32
Mili narod!
Le kratek čas — ne popolni dve leti — nas loči od onega pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna.                   •
Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil Prešeren slovenskemu narodu?   Vsak  količkaj  izobražen, svesten Slovenec  nosi  z  ljubeznijo in spoštovanjem sliko pesni kovo v svojem srcu, imenuje s ponosom njegovo ime.
V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v naj« krasnejšo jezikovno obliko ter vstvaril Slovencem pesniški jezik, seznalil jih s pesniškimi oblikami in povzdignil slovenski1 jezik z one sramotne stopinje, ko je rabil Id hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju.
Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je delala slovenskemu narodu in njega jeziku ter je brez obzira na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju.
Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo.? Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico, postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom.
Prešeren bi pa6 lahko rekel z Vodnikom: „Dovolj je spomina, me pesmi pojo"; ali, ako Prešeren zaradi tega ne bode imenitnejši, če mu postavimo spominek, in ne manj slaven, ako mu ga ne povzdignemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, ampak našim močem.
Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo narodu lik imenitnika in da ga namestimo mlajšim rodovom za vzgled in navdušenje.
Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega celokupnega naroda, da vsak po svoji anči pri pomore, povzdigniti pravočasno spominek Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije slovenske, nai pred-njačijo z rodoljubnim vzgledom, obračamo se do društev, da prijejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo naroino ženstvo, kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se odolži pesniku, kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti pesnika. Poživljam ves narod, da se odzove narodni dolžnosti.
Res je, da tarejo Slovnece mnogi drugi in prepo-trebni narodni davki. Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo radovoljno kaj žrtvovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti svetli obraz.
Končno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo nabiranje prispevkov, da se čim preje uresniči namen podpisanega društva.
V Ljubljani, 20. januvarija 1899.
Odbor za postavljenje Prešernovega
spomenika
Ivan Hribar
mestni župan
predsednik Rajko Perušek,                                   Fran Trdina,
c. kr. profesor                                     mestni knjigovodja,
podpredsednik.                                          tajnik.
Dr. Makso Pire, odvetnik; dr. Josip Stare, c. kr. finančne prokurature tajnik; Andrej Senekovič, c. kr. gimnazijskih ravnatelj ;  dr. Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki