleno«. Zato se konkurentom in stran- [ mascEBE NAŠ GLAS — časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,68270 Krško — Telefon/telefax: 0608/21 —868 — Grafična priprava: Grafika Novo mesto — Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. L> C NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 MEDVOLILNA -----\ Robert Kerin — kandidat za župana Občine Krško Spoznati Roberta Kerina iz Krškega pomeni najprej zavreči določene presodke o mladih ljudeh in oblikovati nove poglede. Ljudje smo v resnici nezaupljivi do mlajših ljudi, ki se nenadoma pojavijo na pomembnih položajih in s tem ogrozijo tiste, ki kljub svoji nesposobnosti zasedajo pomembna mesta. Spoznati Roberta Kerina pomeni soočiti se s človekom, ki kaže delavnost, kakršne - iskreno povedano - nismo vajeni. Prvič - najbolj izstopajo njegove izjemne organizacijske sposobnosti in drugič -preseneča nas njegova nenavadna resnost in osebna odgovornost. Ko sem ga pred tremi leti spoznal, mi je bilo pri njem najbolj všeč to, da ni gostobeseden; njegovi nagovori so vedno kratki, zelo konkretni in brez nepotrebnih okraskov. Opazil sem, da je deloval prepričljivo tudi na ostale sodelavce, znance, prijatelje. Tako človek kmalu pozabi na njegovo relativno mladost. Prav ta mladostna neobremenjenost s preteklostjo postane njegova prednost. Spoznal sem tudi, da gre za človeka, ki goji politične ambicije, kar je pravzaprav redkost pri mladih ljudeh. Očitno je, da moramo občani Krškega z njim računati. To je bil tudi eden od razlogov, da ga boste spoznati tudi ostali. IVAN MIRT: Mlade danes zanima šport, glasba, avtomobili, moda. Ti si svoje življenje posvetil olitiki. Se nisi nikoli zanimal za običajne stvari? / « Robert Kerin: »Tudi jaz igram kitaro, a se s tem ne postavljam. Dober sem z žogo, a so drugi boljši. Sicer pa če hočem dobro delati, mi časa itak ne ostaja za zabavo!« ROBERT KERIN: Nasprot- —prijatelji igral v glasbeni no. Že v 6. razredu osnovne skupini »TNT«. Očarala nas je šole sem s še tremi vrstniki glasba Beatlesov. Igral sem ki- O kam tudi zahvaljujejo. »Tudi sami nismo uporabljali te metode, da bi koga žalili, in tudi v bodoče ne nameravamo. Vedno smo zagovarjali to, da pustimo človeku svobodo, da se izraža oz. da pove, kaj misli,« je še dodal Danilo Siter. Razmerje, kakršnega so krščanski demokrati dosegli na volitvah, vliva nov pogum za delo v prihodnje. Rezulati so krščanskim demokratom v celotnem slovenskem prostoru dali nov zagon in elan, ob tem upajo, da bo iztega res kaj dobrega nastalo. Stane Dvoršek, predsednik krške socialdemokratske stranke, je predstavil delo stranke pred volitvami, omenil je zamenjavo v vodstvu stranke in komentiral odločitev za kandidaturo Mihe Rostoharja za župana. Poudaril je tudi, da stranke Slovenske pomladi s podpisom koalicijske pogodbe podpirajo tistega kandidata, ki bo iz omenjenih strank v prvem krogu dobil največjo podporo volilcev. V tem primeru bodo podprli Danila Si-terja za župana v drugem krogu volitev. V pripravah na volitve so socialdemokrati prvič občutili napake že pri objavi, ki jo je občinska komisija izdala in so na to tudi reagirali. Pri listah SDSS je bilo vrsto nepravilno- sti, najbolj očitna pa je bila na listi tretje volilne enote, kjer kandidatka socialdemokratov ni imela vpisane ne izobrazbe ne dela, ki ga opravlja. Volilno komisijo so opozorili in vztrajali na tem, da se napake ne pojavljajo. Žal se to ni zgodilo. Na dan volitev je bilo še huje. Na objavi ni bilo mogoče razbrati logotipa stranke, še manj ša na glasovnici. Znak, ki je bil uporabljen, ni bil pravi logotip stranke, ampak le izrez logotipa. Volilno komisijo so na to opozorili že dopoldne, ko je volišča obiskalo komaj 10 odstotkov volilcev in ob 13.15 (20—30 odstotkov volilnih upravičencev). Volilna komisija je odgovorila, da je original logotipa vložila v tiskarno, kasneje pa o tem ni hotela ničesar slišati. Volilne nedelje se Dvoršek spominja takole: »Storili smo vse, da bi se napaka odpravila v času volitev, vendar nam to ni uspelo, zato smo ob 18. uri vložili pisno pritožbo z zahtevo, da občinska volilna komisija razveljavi glasovanje na vseh voliščih in razpiše ponovne volitve na podlagi obstoječih list ter da se uvede postopek za ugotavljanje odgovornosti za nastali problem in škodo, ki je bila s tem povzročena.« Vendar se to ni zgodilo, kajti volilna komisija je v torek izdala sklep, da se ugovor zavrne kot neutemeljen. Volilni rezultat je bil za SDSS nekoliko slabši od pričakovanega, kajti vse ankete javnega mnenja so kazale med 13 in 18 odstotki. Sicer pa so krški socialdemokrati z volilnim rezultatom kar zadovoljni, kajti v primerjavi z letom 1990 so pridobili za 3 odstotke več volilcev, v primerjavi z dr-žavnozborskimi volitvami leta 1992 pa je 300 odstotkov več volilcev glasovalo za SDSS. »S tega vididka je rezultat ugoden, čeprav smo pričakovali vsaj tri svetniška mesta v občinskem svetu,« še dodaja Stane Dvoršek. (Galex) PRODAJALCU taro in pel prvi vokal. Vadili smo v naši garaži. Še danes sem hvaležen sosedom, da so nas prenašali. IVAN MIRT: Ste tudi kje nastopali? ROBERT KERIN: Seveda Še posebno kasneje, ko smo hodili v srednjo šolo. Takrat smo se preimenovali v »SONČNO POT«. Nastopali smo v Posavju in po Dolenjski, v Ne-rezinah, Opatiji, Poreču, Kranjski gori, Celju, Ljubljani in drugje. Nato smo začeli igrati plesno oz. komercialno glasbo in nastopali v gostišču Šolaja. IVAN MIRT: Nisem vedel, da si igral tudi rokomet. ROBERT KERIN: Na predlog prof. Bizjaka sem se v osnovni šoli znašel v ekipi RK Krško. Trener Dušan Kokalj me je uspel izoblikovati v dobro desno krilo. Bili smo med najboljšimi ekipami. Žal sem moral zaradi poškodbe kolena s tekmovalnim športom prenehati. IVAN MIRT: Uspešen v glasbi, uspešen v športu. Kaj pa šola? ROBERT KERIN: Tako osnovno šolo v Leskovcu, kakor tudi srednjo gradbeno v Novem mestu, sem kljub ukvarjanju z glasbo in športom uspešno opravil. Že takrat sem bil rad polno zaposlen. IVAN MIRT: Zakaj si se odločil za gradbeno stroko? ROBERT KERIN: Zelo sem si želel graditi, ustvarjati nekaj, kar se vidi in kar koristi ljudem v vsakdanjem življenju. IVAN MIRT: Očitno te Ljubljana ni uspela pritegniti in zadržati. ROBERT KERIN: Res ne. Zelo sem navezan na domači kraj. Čutim se zavezan Krškemu, zato svoje delo tudi namenjam našim ljudem. IVAN MIRT: Kakšen avto voziš? Kaj ti pomeni avto? ROBERT KERIN: Avto mi v prvi vrsti pomeni sredstvo, da varno in hitro premagam razdalje. Vozniška izpita A in B kategorije sem sicer opravil pri 18. letih, vendar sem se za-rekel, da si bom avto kupil šele takrat, ko si bom sposoben kupiti dobro vozilo. Tako sem avto kupil šele pred petimi leti. Oče mi je dal večji del denarja in kupil sem BMW. Tudi v bodoče bom ostal pri tej znamki. IVAN MIRT: Zakaj? ROBERT KERIN: Zato, ker je meni in mojim domačim rešil življenje. Imel sem prometno nezgodo in prepričan sem, da bi v primeru šibkejšega avtomobila danes pisali drugačno zgodbo. IVAN MIRT: Na tablici avtomobila imaš sinovo ime JU-LIAN. Nekateri mislijo, da je to snobistično. ROBERT KERIN: Morda, ker ne vedo, da s tem izpolnjujem željo človeku, ki ga izredno cenim, spoštujem oziroma ga imam zelo zelo rad. To je moja stara mama, ki ima že 86 let. Za to željo je poravnala tudi račun. Kdo bi ji potem lahko odrekel? Še to! Sinovo ime pišemo s črko j—JULIJAN, saj smo ga izbrali iz seznama starih slovenskih imen v pratiki. Znano je, da registerska tablica sprejme samo šest črk. IVAN MIRT: Kakšno je sicer vajino premoženje? ROBERT KERIN: Vse kar imava je dvoinpolsobno stanovanje v bloku na Vidmu ter avto, za katerega jaz mislim, da je dober. IVAN MIRT: Tvoja žena je Olivera. Kdaj si jo spoznal? ROBERT KERIN: V srednji šoli pred dvanajstimi leti, poročena pa sva šest let. Vedno mi je bila v oporo in me vzpodbujala pri mojem delu. Zelo sem ji hvaležen. IVAN MIRT: Vedno si lepo in urejeno oblečen. Kdo skrbi za tvojo garderobo? ROBERT KERIN: Žena. Njej sem dolžan zahvalo, saj mi ona izbira in kupuje celotno garderobo — od oblek do srajc in kravat. Da, tudi kozmetiko izbira Olivera. IVAN MIRT: Kaj ti pomeni urejeno oblačenje? ROBERT KERIN: Sem tip človeka, ki potrebuje in ceni urejenost tako v delovnem okolju kot tudi v privatnem živ-Ijenu. Moj način oblačenja ne pomeni, da želim biti drugačen od drugih, ampak s tem sledim svojim načelom. IVAN MIRT: Robert, ti si mlad človek. Zanima me, kaj misliš o starostnikih? ROBERT KERIN: V jeseni življenja človek nima in si tudi ne želi imeti več vodilne vloge in mnogi živijo odmaknjeno. Generacija, ki je aktivna, mora to jesen življenja olepšati in obogatiti. Nikakor se ne morem sprijazniti z dejstvom, da naši občani, ki so s svojim delom zasnovali ta kraj, še vedno nimajo ustreznega prostora, kjer bi lahko dostojno doživeli svoje življenje. Zato sem mnogo ur in svoje energije usmeril v dokončanje izgrad- Reforma pokojninskega sistema se v zraku Poslanci Državnega zbora opravili prvo branje — Sprejet Pravilnik o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju Krško, 2. decembra — Društvo kadrovskih delavcev Po-savja je organiziralo posvet na temo Predvidene spremembe na področju pokojninskega zavarovanja, strokovni izvajalec posveta pa je bil Jože Kuhelj iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tema posveta je bila posvečena spremembam na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o katerih je v zadnjem času veliko govora. Prve spremembe naj bi stopile v veljavo v začetku prihodnjega leta, vendar pa se to zagotovo ne bo zgodilo, ker so poslanci opravili le prvo branje predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalid- " Krščanski demokrati vas vabijo na~ Okroglo mizo in veliki božični ples V četrtek, 15. decembra bo ob 19. uri v kostanjeviškem Kulteurnem domu potekala okrogla miza z naslovom »Vinogradništvo in CRPOV«. Gost večera bo dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Prav tako pa bodo krščanski demokrati organizirali tudi veliki božični ples z ansamblom Franca Miheliča. Ta bo 16. decembra ob 19. uri v špotni dvorani Doma XIV. divizije na Senovem. Ples občanom občine Krško podarja župan Danilo Siter. Vabijo vas, da se jim pridružite na okrogli mizi, pa tudi na plesu, saj bodo tako vaši dnevi pred božičem in novim letom kljub napornemu delu lepši in prijetnejši. (Kati) _________________ POŠTNA TORBA Ob koncu leta družine: Nehajte maltretirati otroke! Pozdravljam idejo, da se dogovorimo v naši novi in v vsem spremenjeni državi, o kasnejšem začetku pouka v osnovnih šolah. Polna usta imamo besed o tem, kakšna vrednost so naši otroci in kako jim lahko naredimo, z nekaj dobre volje, prijaznejše življenje. Sedaj otroci v mnogih družinah prvi vstajajo in morajo prvi loviti jutranje sekunde, da pravočasno ujamejo avtobus ali da pravočasno prehodijo pot v šolo... in prvi pridejo do^ mov... doma so dolgo sami... zvečer morajo zgodaj v posteljo ali pa so neprespani. Družina ima manj skupnega čsrsa. Predlagam, da pričnejo šole s poukom ob 8.30 ali ot> 9. uri in da v šolah ne pričnete interesnih dejavnosti pred poukom. Kako to, da se tega že nisem (nismo) prej spomnila (i)? B. Zorko skemzavarovanju. Vsekakor so mnenja, da je za sprejetje omenjenega zakona potreben tehten razmislek. »Spremembe naj bi bile izpeljane v precej daljšem obdobju zato, da bo prišlo do čim manj negativnih posledic in da prehod ne bo pretežak,« je povedal Jože Kuhel. Na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je pričel veljati 1. aprila 1992, so predlagane naslednje spremembe: v obvezno zavarovanje se vključijo lastniki zasebnih podjeij in zavodov, ki jih osebno vodijo, fceprav so že uživalci pokojnifjp; zasebniki se morajo zavarovati za vse zavarovalne rizike; prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se uredi v posebnem zakonu; določitev pokojninske osnove osebam, ki po 1.1.1970 niso bile zavarovane pri slovenskem nosilcu zavarovanja; pri izračunu pokojninske osnove se plače in zavarovalne osnove iz prejšnjih let valorizirajo glede na gibanje povprečja plač in zavarovalnih osnov; usklajevanje pokojnin; prva uskladitev pokojnin po odmeri; pokojnine, ki odstopajo od pokojnin, ki so bile zavarovancem ob enakih zavarovalnih primerih in z enako pokojninsko dobo ter pokojninsko osnovo odmerjene v tekočem letu, se ustrezno uskladijo; pravica do varstvenega dodatka se prizna samo upravičencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji; med odhod- ke, ki se upoštevajo pri ugotovitvi premoženjskega cenzusa za pridobitev varstvenega dodatka, se upoštevajo tudi prejemki vojnih invalidov ter še nekatere druge. Vjavnosti se je veliko govorilo tudi o dodatnem zavarovanju, vendar je bilo mnogo stvari še nedorečenih. Pretekli teden pa je Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sprejela pravilnik o prostovoljnem dodatnem zavarovanju, kjer so podrobno opredeljeni pogoji, ki omogočajo ob obveznem pokojninskem zavarovanju še dodatno starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino ter invalidnino. V drugem delu posveta je beseda tekla o zavodu za zaposlovanje in ukrepih aktivne politike zaposlovanja, svoja razmišljanja pa so podali predstavniki Zavoda za zaposlovanje Sevnica. Po končanem posvetu je bila skupščina Društva kadrovskih delavcev Po-savja. (Galex) SADJE IN ZELENJAVA Laskovac pri Krttam Trg Borov 3 VAM NUO 8VEZE SADJE M ZELENJAVO PO MONNURENCNH CEHW DAJEMO TUDI KOLIČINSKI POPUST MEDVOLILNA NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 L> nje doma upokojencev, kjer bodo naši starostniki končno dostojno zaživeli. IVAN MIRT: Letos spomladi si sprejel tudi funkcijo pred-sednikaZveze prijateljev mladine. Kaj lahko ta zveza naredi za mlade? ROBERT KERIN: Mladi imajo preveč prostega časa, ki ni dovolj kvalitetno zapolnjen. Zveza mora dobiti namenska sredstva od države in občine, da bo otrokom ponudila različne možnosti. Na boljšem je urad za mladino, ki dobi denar od vlade, in moramo ta urad dobiti tudi v Posavju. Mladim moramo dati možnost, da razvijajo svoje sposobnosti, nikakor pa jim ne smemo vsiljevati naših lastnih rešitev. Samoiniciativnost in kreativnost se lahko razvijeta samo, če nista dirigirani. IVAN MIRT: Vrniva se k tvoji dejavnosti. Kolikor vem, si kot gradbinec dosegel uspehe, ki so pomenili tudi delovno napredovanje. ROBERT KERIN: V zvezi s tem sem hvaležen pokojnemu Romanu Sotlarju, ki je verjel vame. V nekaj letih sem napredoval od delovodje do vodje gradbišč in tehničnega vodja sektorja nizke gradnje. Pri 24 letih sem bil izvoljen za podpredsednika delavskega sveta v Kostaku, v 260-članskem kolektivu. Ob tej priložnosti bi jim rad iskreno čestital za 40 let uspešnega dela. IVAN MIRT: Nizke gradnje so ti gotovo omogočile številne stike z ljudmi v strnjenih naseljih kakor tudi na podeželju. ROBERT KERIN: Tako je. To so zelo dragocene izkušnje. Vodil sem investicije pri izgradnji cest, mostov, vodovodov, telefonije. Po cele dneve sem bil v neposrednem stiku z ljudmi, predvsem na podeželju, če gradiš blok, najprej narediš ograjo okrog gradbišča, ceste in vodovode pa gradimo čisto blizu ljudi. V v mestu in na podeželju naj , imajo ljudje podobne pogoje. IVAN MIRT: In končno, kako si padel v v politiko? ROBERT KERIN: Kot gradbinec sem spoznal moč politike oz. pomen političnega odločanja. Potem se nam je zgodila demokracija, vendar sem hkrati opazil močan pojav revanšizma s strani tistih političnih strank, ki so začele pljuvati na vse, kar se je do takrat zgodilo. Tako je prišlo do odločitve i^ sredinsko politiko, ki jo voT* LDS. IVAN MIRT: In tako si se znašel na mestu podpredsednika krškega izvršnega sveta? ROBERT KERIN: Ko so se delegati v občinski skupščini odločali o novem izvršnem svetu, sem kljub nezaupljivosti nekaterih delegatov, uspel prepričati ljudi, daje lahko moja relativna mladost tudi prednost. Moja zadolžitev je gospodarstvo in temu področju sem namenil največ svojega dela. IVAN MIRT: Kakšno je bilo sodelovanje s predsednikom občinske skupščine? ROBERT KERIN: Tega sodelovanja ni bilo, ker se je predsednik občine posveti predvsem protokolu, obiskom, proslavam, ni pa se vključeval v projekte, ki sem jih pripravljal s svojimi sodelavci. Z novo lokalno samoupravo bo predsednik postal župan, ta pa bo moral imeti predvsem organizacijske sposobnosti, poznati bo moral politično dogovar- janje« predvsem pa bo moral znatijdelati. Čas protokolarnih županov je za nami! jlVAN MIRT: Robert, kdaj in kje si pridobil številna poznanstva s politiki? ROBERT KERIN: Med sodelovanji pri določenih projektih, ki so vplivali na razvoj naše občine. Danes vidim, da so me tako politiki kot gospodarstveniki v Ljubljani sprejeli kot enakovrednega sogovornika in nepopustljivega pogajalca. Vsem je poznana tudi moja vztrajnost, ki mi prinaša podporo posameznikov izven krogov LDS. IVAN MIRT: Kako bi ti označil predsednika Janeza Drnovška? ROBERT KERIN: Trdno sem prepričan, da je v tem trenutku, ob upoštevanju silnic v parlamentu, dr. Drnovšek edini, ki lahko uspešno vodi vlado. Njegov glavni interes je gospodarsko močna in notranje homogena Slovenija, saj bomo le na ta način upoštevan in spoštovan partner v mednarodnih odnosih. IVAN MIRT: Hvala za pogovor. ROBERT KERIN: Prosim. NAVODILO ZA IZVAJANJE 9. ČLENA ZAKONA O DOHODNINI (Uradni list RS, št. 71 /93, popr. št. 2/94) V skladu z določbo 4. točke 10. člena zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 14/92) dajejo naslednje navodilo, ki ga upoštevajte pri odmeri dohodnine za leto 1994. V 9. členu zakona o dohodnini so opredeljene vrste vlaganj sredstev zavezancev za dohodnino, in sicer za namene, za katere lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona lahko znaša največ 3 odstotke osnove, razen zmanjšanja, opredeljenega v 9. točki, ki se nanaša na plačane zneske samoprispevka. Zmanjšanje osnove za namene, opredeljene v 9. členu zakona, se zavezancu prizna pod pogojem, da so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. Zmanjšanje osnove se zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je za posamezne namene porabil v letu, za katero se dohodnina odmerja. Dokumentacije, s katero se dokazuje resnič- nost navedb v napovedi, zavezanec praviloma ne prilaga k napovedi, temveč jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmer-nem postopku. Navedeno dokumentacijo mora zavezanec hraniti še dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Zavezanec za dohodnino lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 1994, torej do 31. marca 1995. V skladu z zakonskimi določbami se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša za: 1. sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev; 2. sredstva, porabljena za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, za rešitev stanovanjskega problema zavezanca, za vzdrževanje teh objektov in odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh objektih; 3. sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kul- turnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje v letu, za katero se dohodnina odmerja, na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala in na podlagi njene ugotovitve, da so izvedena dela prispevala k ohranjanju naravnovarstvenih ali spomeniških lastnosti nepremičnine, ter sredstva vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti (gramofonske in kompaktne plošče oz. CD); če davčni organ dvomi, da gre za takšne predmete, da mnenje o tem minister za kulturo; 4. prispevke in premije, namenjene za povečanje socialne varnosti zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem na območju Republike Slovenije, ter znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov; 5. sredstva za nakup učbenikov in druge strokovne literature, namenjene pridobivanju izobrazbe; 6. plačane zneske za šolnino (npr. glasbeno, jezikovno, podiplomsko izobraževanje itd.); 7. plačane prostovoljne denarne prispevke in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, izobraževalne, znanstvene, športne, ekološke in religiozne namene, kadar so izplačani osebam, ki so v skladu s posebnimi predpisi organizirane za opravljanje takšnih dejavnosti, ter navedeni prispevki oz. darila, izplačana invalidskim organizacijam; 8. plačani znesek sredstev, ki jih zavezanec v skladu s pogodbo dodatno prispeva v okviru cene za telefonski priključek ali priključek na vodovod, kanalizacijo, plinovod, toplovod ali kabelsko televizijo, v celoti ali deloma zgrajen s sredstvi samoprispevka; 9. plačane zneske samoprispevke, uvedena v skladu s predpisi o samoprispevku; 10. plačane članarine političnim strankam in sindikatom; 11. sredstva, vložena v nakup delnic zasebnih ali državnih skladov, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije; 12. znesek sredstev, ki jih je lastnik vložil v obnovo denacionaliziranega premoženja do višine valorizirane zmanjšane vrednosti denacionaliziranega premoženja v primerjavi z vrednostjo premoženja od podržavljanju. (Pripravil Galex) Naš kandidat, Robert Kerin Nekateri so nekaterim všeč, drugim niso. O županskem kandidatu Robertu Kerinu smo povprašali nekaj ljudi, ki ga poznajo. upati, da bo kot župan zelo uspešen. Občina Krško si zasluži vsaj župana, ki ve, kaj je tolar in koliko lahko v dobro občanom pomeni. Brane Jane iz Krškega — Moje mnenje o županskem kandidatu Robertu Kerinu je pozitivno, zato smo ga tudi predlagali. Mladost ni nobena ovira za uspešno delo. Njegove organizacijske sposobnosti in razumevanje gospodarske problematike v občini Krško, s katerimi se je srečal na IS, nam daje zagotovilo, da bi lahko uspešno opravljal funkcijo župana. Stranka, ki ga podpira in predlaga za župana, razpolaga s kadri, ki so dovolj kritični in sposobni, da bodo v okviru občinskega sveta zagotavljali uspešno in zakonito delo lokalne oblasti. Dr. Stane Sunčič iz Krškega — Spominjam se skupščinskih volitev za podpredsednika IS, ko je bil on kandidat in je eden od kandidatov izrazil mnenje: »Dajetako mlad in da kaže takšne politične sposobnosti.« Mislim, da v krški občini potrebujemo takšnega kandidata, ki se razume v gospodarstvo. Imamo močno centralizirano državo že danes, še bolj bo jutri, tako da bomo kmalu potrebovali »dovolje- nje« za nakup svinčnika iz Ljubljane, zato potrebujemo človeka, ki pozna razmere v Ljubljani in ki lahko pozitivno deluje na mnenje ljubljanske centralne oblasti. In tretji razlog je, da v času politične prenapetosti, včasih celo polarizacije v eno ali drugo stran, potrebujemo mirnega človeka, ki bo znal sodelovati z vsemi, ki ne bo vzbujal odpora pri nikomer in ki bo vse ustvarjalne sile, ki jih je v našem prostoru zelo malo, znal usmeriti v korist občine Krško, Posavja. Klerikalci in liberalci — nekoč, SKD in LDS — danes Fanika Sevšek iz Kostanjevice — Ne glede na to, da je mlad, so se pokazali napredki, ki jih je dosegel kot podpredsednik IS občine Krško. Menim, da se lahko na tem področju naredi še veliko več, predvsem pa bi bil zaželen poudarek infrastrukturi in razvoju drobnega gospodarstva. Milka Hribar iz Krškega — Mislim, da bi Robert Kerin ustrezal za župana, saj je mladim treba dati zaupanje. On je današnji in ni prejšnjega kova. ni imel prilike ali pa ni pokazal nič vrednega županjenja. To je sigurno res. Za Roberta Ke-rina pa ne morem še nič trditi, ker ga še ne poznam. Kar pa osebno mislim, dajmo priliko tistemu, ki še ni imel priložnosti dokazati se. Upam, da bo nov župan strankarsko neodvisen. Slavko šribar iz Krškega — Je kandidat, ki izhaja iz gospodarstva, ki je začel delo na terenu z ljudmi pri reševanju njihovih življenjsko pomembnih problemov in ima izkušnje v gospodarjenju s sredstvi. Čeprav je mlad, njegove izkušnje in zaupanje ljudi dajejo Nada Hočevar iz Krškega — Kolikor ga jaz poznam, je v redu. Mislim, da mladost ni ovira, in za moje pojme je zelo v redu. Še ko je delal v Kostaku, je bil zelo sposoben. Stane Iskra iz Krškega — Dosedanji župan, ne vem, ali Dušan Kokalj iz Krškega — Mislim, da je Danilo Siter dober človek za naprej, vendar je glede na vse skupaj šlo vse preveč na desno stran. Mislim, da je zdaj edina možnost, daje Robi Kerin izbran za župana, da bo nekatere stvari skušal malo umiriti, da ne bo šlo vse skupaj v skrajno desno, se pravi da bo zavorni mehanizem. O Kerinu kot županu mislim vse najboljše. Nekateri mu očitajo, da je mlad, jaz mislim, da na mladih svet stoji. Refren, ki ga ima LDS - Dajmo priložnost, velja tudi zanj; kolikor bo župan, kar mu tudi želim, je to pravo geslo tudi zanj. Zr. Pleterski V tem volilnem času je vsaka beseda ali razmišljanje o volitvah in političnih strankah obsojeno na naveličane poglede in vzdihovanja prenasičenih volil-cev. Skromna udeležba prvega kroga lokalnih volitev je odraz nezadovoljstva, nezaupanja in neugodnega gospodarskega položaja v naši državi in še posebno v naši občini. Neaktivni volilci se ne zavedajo pomena teh lokalnih volitev in politike nekaterih struj, ki so močno naperjena proti lokalnim interesom, gospodarsko močnim in številčnim regijam ter velikim občinam, ki bi ovirale sedanje bohotenje centralizma v državi. Zato je še kako pomembno katera in kako sposobna bo stranka na krmilnem sedežu občine, kako bo znala uveljavljati svoje interese v državi, kljub zmanjšanim pristojnostim občin. Tako tudi ni vseeno ali bo vodilnim možem občine, uspelo pridobiti in utrditi veljavo in pomen Posavja, kot samostojne gospodarske regije. S svojo neaktivnostjo na volitvah, volilci dopuščajo večjo verjetnost volilnega izida, ki bi lahko prinesli občini še večje zaostajanje, ali celo pospeševal razbitje (potrebne) velike občine in prinesel osebno razočaranje neaktivnemu volilcu. Vse stranke so politične in se v volilnem času poslužujejo najrazličnejših trikov in volilnih obljub, da bi pritegnile naklonjenost volilcev. Različnost in pravi obraz polit, stranke se pokaže po volitvah, ko se nekateri borijo za cilje, katerih nismo našli zapisanih v predvolilnih obljubah ali pa so včasih celo nasprotni tem obljubam. Petletne izkušnje demokracije in večstrankarskega sistema ter bežno poznavanje zgodovine strankarskih predhodnic sedanjih političnih strank pa bi morale prispevati k večji zavesti volilcev. V slovenskem prostoru se je izoblikovalo nekaj močnejših političnih strank, katere predstavljajo vplivni voditelji. Med temi strankami igrata pomembno vlogo tudi SKD in LDS, stranki s precej različnimi makropolitič-nimi pogledi in programi zato je pravo čudo, da ste se znašli skupaj v vladni koaliciji. Nekatera nesoglasja, zaradi neusklajenosti vladnih strank in njihove posledice pa so slovenski javnosti dobro znane. Poigrajmo se malo z zgodovinskimi zametki in začetki obeh omenjenih polit, strank in morda boste v tem pregledu spoznali naravo dela in identifikacijo današnjih polit, strank. Večja politična aktivnost Slovencev se je prvič zaznala pred 150. leti: Natančneje v času prebujanja narodov Evrope, ob revolucionarnem letu 1848, ko tudi Slovenci, predvsem inteligenca (učitelji, profesorji, duhovniki, pisatelji, pesniki, pravniki,...) začuti potrebo po narodnem prebujanju v avstrijski monarhiji. Do tedaj je delovalo slovensko narodno prebujanje dokaj složno. Ob programu Zedinjena Slovenija (v kateri naj bi živeli vsi Slovenci dokaj samostojno in neodvisno od Avstrije), katerega so zagovarjali svobodomiselni liberalni krogi slovenske inteligence in študentov pa so se mišljenja delila. Avtorju programa Zedinjena Slovenija; Matiji Majerju in kasnejšemu vodji liberalnega gibanja; Franu Levstiku, so nasprotovali konservativni misleci na čelu z Janezom Bleivveisom ter škofom A. M. Slomškom. Konservativci so zagovarjali večjo vlogo slovenščine v uradih in šolah, vendar so videli blagor Slovencev le v okviru močne avstrijske države, ki je garancija obstoja slovenstva, program; Zedinjena Slovenija pa le utopična ideologija tistih časov. (Dalje prihodnjič) NAŠ GLAS 32. 14. DECEMBRA 1994 IZ NAŠIH OBČIN Novosti v brežiški bolnišnici Uporaba videoendoslcopslce metode na ginekološkem oddelku Brežice, decembra — V času, ko brežiškemu ginekološkemu oddelku preti zaprtje, gre vodstvo bolnice in oddelka kljub vsemu s časom v korak ter si prizadeva posodobiti zdravniško opremo in se posluževati novih metod, ki so se v zadnjem času uveljavile in se pokazale kot zelo učinkovite na področju ginelokologije. Ena izmed novosti je vide-oendoskopija. Kaj več o njej, pa tudi o ostalih dogajanjih na ginekološkem oddelku, nam je povedal dr. Miroslav Laktič. »Metodo laproskopske operacije poznamo in uporabljamo v medicini že dalj časa. Laično opisano, to je metoda, pri kateri se gre z inštrumentom — laproskopom v trebuh, se pogleda, kaj se v notranjosti dogaja in se na ta način tudi — če je seveda potrebno — izvede operacijski poseg. V okviru te metode pa se je začela razvijati tudi nova, sodobnejša videoendoskopska metoda. To je v bistvu izboljšana lapros-kopska metoda. Inštrument, s katerim skozi zelo majhno odprtino pri popku pogledamo v trebušno votlino, ima kamero, tako da si lahko organe natančno ogledamo na zaslonu, pa tudi celoten proces operacije se s pomočjo še nekaterih pripomočkov vodi preko zaslona. Vsekakor ima ta metoda mnoge prednosti in je v primerjavi z prejšnjimi možnostmi velik korak naprej. Naj naštejem le nekatere: 1. pri operaciji se minimalno poškodujejo notranje stene trebušne votline; 2. poseg je diagnostičen, prognostičen in tera- dr. Miroslav Laktič pevtski; 3. operacija je mikroskopska, saj povečava na zaslonu omogoča precizne posege in 4. postoperativni postopki so manj travmatični in enostavnejši, čas hospitaliza-cije je občutno skrajšan (npr. pri posegu sterilizacije s treh tednov na 7 do 15 dni). Obstajata dva tipa metode: diagnostični, ki se uporablja pri odkrivanju vzrokov za različne bolečine in pri odkrivanju rakastih bolezni ter operativni tip metode, ki se uporablja pri adhiziozi (vnetje), izvenmater-nični nosečnosti, sterilizaciji, odstranjevanju cist, ki niso rakaste, torziji jajčnikov in cevovodov ... Ker smo se na oddelku odločili zato metodo, smo morali priskrbeti ustrezno opremo in opraviti dodaten tečaj. Z dr. Stričevičevo sva junija opravila teoretični del tečaja endoskopske kirurgije v Ljubljani, v mesecu novembru sem sam že opravil tudi praktični del, dr. Stričevičeva pa ga bo v naslednjih tednih. Tako smo 30. novembra že opravili prvi poseg diagnostične laproskopi-je, 2. decembra prvi poseg pri izvenmaternični nosečnosti in 5. decembra prvo sterilizacijo. Vse operacije so se odlično iztekle in rezultati so več kot zadovoljivi. Omenim naj, da smo operacije izvedli povsem sami, z našim operaterjem, našim anesteziologom in našo inštrumentarko, saj so se tudi ti ustrezno usposobili natečaju na ljubljanski kliniki. Tovrstni posegi pri izvenmaternični nosečnosti so redkost v Sloveniji, v Ljubljani in Mariboru imajo z njimi seveda največ izkušenj, vendar pa smo mi še posebej ponosni, da se jim v tem pridružujemo. Med drugim je naša bolnišnica dobila tudi dva nova, sodobna ultrazvoka. Enega uporabljajo rentgenologi — internisti pri raziskavah trebušne votline in srca, drugega pa imamo na ginekološkem oddelku. Imenuje se barvni Dop-pler in uporabljamo ga pri rednih pregledih nosečnosti ter ginekoloških bolezni, omogoča pa zgodnjo detekcijo rakastih bolezni jajčnikov, pa tudi relevantnejšo oceno tveganosti nosečnosti.« (Nena) IS SO Krško 32. redna seja IS SO Krško V vzdušju in pod pritiskom negotovosti Krško, 6.decembra — Kako po novem, kdaj primopredaja, kaj se bo spremenilo? Vse to so vprašanja, na katera so skušali odgovoriti člani Izvršnega sveta občine Krško na svoji redni seji, ki jo je sklical predsednik IS SO Herman Kunej. Podaljšan mandat sedanjim občinskim skupščinam in vsem, ki so opravljali nekatere politične in gospodarske funkcije v občini, se počasi izteka. 24. decembra naj bi bili prvi sklici novih občinskih svetov, kjer pa so izvolili župana že v prvem krogu, bodo to slavnostno in hkrati delovno obveznost opravili že v teh dneh. Na seji so člani izvršnega sveta razpravljali o spremembah občinskega proračuna za leto 1994, o ureditvenem načrtu Brestanica — trg, o regresiranju obrestne mere za inve- sticije v zasebnem kmetijstvu v občini Krško, o javnem razpisu izvajalcem za izvajanje modernizacije komunalnih cest in za izvedbo opornega zidu pri vodohramu Libna, o dodelitvi zemljišča za izgradnjo novega šolskega centra — Srednje šole Krško in še o nekaterih aktualnih zadevah, ki jih nameravajo do konca mandata realizirati. Na koncu so spregovorili tudi o predlogu, da se sedanjim občinskim strukturam podaljša mandat do 31. marca, ko naj bi bila primopredaja v celoti izpeljana. Do takrat pa sedanja izvršna oblast, ki bi še vedno delovala vzporedno z novo upravo, naj ne bi bila v poziciji oblastnika pač pa le izvajalca. Dokončno se bodo o tem dogovorili z novim občinskim svetom in njegovim vodstvom, (dama) Anketa Mnogi so že izrazili svoja mnenja glede brežiške bolnišnice — prisluhnimo Brežice, decembra — Ljudje smo radi kritični in o brežiški bolnišnici smo v zadnjem času lahko resnično veliko modrovali — o upravičenosti ozirima neupravičenosti ginekološkega oddelka, o prijaznosti oziroma neprijaznosti osebja... Mnoge učene in neučene glave so iz rokavov stresale takšne in drugačne zaključke, mi pa smo se odločili, da o negi in počutju v bolnišnici kaj povedo tisti, ki o tem prav gotovo največ vedo. Pogovorili smo se s pacientkami ginekološkega oddelka. Nada Rešek, upokojenka iz Brežic: »Že dalj časa imam ginekološke težave, bila sem že večkrat na ljubljanski kliniki, potem pa sem slišala za dr. Laktiča. Odločila sem se za zdravljenje v brežiški bolnišnici in ni mi žal. Vsi lepo skrbijo zame, sestre so prijazne, skratka, vse je naj-naj. Štefka Zakošek s Kostanj- ka: »Sem noseča in imam težave z žilami, zaradi česar sem bila že trikat hospitalizi-rana. Na nego in odnos osebja do pacientov nimam pripomb. Vse je v redu, vsi so prijazni.« Zekija Prah, zaposlena v NEK, živi na Senovem: »Zaradi vnetij sem bila že večkrat hospitalizirana na tem oddelku. Sedaj pričakujem, da me bodo operirali z novo — la-proskopsko metodo. Počutim se zelo dobro, vsi so zelo prijazni z mano, predvsem pa sem hvaležna dr. Laktiču, ker je tako pozoren.« J* Štefina Motore iz okolice Sevnice: »Imam težave med nosečnostjo, sicer pa sem že trikrat tu rodila. Prav tako nimam pripomb glede nege, vsi so prijazni, od primarija do sester.« Mihela Levičar, zaposlena v Lisci Senovo, živi v Brestanici: »Pred kratkim sem rodila sinčka. Menim, da je osebje zelo ustrežljivo. Ob sprejemu in tudi kasneje je zame lepo poskrbela babica, za kar sem ji hvaležna« se je rodila v tej bolnišnici. Zaradi težav med nosečnostjo sem bila v več bolnišnicah in opazila sem, da so vse prena-sičene. V Brežicah pa sem zadovoljna, ker so zdravniki zelo prijazni in bila sem zelo presenečena, ko me je prišla dr. Stričevičeva vsake pol ure pogledat. Todi ostali kažejo zanimanje in to mi veliko pomeni. Opažam, da so babice zelo mlade in samostojne, tako da delujejo prepričljivo in jim lahko zaupamo.« (Nena) ~ ! ' Ljudmila Šneberger iz Bu-koška: »Tudi jaz sem rodila zdravega sinčka. S hospitaci- jo sem zadovoljna, saj so sestre in zdravniki prijazni in vedno nudijo pomoč, če jo potrebujem.« Draga Koritnik iz Krškega, zaposlena v NEK: »Pred štirimi dnevi sem rodila Michelle in jutri greva domov. To je moj drugi otrok in tudi Samantha STUDIO BREŽICE A D I 0 P D S H' J I Poklicna gasilska enota v Krškem ima sodoben in uporaben tovorni avto (sky lift), s katerim lahko rešujejo ljudi in inventar tudi iz trideset (30) metrov visokih stolpnic. V četrtek pa smo se pri samostanski cerkvi v Krškem lahko prepričali, da je vozilo namenjeno in uporabno tudi za nekatera zahtevnejša dela na zunanjih ometih in oknih težko dostopnih visokih zidov. Kot je dejal poveljnik občinske gasilske zveze Avgust Mlakar, so s pomočjo hidravlike in košare z zunanje strani zatesnili okna na samostanski cerkvi, (dama) Srečanje starejših krajanov 't* Čatež ob Savi, 4. decembra — »Že dolgo srce ničesar več ne pričakuje, že dolgo so mu vse poti enako znane in tuje.« To je le delček iz programa, ki so ga pripravili mladi člani RK Čatež pod vodstvom predsednice KO RK Fanike Zaniuk ob že tradicionalnem srečanju starejših krajanov v Lesovi zidanici na Zlegar- ju. Srečanja se je udeležilo 40 ljudi, starejših od 70 let. Najstarejši par, Anton Račič (1907) in Marička Volk (1908), je prejel tudi spominski darili. V imenu KS Čatež je spregovoril predsednik skupščine KS Čatež in kandidat za predsednika občine Brežice Vlado Deržič, pozdravila pa sta jih tudi Ludvig Hren, predstavnik DU Brežice in čateški župnik Jože Pacek. Člani ansambla Ma-jolka so poskrbeli za prijetno razpoloženje, aktivistke KO RK pa za prigrizek in ostalo organizacijo. (ZaN) VOLITVE PO PRVEM KROGU NAŠ GLAS 32. 14. DECEMBRA 1994 Lokalne volitve 94 „ Lokalne volitve r4 Volila ne marajo monopola Udeležba pod pričakovanji — Pisano obarvani občinski sveti — Uspehi in neuspehi posameznih kandidatov in strank Občinske volilne komisije so nam pred zaključkom redakcije posredovale uradne volilne rezultate za župane in občinske svetnike ter volilno udeležbo. Izoblikovani so tudi že seznami posameznikov, ki bodo člani občinskega sveta. VOLILNA UDELEŽBA PO OBČINAH Sevnica Krško Brežice 61,64% 63,32% 61,95% V Sevnici je od skupno 13.634 volilcev glasovalo 8.404 občanov, zato je bila volilna udeležba 61,64 odstotna. Med kandidati za župana je največje število glasov uspelo zbrati Jožetu Peternelu (46,84%), Breda Mijovič se je tudi uvrstila v drugi krog (38,76%), Bojan Šalamon (11,93%) in Samo Hajtnik (2,48%) pa sta zbrala manjše število glasov. Med strankami je Slovenska ljudska stranka zbrala 26,7 od- stotka, SKD 21,6%, ZLSD 21,4%, SDSS 14,9%, LDS 14,3% in Demokratska stranka Slovenije 1,2 odstotka glasov občanov, ki so se udeležili nedeljskih volitev. Tako je število mandatov, ki jih dobila posamezna lista (skupaj 25 mest), naslednje: LDS 3, DS 0, SDSS 4, SKD. 6, SLS 7 in ZLSD 5. V občinskem svetu bodo sedeli: Marjan iftdarič (LDS), Branko Kelemina (SDSS), Jože Imperl (SKD), Franc Strajnar (SKD), Jože Kunšek (SLS), Milan Lončar (SLS), Jože Rostohar (ZLSD), Albin Ješelnik (LDS), Štefan Teraž (SDSS), Zvone Košmerl (SKD), Joško Kovač (SLS), Pavel Zagode (SLS), Breda Mijovič (ZLSD), Franc Pipan (ZLSD), Boris Pernov-šek (SDSS), Martin Novšak (SKD), Alojz Zalašček (SLS), Stane Kokove (SLS), Jože Udovč (ZLSD), Janez Valant (LDS), Alojz Zupan (SDSS), Jože Jene (SKD), Marta Knez (SKD), Andreja Jamšek (SLS) in Marjan Jamšek (ZLSD). SEVNICA županski kandidati 50 40 oo 30 O 20 10 Tudi v Krškem je bila volilna udeležba pod pričakovanju, saj je od 21.613 volilnih upravičencev glasovalo 13.685 volilcev oz. je bila volilna udeležba 63,32 odstotna. Med kandidati za župana občine Krško je sta se v drugi krog uvrstila Danilo Siter (39,54%) in Robert Kerin (20,93%). Ostali kandidati so zbrali naslednje število glasov: Mihajlo Rostohar 6,81%, Anton Bučar 3,30%, Silvester Gorenc 15,12%, Herman Kunej 7,48% in Branimir — Franc Vodopivc 6,82%. Med strankami so SKD prejeli 28,5 odstotka glasov, sledijo pa: LDS 22,0%, ZLSD 13,6%, SLS 12,9%, SDSS 7,7%, Skupna lista Demokratske stranke in Slovenske nacionalne desnice 4,6%, Glinšek Franc 2,7%, Nestrankarska in neodvisna lista 2,5%, Samostojni in neodvisni 1,8%, Neodvisni kandidati 2,0%, Mustar Anton 0,7%, Golja Ivan 0,5% in Zupančič Jožef 0,5%. Svetniki enaintrideset članskega občinskega sveta so postali naslednji: Vid- ko Budna (LDS), Franc Bogo-vič (SLS), Mihael Senica (SKD), Emil Moškon (SKD), Franc Lapuh (ZLSD), Marija Živič (SKD), Anton Serbec (SDSS), Branimir — Franc Vodopivc (SLS), Marjan Abram (LDS), Martin Kolan (ZLSD), Ivan Ko-zole (ZLSD), Vincenc Bah (SKD), Tomaž Petan (SKD), Robert Kerin (LDS), Drago Fa-bijan (LDS), Stanislav Dvoršek (SDSS), Damjan Obradovič (SKD), Peter Žigante (LDS), Silvester Gorenc (ZLSD), Branko Jane (LDS), Danilo Siter (SKD), Jože Cemič (SKD), Martin Lešnjak (Skupna lista DS in SND), Janez Žarn (SLS), Jože Žabkar (SKD), Niko Somrak (LDS), Franc Stokar (SKD), Janez Abram (SLS), Martin Ko-drič (SKD), Ivan Urbanč (LDS) in Jože Zagorc (ZLSD). Številčno bodo imeli največ sedežev v občinskem svetu krščanski demokrati (11), tri manj bodo imeli člani LDS, ZLSD si je pridobila 5 mest, SLS 4, SDSS 2 in Skupna lista Demokratske stranke ter Slovenske nacionalne desnice 1 mesto. 40 30 > O w < 20 (D S? 10 KRŠKO županski kandidati .11 ¦ o ¦ V drugi krog volitev za župana občine Brežice sta se med desetimi kandidati uvrstila Vladislav Deržič (21,03%) in Jože Avšič (26,29%), ostali kandidati pa so prejeli manjše število glasov: Jože Avguštin-čič 7,07%, Aleš Pavlin 3,75%, Rok Kržan 9,46%, Peter Zorčič 13,35%, Teodor Oršanič 4,09%, Jože Blažinč 6,89%, Dragotin Sotler 2,35% in Vincenc Šuš-terič 5,74%. Med strankami je stanje naslednje: LDS 20,7%, SKD 16,7%, ZLSD 14,0%, SLS 12,8%, SDSS 8,5%, Lista krajevnih skupnosti druge volilne enote 6,6%, SNS 6,5%, Neodvisna lista 4,1%, Lista neodvisnih 2,7%, Lista mladih — nova generacije 2,4%, Neodvisni Dušan Medved 2,2%, Demokratska stranka Slovenije 1,3% in SND 0,8%. Sestava občinskega sveta v Brežicah: Dragotin Sotler (SNS), Zvoni-mir Škofljanec (SKD), Peter Zorčič (ZLSD), Milena Jesen- ko (ZLSD), Anton Žnideršič (SLS), Bojan Petan (LDS), Slavko Sušin (LDS), Anton Zorko (LDS), Marijan Hladnik (SDSS), Mihael Škrlec (ZLSD), Lado Križman (SKD), Janez Grame (SKD), Andrej Horžen (SLS), Niko Rainer (LDS), Stane lic (LDS), Jernej Zorko (SDSS), Martin Grame (Lista KS ll. volilne enote), Ivan Živič (ZLSD), Janez Vogrinc (SKD), Anton Rozman (SKD), Jože Blažinč (SLS), Franc Vranetič (SDSS), Borut Mokrovič (LDS), Peter Skrivalnik (SNS), Zivko Lubši-na (Neodvisna lista), Ferdo Pinterič (LDS), Roman Šepe-tavc (LDS), Bogdan Matjašič (SLS), Miran Omerzel (SKD), Alenka lljaš (ZLSD). Od skupaj 11.799 volilcev ali 61,95 odstotkov jih 11.702 glasovalo na voliščih po volilnem imeniku, 33 volilcev je glasovalo po pošti, 63 glasovalcev je volilo predčasno, eden pa je glasoval s potrdilom. (Galex) BREŽICE županski kandidati 30 25 >20 < 15 o s? 10 I ll »1.1 KANDIDAT KANDIDAT KANDIDAT Izjava neodvisnega kandidata za sevniškega župana Jože Peternel volSIcem v občini Sevnica Spoštovane občanke in občani občine Sevnica! Kot neodvisni kandidat za sevniškega župana se Vam zahvaljujem, ker ste mi že v prvem krogu zaupali največ glasov. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim.kandidatom za izredno korekten odnos v predvolilnem času. Prepričan sem, da bo še večje število volilcev spoznalo in sprejelo moja razmišljanja o potrebnem delu za hitrejši in celovitejši razvoj občine in njenih posameznih delov. Zato si bom, če mi boste tudi v drugem krogu volitev naklonili Vaše zaupanje, prizadeval izboljšati kakovost življenja v občini in pospešiti razvoj v vseh dejavnostih, ki so pomembne za nas, občane. Zagotavljam Vam, da bom v primeru Vaše podpore svoje delo opravljal pošteno, vestno, ust- varjalno in pravično. Vljudno Vam predlagam, da se tudi v drugem krogu volitev, to je 18. decembra letos, udeležite volitev in mi zaupate Vaš glas — ZA USPEŠNO IN PRIJAZNO PRIHODNOST NAŠE OBČINE. Jože Peternel Izjava kandidatke ZLSD za sevniškega župana Breda Mijovič da se pred drugim krogom volitev za župana občine Sevnica obrnem tudi na vas, drage bralke in bralci. Najprej iskreno čestitam že izvoljenim članom občinskih svetov v vseh treh posavskih občinah in jim ob postavljanju temeljev novih občin in Posav-ja kot celote zaželim uspešno usklajevanje različnih interesov in s tem vzpostavitev pogojev za normalno delo pri nadaljnem razvoju. Sama želim biti izvoljena kot tretja slovenska županja in želim tudi svoje bodoče delo opravljati odgovorno, strokovno in učinkovito v interesu vseh občanov občine Sevnica. To bom dosegla le, če bom izvoljena z večino glasov vseh volilk in volilcev, zato vas vse pozivam, da v nedeljo, 18. decembra, pridete na volišča in izrazite svojo voljo. Kolikor vas skupaj z dosedanjimi poslanci občinske skupščine, izvršnega sveta in vodstvi krajevnih skupnosti, ki smo delovali usklajeno in uspešno, pri dosedanjem delu in rezultatih nismo razočarali, me podprite s svojim glasom. Trudila se bom po najboljših močeh, da vas tudi v prihodnje ne bom razočarala, moja izvolitev v občinski svet pa mi daje tudi možnost vpliva na naše skupno, strpno, učinkovito in nad-strankarsko delo, usmerjeno v razvoj. Breda Mijovič Izjava neodvisnega kandidata za brežiškega župana Vlado Deržič volilcem v občini Brežice Spoštovane volilke, spoštovani volilci! Zahvaljujem se uredništvu tednika Naš glas za priložnost, Drage volilke, spoštovani volilci! Iskreno zahvalo dolgujem vsem, ki so mi v prvem krogu izkazali zaupanje in mi omogočili, da sem se uvrstil v drugi krog volitev za brežiškega župana. Čeprav nisem dajal jalovih predvolilnih obljub, meje tolikšno število Vaših glasov utrdilo v prepričanju, da je Vaš interes dobro občinsko vod- stvo, ki bo sposobno dvigniti našo občino med gospodarsko razvite in vsestransko uspešne občine. Za končno odločitev v drugem krogu pa bom potreboval še glasove tistih, ki so se opredelili za druge kandidate, pa tudi tistih, ki se nedavnih volitev niso udeležili. Zato Vas vse, ne glede na strankarsko pripadnost, vljudno vabim na volišče v nedeljo, 18. decembra 1994. Z udeležbo na volitvah dokaži-mo, da je naš skupni cilj in interes bogatejša občina v sožitju in napredku živečih občanov. Zaupam Vaši trezni presoji, ki ste jo že izkazali na nedavnih volitvah, ko ste se odločali za najboljše. Takratni Vaš DA zame pa bo samo potrditev Vaše odločnosti, da skupaj začnemo novo poglavje v razvoju naše občine kot celote in vseh njenih delov. To dolgujemo sebi in naši mladini. Vaše želje in interesi bodo zame ukaz in vodilo pri županova-nju. Zavedam se velike odgovornosti, ki se ji nikdar nisem umikal. Prepričan sem, da bom kot neodvisni župan znal in zmogel povezovati strankarske interese ob polnem spoštovanju različnosti v dobrobit naše občine in vseh občanov. Zato ne oklevajte, odločite se za MOJO KANDIDATURO. Vaš glas zame bo podpora našim skupnim prizadevanjim za vsestranski razvoj občine. V tem pričakovanju Vam želim vesele praznike in srečno novo leto in Vas lepo pozdravljam. Vaš Vlado Deržič Izjava kandidata LDS za brežiškega župana Jože Avsic Spoštovane volilke, spoštovani volilci občine Brežice! Prvi krog volitev je za nami. Imamo izvoljen občinski svet, ki bo, v to sem prepričan, spo- soben modro sprejemati pomembne odločitve za občino. Izvolili smo ga tako, da bo po mojem mnenju lahko zastopal interese celotne občine tudi NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 VOLITVE PO PRVEM KROGU Lokalne volitve 94 Volilci ne marajo monopola Udeležba pod pričakovanji — Pisano obarvani občinski sveti — Uspehi in neuspehi posameznih kandidatov in strank Radeče že imajo novega župana Janez Zahrastnik Kandidat skupine občanov, sicer pa generalni direktor podjetja Radeče papir od skupno šestnajstih (16). Občina Radeče je srednje velika občina s približno 5000 prebivalci. Delež zaposlenih je visok, višji od povprečja v državi, občinsko področje je enovito in relativno dobro povezano. Najbolj oddaljeni kraj je od mesta Radeče odmaknjen dobrih 10 km, v samem mestu pa imamo tudi vse pomembnejše institucije, kot so osnovna šola, zdravstveni dom, PTT, policija, avtobusna postaja in ostale. Če nadaljujem, moram povedati tudi to, da pričakujem, da bosta imela občina in njeno vodstvo v začetku tudi nekaj težav, saj vemo, da radeške občine ni bilo vse od leta 1958. V obdobju med letoma 1958 in 1994 so bile Radeče priključene občini Hrastnik in s tem Trbovljam kot regijskem centru, nato pa občini Laško in Celju. Sicer pa je vprašanje regionalne opredelitve Radeč tudi najzahtevnejše vprašanje, ki ga bo potrebno v bližnji prihodnosti pametno in previdno pretehtati. Če samo na kratko pogledam in vam orišem, kako stvari stojijo danes, lahko ugotovim, da imajo elektrosistemi, ki pokrivajo radeško občino, svoje sedeže v Trbovljah in Elektro Celje s sedežem v Krškem. Vodna skupnost je v Novem mestu, PTT sistemi in pošta imajo sedež v Trbovljah, sodstvo v Celju, srednje šole v Celju, zemljiška knjiga je v Ce- Radeče, 8. decembra — Nova občina Radeče že ima svojega župana. V prvem krogu je zadostno število glasov dobil kandidat skupine občanov Janez Zahrastnik, direktor Radeče papirja, ki živi v Ho-temežu pri Radečah. V razgovoru za Naš glas je direktor Zahrastnik med drugim povedal tudi naslednje: »Na minulih volitvah sem kandidiral kot kandidat skupine občanov — Zveze za napredek Radeč in radeškega območja, hkrati pa sem bil tudi kandidat ZLSD in ker so oboji soglašali z mojo kandidaturo, je prišlo do t.i. skupne kandidature. Pri tem se mi zdi zelo pomembno, da sta Zveza in ZLSD na volitvah v radeški občini pridobili polovico vseh sedežev v bodočem občinskem svetu, to pa je osem (8) za tiste krajevne skupnosti, ki ne bodo imele svojega svetnika. Tudi strankarska pripadnost svetnikov ne daje absolutne moči eni ali dvema strankama, kar bo s stališča vodenja posebno zahtevno, sprejete odločitve pa bodo temeljito pretehtane. V drugem krogu boste izvolili župana. V posebno čast in v zahvalo, spoštovana volilka, spoštovani volilec, mi je, da tudi sam sodelujem v tem »boju«. Že ko sem se odločal, da sprejmem kandidaturo za to funkcijo, sem se zavedal, da to realizirati ne bo lahka stvar, zavedal pa sem se, da imam dovolj izkušenj, dovolj znanja in dovolj energije, da to izpeljem do konca in da funkcijo župana v bodoče izvajam uspešno in odgovorno. V to sem sedaj še bolj prepričan, saj mi že kratka analiza izvoljenih občinskih svetnikov to potrjuje. Skoraj vse poznam osebno. Njihova starostna in izobrazbena struktura sta garancija, da bo delo uspešno. Moje izkušnje pri vodenju in koordiniranju pa me prepričujejo, da ne bo potrebno sprejemati in oblikovati »trdih« koalicij, pač pa oblikovati in organizirati občinski svet, da bo deloval predvsem za dosego naslednjih ciljev: - hitrega gospodarskega razvoja občine - enakomernega razvoja družbenih dejavnosti v občini in - enakomernega in skladnega razvoja krajevnih skupnosti na področjih, ki so ključnega pomena za življenje in počutje občanov. Spoštovana volilka, spoštovani volilec! Ne zamudite priložnosti in pridite na volitve v nedeljo. Izberite župana po vaši meri, odločite se za razvoj. Jože Avšič DA NE BO ZAMERE! VRSTNI RED KANDIDATOV SMO IZŽREBALI! Iju, bolnišnica v Celju in le deloma tudi v Trbovljah, skratka, dolgoletna preseljevanja iz objema ene v objem druge občine so pustila globoke in zelo vidne posledice. V prihodnosti nas torej čaka velika dilema, ki jo bo potrebno temeljito analizirati in presoditi v korist Radeč. Navezava na regijski center, dokler ne vemo, ali regije sploh bodo ali ne, ne pride v poštev. Ko pa bo prišel ta čas, se bomo po vsej verjetnosti odločili v prid naši občini in se povezali s tistim regionalnim centrom, od katerega bomo imeli korist, moje globoko prepričanje pa je, da to nikakor ne bo mogel biti zgolj en center ali eno mesto.« (dama) Izjave kandidatov za župane bodoče občine Šentjernej: Jože Krasna iz Šentjerneja se je rodil v Škocjanu leta 1947. Že kot štipendist se je zaposlil v Iskri v Šentjerneju in tu ostal vse do danes. Njegove 27-letne delovne izkušnje so različne, od konstruktorja orodij in naprav do vodje proizvodnje. Sedaj opravlja naloge vodje sektorja za kakovost. V preteklih treh letih je uspešno vodil projekt uvajanja sistema zagotavljanja kakovosti, za kar je podjetje prejelo mednarodno veljavni certifikat za kakovost, ki ga je podelila nemška certifikacij-ska družba DOS. O v 0 ¦ti Jože Krasna, kandidat za župana bodoče občine Šentjernej, SLSS: »Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker sem spoznal, da je v Šentjerneju veliko stvari stoji narobe in da je nujno, da jih začnemo spreminjati na boljše. Osebno sem vedno za strpen, kulturen, pošten in dobronameren dialog. Največje zadovoljstvo pa čutim, ko lahko pomagam ali celo osrečim preprostega človeka. Zaradi osebnega prepričanja oz. nenaklonjenosti preteklemu režimu še nimam političnih izkušenj, razen da sem zadnja štiri leta občinski poslanec. Verjamem v izboljšanje sedanje politične situacije, s katero še daleč nisem zadovoljen. Enakopravno bom zastopal vse zaselke bodoče občine in nikogar ne bom zapostavljal. Sicer pa ne dajem nikakršnih obljub, ki jih kasneje ne bi mogel izpolniti. Prepričan sem v zmago! (Lea Colarič) Franc Hudoklin prihaja iz KS Orehovica, ki jo je vodil pet let. Začel je kot predsednik sindikata v uporih v Šentjerneju, bil je predsednik gasilskega društva, predsednik na novo ustanovljenega kolesarske- ga kluba Orehovica. Kot član SLS se je odločil, da bo v primeru, če bo izvoljen za bodočega župana, podpiral tri temeljne panoge novonastale občine Šentjernej: kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem. Prav tako se bo zavzel za ureditev prostorov otroškega varstva in raznih društev, predvsem upokojencev. Potrebe krajanov in razvoj občine so nekaj, mimo česar ni mogoče, tudi ko bodo zaživele nove občine in bo financiranje lokalne samouprave dorečeno. »Če bom izvoljen za župana, se obvezujem, da se bom skupaj s svetom prizadeval, da občanom pokažemo čiste račune in jim dokažemo, da jim ne bo treba segati globlje v žep kot do sedaj. Dajatve se ne bodo smele poviševati. Krediti pa, ki so nastali v krajevnih skupnostih, bodo morali biti na najlažji način pokriti ali pa odpisani. Z občinskim svetom bom sodeloval pri razdelitvi premoženja obeh krajevnih skupnostih v sedanji občini Novo mesto. Pomembno je, da bodo občine že v začetku dobro poslovale, čeprav do sedaj še ni bilo dorečeno, s čim se bodo bodoče občine preživljale oz. financirale. Ne živim v iluzijah, da bom lahko realiziral vse točke, ki sem jih opisal v našem programu, vendar je pomembno tudi, da bo občinski svet složen, pravičen, da bodo zanj vsi kraji enakovredni. Formiranje nove občine ni lahek posel. Le s pridnim delom, vztrajnostjo, dobro voljo in dobrim sodelovanjem bomo uspeli narediti nekaj za naš kraj, za ljudi, za domove naših očetov, ki pričakujejo od nas, da bomo ži-i veli boljše in lažje, kakor sol oni. Upam v zmago! Če boiif izvoljen, se bom obnašal nestrankarsko« (Lea Colarič) Občina Kozje ima župana ______Božidar Sok______ je zmagal kot kandidat Slovenske ljudske stranke Kozje, 9.decembra — Nova občina Kozje je že v prvem krogu dobila svojega župana. Dr. Božidar Sok je po poklicu živinozdravnik in je ob tej priložnosti za Naš glas povedal: »Zelo sem vesel, da ste prišli k nam s ponudbo o sodelovanju, kar od srca podpiram. V novi občini bomo imeli kaj ponuditi. Pri nas je gospodarsko in politično življenje zelo razgibano, občina je v ustanavljanju, računam na podporo v občinskem svetu in mislim, da bomo z mediji morali in hoteli sodelovati. Seveda si bom prizadeval, da bo naša občina tudi medijsko dobro in v celoti pokrita. Do sedaj nas je pokrival Novi tednik iz Celja, pa radio Šmarje, občasno tudi kdo drug, redno pa bolj ali manj nihče. Vaša ponudba se mi zdi korektna in zanimiva. Potrebe po promoviranju občine bodo vedno večje, pri tem pa lahko vidnejšo vlogo odigrajo pred- vsem novinarji. Vaše usluge nam bodo v tem primeru v veliko pomoč. Področje občine Kozje je naravno zelo zanimivo, občani, teh je nekaj več kot 3700, so v večini pol delavci pol kmetje, iz vsake družine pa je vsaj nekdo zaposlen. V mestu imamo dve vidnejši podjetji: Mont, tekstilno konfekcijo, in Dekor, obrat Steklarne iz Rogaške Slatine. Veliko ljudi se na delovna mesta vozi v kraje, kot so Celje, Štore, Krško, Brežice, Senovo..., iz cesarje razvidno, da nekateri gravitirajo tudi v vaš, krški in brežiški prostor. Kaj naj še dodam? Prvo sejo novega občinskega sveta bom sklical že v naslednjem tednu, saj menim, da je 24. december nehvaležen in neprimeren datum za sklic prve seje. Do božiča in novega leta moramo nekatere zadeve že razčistiti, začeti proces razdruževanja s staro občino, pridobivati in potrjevati zaupanje občanov in tako že v samem začetku mandata dokazati, da nam ni do lenarjenja, ampak da mislimo svoje delo opravljati pošteno in odgovorno. Vse naše delo in še kaj več pa boste imeli možnost spremljati tudi novinarji, ker vas bomo vabili na naše delovne sestanke, proslave in vse pomembnejše dogodke, ki se bodo odvijali v naši občini Kozje. Konkretno mislim, da bo naše sodelovanje z vami v prihodnosti predvsem v obojestransko korist.« (dama) .hvala! Kandidat za župana Silvo Gorenc in kandidati ZLSD za člane občinskega sveta se zahvaljujemo volilcem, ki ste na volitvah glasovali za nas. S tem ste podprli naš celovit program ponovnega razvoja občine Krško. Na listah ZLSD izvoljeni člani občinskega sveta bomo storili vse za uresničevanje najvažnejšega dela našega programa, ki se nanaša na razvoj gospodarstva, socialne pravice in prijazno domovanje ljudi. Rezultati bodo odvisni od naše aktivnosti, znanja in izkušenj ter predvsem od širše pripravljenosti v vodstvu občine. Naše delo bo povečano z interesi občanov in izpostavljeno kritični presojt javnosti. Silvo Gorenc, dipl. pol. Martin Kolan, ing. Ivan Kozole, ing. Franc Lapuh, ing. Jože Zagorc, dipl. ing. GLASBENA AGENCIJA LUKEC Vabi na 2. predtekmovanje Karaoke show 1994/95 vse ljudi dobre volje od 5. do 10S. leta mladosti, ki bo v petek, 23. decembra '94 ob 17. uri - za mlajše od 15 let in ob 20. uri za starejše od 15 let v hotelu Ajdovec v Sevnici. I gost A VEČERA: mlada pevca h Velenja SANJA in URBAN MLINAR Praktične nagrade podeljujejo: hotel Ajdovec Sevnica, fast food - hitra hrana Drejči Sevnica in Plesna šola Krško. Prijave in izbor skladb na tel.: 22 - 200 Rezervacije vstopnic: hotel Ajdovec. VLJUDNO VABLJENIMI 8 RAZVEDRILO INTERVJU: SAŠO HRIBAR Tunizija, 5. del Medeni kolački in tunizijski couscous Sašo Hribar z nekdanjim sosedom z Zdol Mnogi ne vedo, ampak ti si pravzaprav doma iz Zdol? Na Zdolah sem imel staro mamo, to je bilo pri Vodopiv-čevih - zadnja hiša v Pleterjah. Tam sem bil jaz več ali manj celo otroštvo gor, čist celo otroštvo. Kaj pa naprej? Mi smo živel takrat na Vidmu v Krškem. Jaz sem hodil še tretji razred osnovne šole v Krško, potem pa smo šli v Grosuplje, ker je šel fotr za načelnika Geodetske uprave in sem bil kot otrok prisiljen zapustit tele kraje in it v Grosuplje. In potem sem hodil vsako soboto in nedeljo na Zdole, kjer se je dobila cela žlahta. Pol z leti, ko je stara mama umrla, a ne, pa Pepi Vodopivc on je zbolu in tako naprej, smo se takole razfor-miral, je šla stvar k vragu. Ti je kaj žal za Zdolam? Ja mi je, to lahk tud napišeš, da jaz dostkrat grem takole, se zapeljem z avtom, se spom-nem svojga otroštva, Libna, pa grem mal čez Zdole, taka nostalgija. Potem večkrat prideš sem? Ne, večkrat ne, ampak včasih me prime pa če ne morem spat se zapeljem do Krškega pa nazaj. Prav zanimivo, a ne. Kako se je začelo z radiem GA - GA? Najprej sva to začela s kolegom Emilom Filipčičom, (pred petimi leti), ki je bil avtor Butnskale in sva to Butnskalo nadaljevala. Potem so pa liki rastli, on je imel 6 likov, jaz sem imel 15 likov, potem je 7 mojih likov pobil. In sva zmeraj, ko sva nekaj naredila, je on eno traparijo naredu in tiste like vse pobijat začel. No na koncu sem ostal sam, brez Emila in tako se vsako leto kakšen nov lik rojeva, kakšen gre pa stran. Kaj je z Bajraktarijem, kdo je on? To je en moj kolega, ki ga jaz pokličem, on je minister za šport. To je edini lik, ki ga pokličem. No zdaj imam še enega, ko sem bil v Moskvi mi igra Tarakana Širinetijevega, to je pa drugač namestnik direktorja Petrola. Govori pa take bedarije, aa to ni res. Ali si že izčrpan, morda pa- da poslušanost, ali je bilo kaj krize? Pred dvemi leti sva šla z Emilom narazen, enostavno se je začela pojavljat preveč dominacija Angele in seje potem prevesil čist v eno smer, ki je nisem hotel. Nato z vstopom Bozota, je ta populacija nazaj prišla, bi rekel mlajša. Zdajle moram reč, je spet na vzponu, hudem. Tako kot je zdaj popularen še ni bil. Se vidi kako je močen. V vseh anketah sponzorjev smo bili trije zbrani za 3 krat 3 izmed cele estrade, poleg mene še Rifle in Bergant, je pa to konkurenca še pa še ljudi Kako to, da nisi kandidiral, nekateri estradniki so? Ne, politika me sploh ne zanima. Politika? Španska vas. Družina, otroci? Z eno punco živiva skupaj že 15 let, sam kolkr mam mal cajta sploh ne vem če bom kdaj lahko otroka naredu, če ga bom takole sral vsak večer. Na koncu pa še eno tvoje vprašanje. Honorar, dnevnico, potne stroške si dobil, za današnji nastop na Zdolah? Ne, tle sem šel z veseljem do rodne vasi (B. C.) vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE OO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV Nabeul — ogenj na koncu jezika, pekoči koščki, ki prečistijo vse dihalne poti. Občutek vročine v želodcu in vetra v grlu. Začimba harissa je za vzdržljive. Turistični predstavniki so nas opozarjali na tunizijsko hrano, ki da je za naše želodce pretežka. Zato so nam priporočali, naj med osebno prtljago uvrstimo tudi kaj bolj konkretnega, na primer viski. Tako žlahtna kapljica, kot je viski, odpravi vse tegobe, so menili. Priznati moram, da nas je sprva res skrbelo, kako bo v tej severnoafriški državi z našo prebavo, zato smo dekleta že prvi dan vzele potrebno »zdravilo«. Kljub opozorilom, da ni dobro pretiravati, se pri samopostrežni večerji nisem mogla upreti skušnjavi, da si ne bi naložila vsega po malem. Bogato obložena miza dišečih jedi in pisanih barv je izkušala vsak želodec. Seveda so v hotelu Les Pvramides pripravili tudi evropskim kuhinjam prilagojeno hrano, da ne bi bilo nepričakovanih problemov. Tunizijska kuhinja, ki je zelo podobna turški, je pripravljena na olivnem olju in je bogato začinjena z janežem, ko-riandrom, kumino in pekočo papriko harisso, nacionalno posebnostjo, ki jo dodajajo skoraj vsaki jedi. Številne dišave in začimbe prodajajo na tržnici za vsakim vogalom, posebna priložnost za nakup pa je vsak petek v tednu, kjer so vrečke, polne barvitih začimb, prava paša za oči. Verjetno ni bilo med nami nikogar, ki ne bi kupil vsaj harisse. Vsega seveda nisem poskusila, nekaj pa vendarle in bilo mi je zelo všeč. Vsak dan so moj jedilnik sestavljale sočne solate, sesekljana in po-pečena zelenjava, brik — okusna prepognjena palačinka, napolnjena s tuno, krompirjem, jajcem, peteršiljem in je obiskal tudi otroke na Studencu Studenec, 8. decembra — V studenško vaško cerkev je v četrtek zvečer prišel Miklavž. S seboj je prinesel košaro darilc za najmlajše, spremljala pa sta ga parkelj in angelček. Kar malo pozno se je ta mož z dolgo belo brado spomnil na otroke na Studencu. Seveda je imel tehten razlog, saj je na svetu ogromno otrok, ki jih je že moral obiskati. Otroci so ga bili vseeno zelo veseli, predvsem najmlajši, ki so Miklavža in njegovo spremstvo prvič videli. Tisti malčki, ki so prišli s starši, so se lahko skrili v njihovo zavetje, ostali pa so bili brezmočni ob parkeljevem rjo- venju in rožljanju z verigo. Miklavž ni prišel praznih rok. S pomočjo angelčka, ki je vneto brskal po veliki košari dobrot, se je našlo za vsakogar nekaj. Darila so bila sicer skromna, a nič zato, saj je dobri mož večino otrok že obiskal na njihovih domovih, kjer jim je do vrha napolnil pripravljene peharje. Ker je Miklavža čakalo še ogromno dela, se je moral hitro posloviti. Pred odhodom pa so mu morali otroci obljubiti, da bodo še naprej vsaj tako pridni, kot so bili do sedaj, sicer ga naslednje leto ne bo več. (Linda) HAH i S SA I DU 'CAP-BON DE TUNISIE Harissa kaprami. Vsaj enkrat pa turistom postrežejo couscous (izgovori kuskus). Pripravljajo ga od Rabata v Maroku do Abu Dhabija v Združenih arabskih emiratih, vendar je tunizijski couscous narejen po tunizijsko. Osnova so riba ali piščanec, zelenjava in pšenični zdrob. Po nekaj večerjah sem ugotovila, da je couscous pravzaprav ime za dve zadevi: vrsto pšeničnega zdroba in vrsto jedi. Zdrob lahko ješ kot prilogo mesu, dodatek solati in juhi ali kot posladek. Za sladokusce je Tunizija pravi raj. Meni so se usta kar lepila od peciva ghravbe in baklave, ki sta zelo zelo sladki. Na njihove pekoče jedi pa sem se hitro privadila, tako da sem morala doma s pomočjo couscousa in harisse takoj preizkusiti svoje kuharske sposobnosti. (Monika Ban) Tunizijske slaščice Novoletno praznovanje Društvo za pomoč Duševno prizadetim »Sožitje« pripravlja novoletno praznovanje v petek, 16. decembra, ob 17.uri, v jedilnici OŠ Leskovec. Pripravili bodo kratek kulturni program, zbrane bo obiskal Dedek Mraz, tudi pelo in plesalo se bo. Ne na darila niso pozabili. Pridružite se, ker se že veselijo srečanja z vami. (Galex) Valantičevo 17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 6 Muz čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 Pa se sliši Uredništvo Našega glasa si pač na vse načine prizadeva, da bi preživelo in se vkoreninilo v svojem okolju. Med akcije za zbiranje novih naročnikov sodi tudi delitev časopisa po krajevni skupnosti Leskovec. Seveda delimo stare časopise, ker je to za nas ceneje, za ogled tistemu, ki časopisa ne pozna, pa povsem dovolj. Očitno je bil med prejemniki nekdo, ki si je zaželel nov Naš glas in je bil seveda nad starim razočaran. Svoj gnev je stresel na delavce v IR inženiringu, hotel je vedeti, če smo vsi skupaj nori in podobne reči. Pa seje nahruljeni znašel: »Bodi vesel! Če prebereš kaj slabega v starem časupisu, se ti vsaj sekirati ni treba, ker veš, da je vse že mimo«. (Ika) Nacionaliziranega premoženja še niso začeli vračati, ko smo se očitno znašli pred ponovnim poseganjem državnih institucij v nekatere temeljne človekove pravice. Kako si drugače razlagati številne »grožnje«, poslane v obliki velikih zneskov s strani Ministrstva za finance oziroma njihove izpostave v Brežicah, ko zaradi neporavnanih računov od sodišča »izsilijo« izvržbo, s katero si iz milijonskega dolga čez noč pripravijo zaplembo premoženja, katerega vrednost je velikokrat desetkrat, tudi dvajsetkrat višja. Če pogledamo, komu so namenjene te grožnje, kaj lahko ugotovimo tudi zakaj. Kaj to pomeni in ali se mora določenim vedno in povsod gledati skozi prste, drugim pa vedno in povsod postavljati vislice? Če pa se izve, da si nekateri lahko privoščijo še veliko večje svinjarije in do denarja pridejo z dokazljivo goljufijo, oškodovanih pa nihče ne zaščiti, potem gorje nam. Eden izmed krških županskih finalistov je sklical novinarje in razgovor je nanesel na to, da bodo v bodoče morali politiki biti premožni, da ne bodo socialni problem takoj, ko na volitvah izgubijo. Nekdo je navrgel: »Za naslednje volitve se boš moral slikati z mercedesom«. »Saj se lahko že danes, ker ga imam«, je spomnil kandidat. »Pa si ga kupil že pred daimlerjem ali po njem?« (Ika) Urednik časopisa, ki ga berete, je svojim sodelavcem dovolil, da mu porežejo vezalke. Treba je bilo sicer reči dvakrat, a porezali so mu jih. Le tega ni predvidel, da v krških prodajalnah nimajo črnih vezalk, ampak samo sive in rjave. Tako je nekaj časa hodH okrog malo čudnega videza v noge in tisti, ki so to vedeli, so vedeli tudi, da težko steče za njimi. Zato se je v predvolilnih številkah pojavilo kar nekaj škratov. Opozorilo: sedaj so nove vezalke že na njegovih čevljih! (Ika) Predvolilna bitka tudi v Pacifiku. Dva županska kandidata si v dneh pred drugim krogom volitev prizadevata na vse pretege biti cim bolj z občani, pa naj bodo kjerkoli. Ker pa v petek in soboto zvečer vse mlado in malo manj mlado odhiti v krški Pacifik, sta se tudi sama odločila, da gresta mednje. Zakaj pa ne? Vsak prostor je dober, pa še lastnik je vesel, če pride več ljudi. Eden je prišel z ženo in se diskretno usedel, drugi pa je skoraj rutinersko planil med ljudi. Tisti bralec, ki ju prvi razpozna, dobi majico Našega glasa. (Galex) Še vedno brez naslova ali Županomanija Z veseljem, res velikim veseljem bi vam napisal kaj normalnega — vsakdanjega, kaj zabavnega, vendar ... ne gre. Občutek imam, da se ta mesec svet vrti okoli županov. Pravzaprav se oni bolj vrtijo okoli sveta. Celo tiste, od katerih tega nikoli v življenju ne bi pričakoval, je prijela bolezen tega meseca — ŽUPANOMANIJA. Kaj AIDS, kaj KUGA, kaj KOLERA? ŽUPANOMANIJA je bolezen, ki udari na svetlo vsaka štiri leta, in to vsakič na svoj način. Le redkim je uspelo, da so se je obranili. Najhujše oblike ŽUPANOMANIJE pa seveda doživljajo županski kandidati. Da bi volilce prepričali v svojo korist, se poslužujejo raznih trikov in nemalokrat prekoračijo mejo razumnega obnašanja. Čisto lahko se vam je zgodilo, da ste bili žrtev »nasilnega vdora« v vaše stanovanje oz. hišo, to je bil kandidat za župana ali kateri od njegovih svetnikov, ki vam je razložil, da če ne bi bilo njega, v vasi še ne bi bilo telefona, in še vedno bi se vozili po neasfaltirani cesti, če se on sam ne bi zavzel zanjo. Nič ne rečem, morda je celo res, ampak, gospod kandidat za župana, jaz imam sedaj kosilo. Torej, če vam bo v naslednjih dneh ob najbolj nenavadnem času zazvonil zvonec na vhodnih vratih, to nikakor ne pomeni, da boste morali kupiti kakšno novo knjigo ali plačati položnico. To je prava malenkost glede na to, da je lahko prišel tudi kandidat za župana. Kandidati za župane so z vami vsak trenutek na vsakem mestu. V diskotekah z mladino plešejo v divjem ritmu, na veselicah se ga na mrtvo napijejo s svojo volilno bazo. In tako naprej in tako nazaj... do 18.12. Potem bo mir, za nobenega ne bomo več slišali. Tisti, ki ne bodo izvoljeni; se bodo skrili v svoje brloge in iz njih prežali na novo priložnost. Tisti, ki bodo izvoljeni, pa se bodo skrili v svoje fotelje in iz njih: izkoriščali priložnost, ki jim je bila dana, ali pa kaj naredili za narodov blagor. Bomo videli. P. S. V primeru, da se kateri od kandidatov za župana ob prebiranju tega teksta močno razburja, pomeni, da se je našel. (Edi) LESTVICA GLASBENIH iEUA (Studio D, vsak ponedeljek in petek od 19.30 do 24.00 v oddajah Hvala Bogu Ponedeljka Je Konec in Pa Ne Da Je Petek) 1. Probudi me — ET 2. Always — BON JOVI 3. Greva v katrco — AVIA BAN D 4. Let the beat go on — DR. ALBAN 5. Vsepovsod ljubezen — ČUKI 6. Ne odhajaj — 2B 7. Ja sam zaljubljen — TONI CETINSKI 8. Nebo — SANDI 9. 24 000 poljubčkov — MAGNIFICO 10. Marina —PRLJAVO KAZALIŠTE NAŠ GLAS 32.14. DECEMBRA 1994 RAZVEDRILO MODNI KOTIČEK Modni kotiček je danes namenjam najmlajšim članom družine. Tudi naši otroci so radi, verjemite, za najdaljšo noč v letu oblečeni v svečana oblačila. Danes si poglejmo, kako bi preprosto in dokaj hitro oblikovali model zanje. Za deklice predlagam model, ki ga prikazuje skica. Model naj bo v pasu prere-. __. ^^ zan; krilo naj bo nabrano, zgornji del pa l ¦¦'Mm obrijet po telesu. Rokavi so široki, nabra- ni v zapestju in v okroglinah, da poudarijo obliko. Kot dodatek sem izbrala zobčasto obliko belega ovratnika. Primeren material za ta model je pletenina v drobnem rožičastem vzorcu ali enobarvna. Če ima deklica daljše lase, ji naredimo iz osnovnega materiala še majhen modni dodatek za lase. Prav tako ji izberemo pravo barvo nogavičk. Če je vaša hči že malo večja in za zadnjo noč v letu noče obleči obleke, predlagam široke hlače iz pletenine, z elastiko v pasu, pulover v puli stilu ali lepo belo bluzo srajčne oblike, preko pa daljši telovnik, spredaj zaokrožen in brez zapenjanja. Na strani so daljši raz-porki. Telovnik naj bo v isti barvi kot hlače, nanj pa po svojem okusu našijte kake drobne dodatke (okrasno zvito vrvico). Kaj pa vaš sin? Predlagam svetlo enobarvno ali v drobnem črtastem vzorcu srajco z metuljčkom, enobarvne hlače in telovnik. Metuljček lahko naredite kar sami doma. Potrebujete kos atlas tkanine velikosti 16 x 10 cm in trak 3x5 cm. Večji pravokotnik zašijte kot vidite na sliki, ga obrnite, oblikujte robove. Na hrbtno stran pritrdite trak, ki ste ga enako sestavili in obrnili. Nato trak ovijte okrog pravokotnika in ga zadaj ponovno pritrdite. Skozi zanko vpeljite elastiko dolžine obsega vratu, nanjo prišijete spenc in metuljček je gotov. (Vida Hiršelj) -j— ELOvrmn >Z LOJTRCO POD OKENCE« »t lojtrco pod okence« torek, 13.12.1994 3<- 1.(9) Kjer se prebuja Slovenija — Henček 2. (16) Nocoj si povejmo — Zasavci 3. (12) Ne joči — Franc Mihelič 4. (19) Novoletni valček — Vinko Cverle 5. (17) Dobrodošli doma — Nagelj 6. (6) Pozdravljeni prijatelji — As 7. (7) Vsega lepega je enkrat konec — Brane Klavžar 8. (8) Jesen življenja — Tone čuček 9. ( S) Vrni se — Šibovnik 10. (1) Lojtrca — Toni Sotošek Nagrado prejme: Vesna Rihter CKŽ 48, Krško litim pod dttMIt M mm Trg izgnancev, BREŽICE, Tel.: 62-402,62-204, Fax: 62-335 STE-REO 88,9 in 95,9 MHz vsak dan od 7.00 — 19.00 GLASOVALNI KUPON ZA DECEMBER '94 Glasujem za pesem št.: .............................................. Naslov: Pošta: ...............Telefon: Moja glasbena želja: ........... Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje — Studio Brežice Trg izgnancev 12,68250 Brežice Jovanotti rap »AL DENTE« Polfinale Icaraok v Pacifiku V soboto so v diskoteki Pacific izbrali prve tri finaliste, ki se bodo pomerili v finalu nekje v januarju. Še pred tem pa bo drugi polfinale, ki naj bi bil predvidoma 24. t.m. Tokrat je nastopilo sedem polfinalistov in polfinalistk, nekateri so bili celo iz Ljubljane. Vendar so se naprej uvrstili Alenka Sotelšek iz Dolenje vasi, Jernej Andri-jaš iz Cerkelj ter Nataša Dre-novec s Senovega. Finaliste so izbrali z močjo aplavza publike, sporne primere pa sta presodila Edi Straus, ki je ka-raoke tudi povezoval, in DJ Pele. Vse so tudi bogato nagradili sponzorji, butik XXL, čevljarstvo Čovran in Forma trade. Naj povemo še to, da bo 17. decembra v discoteki Pacific nastopila skupina iz Londona Urban Cokie Collection. (Cole) Nagradna križanka Spoštovani! Nagradne križanke tokrat ni. Malo zato, ker ni prostora, predvsem pa zato, ker nam ni uspelo pridobiti sponzorja. Torej: rezultate žrebanja nagradne križanke prodajalne »Majda« iz Kostanjevice bomo objavili v naslednji številki Našega glasa. Tako kot smo Vam zadnjič napovedali: tokrat bomo napovedali tudi rešitve! Kar pa zadeva nove sponzorje: več sreče prihodnjič. Veseli december v vrtcu Brestanica Povsem na podlagi dobre volje so vzgojiteljice vrtca Brestanica organizirale vesel december za vse svoje vrtič-karje, pa tudi za vse zunanje otroke. V vrtcu Brestanica že vse od tedna otroka potekajo razne aktivnosti za otroke v popoldanskem času. Tako so se lahko vse do danes vsak teden udeležili kakšne aktivnosti. V tem prazničnem mesecu pa so svoje aktivnosti še nn- Simfoniki so se •¦• Krško, 10. decembra — V veliki dvorani krškega kulturnega doma je potekala prva revija simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki sta jo pripravila Skupnost slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Krško. Na reviji je pred polno dvorano nastopilo pet orkestrov, in sicer Novomeški simfonični orkester, Simfonični orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Ve- lenje, Komorni orkester Vrhnika, Simfonični orkester SGŠ Maribor in domači Simfonični orkester Glasbene šole Krške pod dirigentsko palico prof. Draga Gradiška. Sprvo tovrstno revijo sta organizatorja želela vzpodbuditi dejavnost v tej glasbeni zvrsti, kajti simfoničnih orkestrov v glasbenih šolah ne deluje veliko. (Galex) JBaLfjfJg AJPJLj rfV-A f^ WmWmmmffifrmmmW^mm*. kJM 1 1 ii WJUii$mm\ Jmmm\. A Bi J fLavs UMI t it ,Jb JE* fl r Vs-J*. *»Š Kupon št. 6 — za našega športnika ...... — za našo športnico ....... — za ekipo (moško ali žensko) Priimek in ime ........... Naslov ................. Kraj ................... 14 NAŠ GLAS 32. 14. DECEMBRA 1994 Studio Rhea Silvia — masaža in nega telesa Krško, decembra — Krško je dobilo kozmetični in fitness center, ki ga je konec novembra odprla Dušica Hrastnik na CKŽ 58. Ponudba športnih in kozmetičnih storitev v tej občini je s tem pestrejša. V prijetnih prostorih, opremljenih z najsodobnejšimi napravami, nudijo fitness, turško kopel, solarij ter klasično kozmetiko. V njen okvir spadajo nega obraza in dekolteja, linf-nadrenaža, zdravljenje in odpravljanje celulita, terapija proti bolečinam, toniti kacijski tret-mani, hujšanje, pasivna gimnastika ter trajno odpravljanje dlačic. Kozmetične storitve opravlja lastnica sama, pod strokovnim vodstvom pa poteka tudi fitness. Studio Rhea Silvia je odprt vsak dan od 9. do 22. ure, za vsak obisk pa je obvezno vnaprejšnje naročanje (telefonska številka je 0608/ 21-781). Cene so zelo ugodne. Poleg tega pa nudijo še dodatne ugodnosti pri nakupu mesečne karte dobite za nagrado brezplačno enkratno upora bo turške kopeli, pri polletni trikratno, pri nakupu letne pa šestkratno. Poleg že omenjenega pa lahko polletne in letne naročnine za fitness poravnate v treh ali štirih obrokih. Obiščite Studio Rhea Silvia, kjer boste gotovo našli kaj zase. (Linda) V FČ UGODNIH CENAH VAM - « - Jc-fr' NUDIMO VSAKODNEVNO SVEŽE MALICE. JEDI PO i NAROČILU TER TOPLE IN HLADNE NAPITKE. DELOVNIČAS: ŽADOVINEK 38 OD7-1S URE (CARINARNA - SOP - PPO) OB SOBOTAH IN NEDELJAH ZAPRTO ZA ZAKLJUČENE SKUPINE DO M OSEB. ODPRTO PO DOGOVORU. SPREJEMAMO NAROČILA ZA POROKE, SEDMINE, ZABAVE ... TELEFON V LOKALU: 21 - 211, DOMA: 32 - 477 OBIŠČITE NAS V OKREPČEVALNICI "TOLAR" PRI CARINI V KRŠKEM. TER PREPRIČAJTE SE O NAŠI KVALITETNI PONUDBI. VABLJENI! via ZZR kolportaža Razno« časopisov in reklamnega materiala Gazvoda Andrej s.p. Kostanjevica na Krki Tel.:0608/87-272 CVETLIČARNA ARH CIRILA ul. Talcev 2 68311 Kostanjevica na Krki Trg borcev 6 68273 Leskovec/Krško Tel.: 0608/33 - 680 RZ35D .„,. CESTA 4. JI UJA 12« KRŠKO 68270, * 33 429 - ZAKLJVČNA DF.I.A V GRADBENIŠTVU - SI.IKOPLESKAR.SkA DELA - STEKLARSKA DELA iiCui Jn ua muh \mm L