Pustnik (sušec) in kos.
čndno zimo smo letos imeli. Bilo je v začetku pustnika meseca zel6 toplo; starček se je hodil na toplo solnce gret in ofcroci so se uže veselo igrali po suhih krajih. A vse pomladnje veselje je šlo po vodi, kajti po noči je zapadel debel sneg. To me opominja basni o pustniku in kosu, katera je mej koroškimi Slovenci znana.
V zelenem gozdu-je kos lepo prepeval in zaspanega kmeta klical na polje.   Veselil se je kos, ker je zima minola; nanašal si je uže gnjezdo.
Zdaj, kakor vsako leto, y tist kraj pride mož, kateremu vele ^Pustnik," in začmje veselo kosovo petje. Poj6čega ptiča jame svariti, rekoč: ti prijatelj, ne bodi tako nepoterpeljiy; ne misli, daspetjem vesno (pomlad) privabiš. Jaz zdaj st6perv rastem; kadar se bodem kerčil, tedaj pride vesna. A ti, če neličeš Mti nesrečen, zdaj ne nanašaj gnjezda.
Kos se je smijal.
Zato mož otide svojim potem, a kos kakor prej, veselo skaka od veje do veje ter prepeva in tudi jajca vali Ali kaj se zgodi? — Debel sneg za-pade, hud mraz pride in — kos ves čemeren — za plotom išče zavetja. Glavo ima do tal pripogneno, perotnice so mu toge, perje do polti premočeno, oči solzne in v gnjezdu pokriva sneg, kakor bel merJjak (mertvaški pert), petero njegovih otrok.
Zopet pride mož nPustnik". Ali zdaj uže ne čuje kosovega petja, kajti nem žaluje ptič po otr6cili.
Ees je tako, kakor uči basen; zato je stari pregovor:                   ...
,      iM     ,             BKar sušca ozeleni,  -
.i;*'   .               Mali traven posuši."                                          -
'                                        .                  ...                       Joief Petermati   .