Celje - skladišče D-Per III 19/1984 1119841188,9 COBISS * MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozd Merx Številka 9 — Leto IV — December 1984 Sozd Merx združuje: Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenske Konjice, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje. Turist Nazarje. Zdravilišče Dobrna in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 7200 izvodov: Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika llijaš, Minka Bajda, Bojan Dežan, Zlatka Šoštarič, Jelku Samec, Savo Ostroinik in Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo — tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1172. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. l *us» 1 1 MERK VESTNIK STRAN 2 DECEMBER 1984 Poslovanje sozda Merx v prvih devetih mesecih leta 1984 Z rezultati ne smemo Mti zadovoljni Poslovne rezultate sozda Merx moramo vsekakor analizirati v kontekstu celotnega gospodarstva. Naši rezultati so nekoliko slabši in so posledica ostrejših administrativnih Škarij zveznega izvršnega sveta prav na področju, kjer naš sozd realizira večino celotnega prihodka in dohodka. Če gledamo iz tega zornega kota, jih lahko ocenjujemo kot zadovoljive, kar pa nikakor ne pomeni, da smo in smemo biti z njimi zadovoljni. V obdobju do konca leta bomo na eni strani posvečali pozornost reševanju organizacij združenega dela v izgubi, na drugi strani pa bomo planirali aktivnosti v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja in iskali srednjeročne in dolgoročne perspektive naših delovnih organizacij. Celotni prihodek V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo pridobili v sozdu Merx Celje 29,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 53,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najnižjo rast celotnega prihodka beležijo delovne skupnosti (indeks 128), najvišjo pa trgovina na veliko (indeks 164). Ocenjevati celotni prihodek sozda Merx kot celote je glede na raznolikost dejavnosti v sozdu težko, saj se indeksi dejavnosti objektivno gibljejo zelo različno. Kljub temu pa želimo opozoriti, da je bil celotni prihodek v prvih treh mesecih še za 59 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, ob polletju za 57,2 odstotka višji, v devetih mesecih pa le še 53,9 ' odstotkov višji, iz česar sicer še ne moremo sklepati o tendenčnem padanju celotnega prihodka, saj je obravnavano obdobje mnogo prekratko, vendar pa 5 indeksnih točk nižji celotni prihodek ob skokoviti rasti inflacije, ki ga realno še dodatno razvrednoti, lahko in mora pomeniti resen opomin vsem poslovnim in strokovnim delavcem, da analizirajo visok realni padec celotnega prihodka, saj naj bi (uradno priznana) inflacija v tem obdobju znašala 61,5 odstotka. Tudi deleži dejavnosti v celotnem prihodku so se nekoliko menjali. Trgovina ima'že kar 67,7 odstotkov deleža, in to izključno na račun trgovine na veliko, ki je svoj odstotni delež povečala za dve indeksni točki. Visok realni padec celotnega prihodka je skoraj v celoti posledica nižje realne kupne moči prebivalstva, ki predstavlja v strukturi naših kupcev (storitev in izdelkov) najvišji delež. Iz priložene tabele in grafikona je podrobneje razvidna rast nominalnega celotnega prihodka, indeks rasti in delež v celotnem prihodku sozda. 30. 9. 1983 30. 9. 1984 Ind. v uuu ain Struktura % 1983 1984 Kmetijstvo 1,289.278 2,038,568 158 6,7 6,9 Proizvodnja 1,082.168 1,568.909 145 5,7 5,3 Predelava 1,626.314 2,253.868 139 8,5 7,6 SKUPAJ 3,997.760 5,860.645 147 20,9 19,8 Trgovina na veliko 6.204.545 10,145.214 164 32,4 34,4 Trgovina na malo 6,459.253 9,823.251 152 33,7 33,3 SKUPAJ 12,663.798 19,968.465 158 66,1 67,7 Storitve 1,112.380 1,744.056 157 5,8 5,9 Gostinstvo in turizem 943.066 1,322.330 140. 4,9 4,5 Transport 217.118 317,484 146 1,1 1,0 DSSS 223.563 286.227 128 1,2 1,0 SOZD MERX 19,157.686 29,499.207 154 100 100 Porabljena sredstva Porabljena sredstva so bila za 54,5 odstotka višja kot v enakem lanskem obdobju in so znašala 25,8 milijarde dinarjev. Rast porabljenih sredstev prehiteva rast celotnega prihodka za 0,6 indeksne točke, kar ima za posledico vnovičen padec stopnje ekonomičnosti, ki v sozdu znaša le še 114,3 stopnje ekonomičnosti. Indeksi rasti oziroma padca so se gibali različno glede na dejavnosti v sozdu. Zlasti odstopajo delovne skupnosti, kjer so bila porabljena sredstva nominalno celo nižja, indeks ekonomičnosti je višji za 36,4 odstotka, stopnja pa dosega zavidljivih 382. V tem poglavju bi zlasti želeli opozoriti na izredno nizko in skrajno podcenjeno amortizacijo, ki je po devetih mesecih znašala le 273 milijonov dinarjev ali le 17,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Da bi ohranili realno vrednost, bi morala rasti vsaj tako kot materialni stroški, ti so se dvignili z indeksom 155, in bi morala biti višja’ vsaj za 90 milijonov dinarjev. Ker pa s politiko podcenjene amortizacije nismo začeli šele letos, bi morala biti sredstva, ki jih izločamo za obnavljanje osnovnih sredstev, še toliko višja. Porabljena sredstva predstavljajo kar 87,43 odstotkov celotnega prihodka — še v enakem obdobju lani 87,12 odstotka. Dohodek V prvih devetih mesecih smo dosegli 3,7 milijarde dinarjev dohodka ali za 50,1 odstotka več kot v lanskem obdobju. Dohodek je porasel za 3,8 indeksne točke počasneje kot celotni prihodek. Kljub temu bi želeli opozoriti, da ima dohodek v letošnjem letu tendenco rasti, saj smo v prvih treh mesecih (primerjava z lanskim enakim obdobjem) dosegli za 41 odstotkov višji dohodek, ob polletju za 47,6 odstotka višjega in v devetih mesecih za 50,1 odstotka višji dohodek, kljub temu, da je celotni prihodek padal. Upoštevati moramo, da izkazujemo previsok dohodek, saj zaradi politike podcenjene amortizacije del le te prelivamo v dohodek. Vsekakor dosegamo prenizek dohodek, saj ne zadostuje, da bi pokrivali vse svoje obveznosti — zaradi tega izkazujemo tudi izgubo. Glede na zakon o celotnem prihodku in odhodku, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto, izkazujemo mnogo prenizek dohodek, saj bo le-ta razen realnejše politike obnavljanja osnovnih sredstev bistveno zmanjšal dohodek tudi zaradi kratkoročnih obresti. Obresti predstavljajo že kar 24,54 odstotkov v dohodku ali 910 milijonov dinarjev. Še v enakem obdobju lani je znašal delež še 15,43 odstotka. Strukturni deleži niso doživeli kakšnih bistvenih sprememb. Kot v celotnem prihodku je narasel delež trgovine na veliko za 2,3 strukturne točke. Strukturni deleži dejavnosti v dohodku sozda so nekoliko drugačni kot v celot- nem prihodku sozda, kar je zvezano z »dohodkovnostjo« posamezne dejavosti in s trenutnim položajem celotne dejavnosti v Jugoslaviji. Delež akumulacije v dohodku je padel s 10,3 na 7,7 odstotka ali približno za četrtino. Najbolj je padel v proizvodnji, najbolj narasel v gostinstvu in turizmu, za 34 odstotkov, pri storitvah za 88 odstotkov, vendar pa dosegajo storitve nadpovprečno DOHODEK akumulativnost dohodka v sozdu Merx. Če upoštevamo čisto akumulacijo sozda, od katere odštejemo izgubo, bi n’aš delež akumulacije v strukturi dohodka znašal le še 3,4 odstotke, kar pomeni, da ob ustvarjenem dohodku sozda v višini 100 dinarjev razporedimo le še 34 dinarjev za akumulacijo oziroma na 100 dinarjev celotnega prihodka izločamo le še čistih 43 par za akumulacijo. v 000 din 30. 9. 1983 30. 9. 1984 Ind. Struktura % 1983 1984 Kmetijstvo 103.623 186.217 180 4,2 5,0 Proizvodnja 275.575 334.430 121 11,2 . 9,1 Predelava 133.891 190.974 143 5,4 5,1 SKUPAJ 513.089 711.621 139 20,8 19,2 Trgovina na veliko 470.412 793.243 169 19,1 21,4 Trgovina na malo 746.116 1.114.781 149 30,2 30,1 SKUPAJ 1.216.528 1,908.024 157 41,3 51,5 Storitve 136.521 207.486 152 5,5 5,6 Gostinstvo in turizem 356.563 524.861 147 14,4 14,2 Transport 101.740 143.738 141 4,1 3,8 DSSS 143.735 211.301 147 5,9 5,7 SOZD MERX 2,468.178 3,707^032 150 100 100 Obresti Kar 910 milijonov dinarjev obresti v prvih devetih letošnjih mesecih je predvsem posledica visoke obrestne mere. Indeks 238,8 odstotkov pove, da obresti niso večje le zaradi višje obrestne mere, temveč tudi novega zadolževanja. Vzroke za tako visoke obresti je iskati predvsem v neustreznih virih, prelivanju obratnih sredstev v dolgoročne plasmaje, kar vse pa izhaja iz prenizke akumulacije in reprodukcijske sposobnosti sozda Merx, toda ne le našega slabšega dela, temveč predvsem zaradi skrajno neugodnega družbenoekonomskega položaja naših dejavnosti v našem gospodarstvu. Okolje nas sili v večje in višje investicije, naše zadovoljevanje potreb okolja po novih objektih pa nas sili (ob nizki akumulativnosti) v dodatno zadolževanje. Zanimivo je, da deleži obresti v dejavnostih v celotnih obrestih sozda v prvih devetih mesecih bistveno ne odstopajo od lanskega primerjalnega obdobja. Tudi indeksi so zelo podobni, razen v storitvah in v delovnih skupnostih, kjer izkazujejo indeksa, nižja od sozdovskega povprečja. Osebni dohodki Ali so naši osebni dohodki previsoki ali prenizki? Posvečamo dovolj pozornosti ohranjanju osebnega in skupnega standarda? Ali nam rezultati omogočajo tako delitev čistega dohodka? Na ta in še na nekatera druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tem poglavju. Za osebne dohodke smo v sozdu Merx namenili v preteklih devetih mesecih poslovanja milijardo 675 milijonov dinarjev ali 45,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, povprečni osebni mesečni dohodek je bil višji za 47 odstotkov in znaša 21.111 dinarjev. Najvišje povprečne mesečne dohodke so izplačevali v delovni organizaciji Dravinjski dom, tozd Varnost (32.556 dinarjev), najnižje pa v Kmetijskem kombinatu Šentjur, tozd Lastna proizvodnja (17.265 dinarjev). Menimo, da taka odstopanja niso rezultat boljšega in odgovornejšega dela delavcev znotraj sozda, temveč in predvsem posledica ugodnejših pogo-jev gospodarjenja, zlasti v trgovini na veliko, kjer so v sozdu trenutno v najugodnejšem položaju. Že bežen pregled povprečnih mesečnih osebnih dohodkov potrjuje, da v sozdu Merx ne vodimo enotne politike na področju osebnih dohodkov. Zato bodo morali predvsem strokovni delavci ob pomoči poslovodnih delavcev izpostaviti in izvajati enotno politiko osebnih dohodkov v sozdu Merx. Kajti, zaradi administrativnega določanja pogojev gospodarjenja se lahko že jutri tozd, kjer trenutno izplačujejo visoke osebne dohodke, znajde na drugem bregu. Mesečni osebni neto dohodek na delavca z indeksom 147 je sicer ugoden, toda če upoštevamo, da smo bili že v prejšnjih letih primorani voditi politiko nizkih osebnih dohodkov — le tako smo omogočali enostavno in delno razširjeno reprodukcijo, na svojih plečih vzdrževali normalno preskrbo našega prodajnega trga — je nominalni osebni dohodek še vedno nizek. Komentarju o realni vrednosti naših osebnih dohodkov se namerno izogibamo. Ali lahko tako nizki osebni dohodki, ki za več kot 4 tisočake" zaostajajo za slovenskim povprečjem, motivirajo delavce k boljšim delovnim rezultatom? Osebni dohodki predstavljajo le še simboličnih 5,7 odstotka celotnega prihodka. Je taka višina osebnih dohodkov dovolj stimulativna za ustvarjalnost, iniciativnost, inventivnost? Ali bomo sposobni pridobiti strokovne delavce, ki jim poleg nizkih in nestimulativnih pogojev nimamo kaj ponuditi? V sozdu Merx kot celoti smo kršitelji družbenega dogovora o razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, saj je delež akumulacije v dohodku padel s 10,3 na 7,7 odstotka pa tudi naše zaostajanje za dohodkom je prenizko (5 namesto lOodstotkov). Prihodnost ni ne v sozdu in ne v celotni družbi preveč rožnata. Menimo pa, da bi ob primerjalno zastavljeni politiki na tem področju lahko še marsikaj izboljšali in vsaj delavcem, ki že danes živijo na robu življenjskega minimuma, omogočili do-stojnejše osebnedohodke, odvisno od zahtevnbsti in pogojev dela, ne le od administrativno določenih pogojev gospodarjenja, ki imajo visok vpliv na rezultate dela. Akumulacija 6.600 delavcev sozda Mera je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarilo le slabih 290 milijonov dinarjev akumulacije, od tega 100 milijonov rezervnega sklada. 165 milijonov poslovnega sklada in 15 milijonov amortizacije nad predpisano minimalno stopnjo. Indeks 112,4 pove vse, vendar pa moramo ob tem opozoriti, da je čiste akumulacije po pokritju izgub le še 114 milijonov, kar je premalo celo za formiranje obveznega rezervnega sklada, ki bi ga glede na dohodek morali razporediti v višini 148 milijonov. Sozd kot celota ima torej po devetih mesecih 34 milijonov premalo ustvarjenega čistega dohodka za formiranje rezervnega sklada iii kot celota ne ustvarja niti dinarja poslovnega sklada. Ali je takšno stanje posledica popolnoma neustvarjalnega in neracionalnega dela 6.600 delavcev sozda Mera? Ugotavljamo, da ležijo vzroki V skrajno neustrezni politiki zveznega izvršnega sveta, v njegovi skrajno neustrezni fiskalni in monetarni politiki. Delavci v sozdu ne moremo odločati o pogojih in rezultatih našega dela, naš dohodek je že prerazporejen. Govorimo lahko o neenakopravnem položaju delavcev sozda Mera v združenem delu, saj moramo na račun svojega osebnega in družbenega standarda delavcem v združenem delu in drugim občanom zagotavljati določene izdelke in storitve daleč pod ravnijo ekonomske cene. To izvira iz trenutnega družbenoekonomskega položaja in trenutne branžne sestave sozda. Najvišji delež celotnega prihodka, dohodka in akumulacije ustvarimo v tako imenovani terciarni dejavnosti, ki je trenutno v popolni nemilosti zvezne vlade. Delež akumulacije v celotnem prihodku je padel z 1,3 na 0,9 (indeks 73), delež akumulacije v dohodku z 10,3 na 7,7 (indeks 74,8) in delež akumulacije v čistem dohodku s 17,1 na 13,8 (indeks 80,8). Če ob tem, da v sozdu kot celoti nismo ustvarili niti dinarja poslovnega sklada, upoštevamo še podcenjeno akumulacijo, postaja položaj več kot kritičen, saj je močno ogrožena že sama enostavna reprodukcija. Zato bomo morali v naslednjem obdobju izkoristiti vse notranje rezerve in si preko predstavnikov v ustreznih telesih prizadevati za ustreznejši družbenoekonomski položaj, saj le z racionalnejšim in odgovornejšim delom žal ne dosegamo več tudi pozitivnih učinkov. Izgube V prvem četrtletju letošnjega leta je izguba znašala 85 milijonov, ob polletju 123 milijonov, v devetih mesecih že 173 milijonov dinarjev. Najvišjo izgubo imajo v MPI, v tozdu Mlin (103 milijone) ih v delovni organizaciji Potrošnik, tozd Prodaja Celje (29 milijonov). Izguba v delovnih organizacijah MPI in Potrošnik znaša 160 milijonov dinarjev, medtem ko je v ostalih tozdih, ki so v izgubi, le ta mnogo manjša in se pojavlja že skozi več obdobij. Vzroki ostajajo slej ko prej enaki, zato jih ne bomo obravnavali. Vzroki za nastalo izgubo v MPI so izključno posledica zunanjih dejavnikov, saj v delovni organizaciji MPI v primerjavi s sorodnimi delovnimi organizacijami v SR Sloveniji dosegajo znatno boljšo produktivnost in ekonomičnost. Vzroke lahko iščemo predvsem v administrativnem določanju cen pšenice in moke, čeprav vsi vemo, da je cena pšenice na trgu znatno višja od uradne. Že nekaj let slabši družbenoekonomski položaj panoge povzroča padec akumulativne sposobnosti, to vodi v visoko odvisnost od tujih kreditnih virov, deležreeskontnih kreditov je vedno nižji. Če bi na primer v MPI plačali »normalne« obresti, bi bila izguba izredno nizka, brez kreditnih obveznosti pa bi lahko že formirali vse sklade. Tudi v delovni organizaciji Potrošnik je položaj zelo podoben, saj je nekajletno tendenčno padanje razlike v ceni moralo povzročati, da se delovna organizacija kot celota nahaja v izgubi. Ker je družbenopolitična skupnost terjala širitev in posodabljanje ponudbe, so bili v delovni organizaciji prisiljeni v naložbe kljub neustreznim virom. Obstoječa razlika v ceni ne omogoča niti formiranja kvalitetnih obratnih sredtev, kaj šele odplačila glavnice in obresti za širitev in posodobitev prodajne mreže. Prav gotovo pa močno vpliva na slabše rezultate delovne organizacije padec realne kupne moči prebivalstva oziroma zmanjšano povpraševanje, ki se praviloma usmerja k izdelkom z manjšo razliko v ceni. 30. 9. 1983 30. 9. 1984 Ind. KZ LAŠKO — TOZD proizvodnja in predelava mesa 2.350 KK ŠENTJUR — TOZD transport Šentjur 2.663 4.683 176 MPI CELJE 27.344 109.602 — TOZD pek. in sl. Celje — 1.495 — — TOZD pek. in sl. R. S. — 5.100 — — TOZD mlin Celje 27.344 103.007 377 DO POTROŠNIK CELJE 13.274 51.309 387 — TOZD prodaja Celje 12.002 29.250 244 — TOZD prodaja Šentjur — 3.898 — — TOZD prodaja Šoštanj 1.272 12.738 1001 — TOZD prodaja Radeče — 5.423 — DO HOTELI IN GOSTINSTVO — TOZD gost. in tur. Celje 3.003 5.099 170 SKUPAJ SOZD MERX 47.829 173.043 362 Žare Frančeškin VESTNIK DECEMBER 1984 Dosledno, delovno in odgovorno To so bile sklepne besede sestanka članov zveze komunistov v delovni organizaciji Dravinjski dom Ko so komunisti y delovni organizaciji Dravinjski dom na pretekli akcijski konferenci ocenjevali svoje delo in odnos do zadanih nalog v luči sklepov 13. seje CK ZKJ, so ugotavljali vrsto slabosti prav tako pa tudi uspehov pri svojem delu. Do svo jega obnašanja v družbenopolitičnem življenju v kolektivu so bili torej zelo kritični. In prav je tako. V tako mladem kolektivu, kjer sta zaposleni dve tretjini žena, so podani vsi pogoji za dobro politično in samoupravno delo. Zato ni slučajno, da so na konferenci dobro ocenili predlog skupne programske usmeritve dela družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji in samoupravnih organov, kar pomeni, da so vzvezi komunistov, v sindikatu in v mladinski organizaciji postavili povezovalne osnove, skupno organiziranost in disciplinsko trdnost v izvajanju programov in sklepov. Na konferenci so ugotavljali, da so osnovne organizacije ZK zelo odgovorno obravnavale stanje v posameznih tozdih ter izrekle tudi vzgojne ukrepe. To sicer kaže na to, da bi bilo razmere treba ocenjevati bolj sprotno in ukrepati pravočasno, ne pa čakati, da se položaj v našem družbenopolitičnem življenju zaostri. V razpravi o gospodarskih gibanjih je bila v ospredju predvsem nadaljnja solidarnost med tozdi in nagrajevanje kot spodbuda za boljše gospodarjenje in stabilizacijsko obnašanje po sprejetem načrtu 1984. Seveda je treba omeniti, da so na konferenci razpravljali tudi o informiranju članov ZK ter celotnega kolektiva. Priznati je treba, da so samoupravne organiziranosti in delovanja samoupravnih organov v delovni organizaciji in po posameznih tozdih dokaj dobri. Vendar pa je zaradi razdrobljenosti poslovnih enot kolektiv precej težko obveščati. Razpravljale! so menili, da je ravno zaradi tega to osrednja naloga vodilnih komunistov in družbenopolitičnih organizacij. Pomlajevanju članstva oziroma sprejemanju novih članov so v zadnjem obdobju posvečali premalo pozornosti. Temu vprašanju so dali odgovor sekretarji osnovnih organizacij, ki so v imenu evidentiranih pripravili program sprejema. Zastavljeni programi so obetavni, zagnanosti pa tudi ne manjka, zato lahko upravi-.čeno pričakujemo, da bo prihodnja akcijska konferenca ugotovila še boljše rezultate. M. B. Na svetu občin celjskega območja Kako bo s preskrbo v prihodnjem letu Skupna prizadevanja, da obvladujemo nemoteno dolgoročno preskrbo z osnovnimi prehrambenimi in nekaterimi drugimi proizvodi vsakodnevne rabe, so dala vidne rezultate na tem zahtevnem področju. Na splošno lahko ocenimo, da je bila preskrba z osnovnimi prehrambenimi in drugimi proizvodi za vsakodnevno rabo v letu 1984 dobra, če izvzamemo margarino, kavo, čokolado in mlečne izdelke. Da smo na področju preskrbe dosegli takšne rezultate, so morale organizacije združenega dela, nosilke preskrbe, vložiti znatne napore in velika materialna sredstva, kar je povzročilo znatne stroške, ki niso vgrajeni v sistem cen in predstavljajo za delovne organizacije izredno breme, slabijo njihov materialni položaj in jih onesposabljajo za nadaljnji razvoj dejavnosti, ki jo opravljajo. V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija Celje so po prvih devetih mesecih izkazovali izgubo 110 milijonov dinarjev. Izguba je odraz neusklajenih cenovnih odnosov med tržno ceno pšenice in družbeno določeno maloprodajno ceno kruha in drugih izdelkov iz mok. Izgubo bodo delno pokrili s sredstvi, ki jih zagotavljajo pristojni republiški organi, del sredstev naj bi zagotovile občine, preostanek pa sama organizacija združenega dela s svojimi ukrepi za boljše gospodarjenje. Republiški organi so . doslej pokrili vse svoje obveznosti v dogovorjenem obsegu, česar pa niso napravili v nekaterih občinah celjskega območja. Pravočasno pokritje izgub delovne organizacije MPI je izredno pomembno, saj v tej delovni organizaciji pravkar prevzemajo kreditiranje naročene proizvodnje pšenice roda 1985. Izgube morajo pravočasno pokriti, če hočejo prevzeti nove obveznosti za zagotavljanje nemotene preskrbe z moko in kruhom. Zagotovljeni prehrambeni proizvodi Na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnje hrane so za leto 1985 zagotovili velike količine pomembnejših prehrambenih proizvodov: 22 tisoč ton pšeničnih mok (v obliki pšenice in mok), 6.500 ton sladkorja, 2.800 ton jedilnega olja, 800 ton testenin, 600 ton riža in 2.800 ton soli. Dejanska zagotovitev omenjenih količin pomembnejših prehrambenih proizvodov je ozko vezana na zagotovitev pokrivanja visokih stroškov, ki niso vgrajeni v maloprodajnih cenah teh proizvodov in predstavljajo za posamezne organizacije združenega dela desetine milijonov dinarjev. Pri različnih proizvodih je treba računati na različne višine nepokritih stroškov. Zaradi neizpolnjenega setve- kar še zdaleč ne zadošča za pokritje rednih obresti, vse ostale stroške pa pokrivajo s prodajo ostalih vrst blaga. Preskrba z jedilnim oljem je bila v letošnjem letu izredno težavna. Zaradi neusklajenih cen med surovim oljem in maloprodajno ceno jedilnega olja je prihajalo do občasnih motenj v preskrbi tudi zato, ker v delovni organizaciji Blagovni center niso razpolagali z zalogami. Z namenom, da pravočasno preprečijo morebitno pomanjkanje jedilnega olja, morajo ustvariti vsaj 300 ton zalog, kar predstavlja približno enomesečno zalogo delovne organizacije Blagovni center. Kopičenje zaloge terja dodatne stroške, ki niso vgrajeni v maloprodaj ni ceni olja in znašajo skupaj 6 milijonov 966 tisoč dinarjev, od tega obresti za kreditiranje zaloge 6 milijonov dinarjev, skladiščenje 576 tisoč dinarjev, stroški nakladanja, razkladanja 240 tisoč dinarjev in stroški transporta 150 tisoč Ni treba trikrat ugibati,o čem je vkljub praznovanju tekla beseda s članom CK ZKS Janezom Zahrastnikom — o položaju delavca v trgovini Kmetijstvo celjske občine v tem srednjeročnem obdobju V letošnjem letu — premiki naprej V srednjeročnem planu družbenoekonomskega razvoja celjske občine v srednjeročnem obdobju od 1981 do 1985 predvidevajo 4-odstotno rast kmetijske proizvodnje. Podatki za tri trimesečja letošnjega leta (proizvodnja mleka se jc v občini dvignila za 17 odstotkov, prireja govejega mesa za 12 odstotkov) kljub določenim težavam kažejo, da se pozitivni trend pri uresničevanju plana kmetijske proizvodnje nadaljuje tudi v letošnjem letu. V februarju so člani izvršnega sveta skupaj z nosilci kmetijske proizvodnje sprejeli setveni plan, iz katerega je bilo razvidno, da povečujejo predvsem površine, posejane s silažno koruzo (v družbenem sektorju so število s 150 na 240 hektarov v letu 1984. Samo na tak način je bilo mogoče obdržati stalež živine v zasebnem sektorju in ga povečati v družbenem sektorju s prejšnjih 120 glav živine na 980 v letu 1984. To jim je uspelo z izgradnjo nove farme v Žepini. Letos so lahko zadovoljni tudi s tržno proizvodnjo pšenice v zasebnem sektorju. Do 30. septembra so v Kmetijski zadrugi Celje namesto načrtovanih 350 odkupili kar 391 ton pšenice. Združeni kmetje v celjski 1 kmetijski zadrugi V prvih devetih mesecih letošnjega leta so združeni kmetje v okviru Kmetijske zadruge Celje hektarov dvignili od 73 na 93,18 dosegali hektara, v zasebnem sektorju pa zvodnjo: takšnole tržno proi- Leto 1983 Leto 1984 Indeks mlado pitano govedo 574.723 kg 638.244 kgkg 112 ostala klavna goveda 48.214 kg 54.238 kg 113 teleta za pitanje 65.473 kg 128.699 kg 197 teleta za zakol 1.770 kg 3.924 kg 222 mleko 1.497.741 lit. 1.745.920 lit. 117 prašiči 5.801 kg 6.480 kg 112 piščanci — 298.647 kg ' — vrtnine 451.316 kg 513.611 kg 114 sad'e 77.772 kg 165.680 kg 214 oglje 37.964 kg 54.198" kg 143 jajca — 24.820 kom. — pšenica 269.118 kg 390.776 kg 104 V letu 1984 sov Kmetijski za- nji reji 100 in 200-kilogramskih drugi posvetili največ naporov telet, kar se je zaostrilo zaradi zagotavljanju krmil, gnojil, zaš- višjih obrestnih mer predvsem čitnih sredstev in ostalega re- od junija naprej, medtem ko se promateriala. Resen problem je cena živine v prvih letošnjih de-nastal pri obnavljanju in nadalj- vetih mesecih ni bistveno pove- čala. Prav tako je povzročila težave nerealno visoka cena koruze na jugoslovanskem trgu. V Celju ugodno ocenjujejo porast tržne proizvodnje mleka, govejega mesa, pšenice in vrtnin. Reja piščancev v sedanjih pogojih ni tržno zanimiva, predvsem zaradi vedno višjih obrestnih mer in visokih cen krmil, zato so imeli v Kmetijski zadrugi v polletju s to proizvodnjo izgubo. Obseg reje klavnih prašičev se ni bistveno povečal. Lani so odkupili 4,5 tone, letos pa 6,4 tone svinjskega mesa. Ugodna pa je bila letošnja letina sadja. Za nadaljnjo predela- vo so v celjskem Etolu odkupili od 500 do 600 ton industrijskih jabolk. Letos so na področju Kmetijske zadruge Celje izdelali 31 investicijskih elaboratov za preusmerjanje kmetij. Na njih predvidevajo veliko povečanje tržne proizvodnje v občini. Skupna predračunska vrednost naložb v zasebno kmetijstvo v letu 1984 znaša 47 milijonov in 750 tisoč dinarjev, v čemer je lastna udeležba kmetov-koope-rantov 13 milijonov 204 tisočake. Vendar se zaradi visokih obresti kmetje vedno težje odločajo za naložbe v kmetijstvo. Vrsta proizvoda pred ureditvijo po ureditvi mleko (1) 39.300 534.000 mlado pitano govedo (kg) 18.950 46.620 teleta (kg) 1.560 17.120 drugi živilski proizv. (kg) 300 28.800 rastlinska proizvodnja (kg) 6.000 40.800 Uvajanje pašno-kosne rabe travinja predvsem v višinskih predelih občine se je začelo v letošnjem letu. Na področju Svetine so v pašno-kosni sistem preusmerili eno kmetijo, na Paškem Kozjaku pa pet kmetij. Skupno urejen pašno-kosni sistem so doslej uveljavili na 47 hektarih zemljišč. Hidro in agromelioracije Po srednjeročnem planu naj bi v občini Celje meliorirali 271 hektarov zemljišč. S koncem letošnjega leta bodo ta plan izpolnili, v letu 1985 pa naj bi dodatno meliorirali še 57 hektarov kmetijskih zemljišč v Zadobrovi in Ljubečni. V tem obdobju so načrtovali tudi male hidro in agromelioracije na 100 hektarih, zaključili pa bodo letos hidro in agromelioriranje-na 160 hektarih v lasti 94 lastnikov. Že pet let ugotavljajo, kje in zakaj so slabo obdelana kmetijska zemljišča. V to akcijo bi se morali bolj vključevati pospeševalna služba področne kmetijske zadruge in krajevni dejavniki. V zadnjih petih letih so v občini obravnavali 36 primerov slabo obdelanih ali neobdelanih kmetij. opažajo pa, da se je stanje na večini teh izboljšalo. nega plana pšenice pričakujejo, da bo pridelek pšenice v letu 1985 za četrtino manjši, kot je bil v letošnjem letu. Zato so sklenili, da prehodne zaloge povečajo za 3 tisoč ton, seveda, v kolikor bodo uspeli pšenico kupiti po sprejemljivi ceni. Tržna cena pšenice se še ni ustalila, prav tako niso odpravili cenovnega neskladja med ceno pšenice in koruze. Družbeno dogovorjena cena pšenice že danes močno zaostaja za tržno ceno, zato pričakujejo, da bo tudi v prihodnjem letu nastopila negativna razlika 10 do 12 dinarjev za kilogram pšenice. Pričakujejo, da bodo tudi v prihodnjem letu republika oziroma pristojni organi zagotovili pokrivanje enakega dela negativne razlike kot v letošnjem letu, vendar bo kljub temu ostala negativna izguba približno 100 milijonov dinarjev. Izkušnje iz preteklih let potrjujejo, da je moč preskrbo s sladkorjem zagotoviti samo pod pogojem, da zagotovijo kreditiranje naročene proizvodnje, skladiščijo dogovorjeno količino v lastnih skladiščih in obvezno takoj plačajo. To povzroča znatne stroške, ki niso vgrajeni v maloprodajne cene sladkorja in znašajo skupaj 35 milijonov 660 tisoč dinarjev, od tega obresti od naročene proizvodnje in predplačil 34 milijonov, stroški skladiščenja 960 tisočakov in negativna razlika pri embaliranju 700 tisoč dinarjev. Ta strošek predstavlja okoli 5,50 dinarja na kilogram in znaša 6,3 odstotka od maloprodajne cene sladkorja. Delovna organizacija Blagovni center, pri kateri ta strošek nastopa, ima za pokritje rednih stroškov trgovanja s sladkorjem samo 2,6 odstotka, dinarjev. Pri preskrbi z mesom in mesnimi izdelki predvidevajo, da bi do večjih motenj lahko prišlo v sredi leta 1985. Nepriznavanje dejanske proizvodne cene živine povzroča močno zmanjšanje črede v družbenem in zasebnem sektorju. Komite za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo je sicer predlagal izvršnemu svetu SR Slovenije ukrepe za zmanjševanje teh nesorazmerij. V predlogu predvidevajo nekatere sistemske rešitve, med njimi zmanjšanje obrestnih mer, povečanje cen mesa. Teh ukrepov pa še ne bodo tako hitro uveljavili. Zato je problem toliko večji in obstaja nevarnost, da bo preskrba v teku turistične sezone zašepala. Na'splošno lahko ocenimo, da bo preskrba z .osnovnimi prehrambenimi proizvodi in drugimi pomembnejšimi proizvodi vsakodnevne potrošnje v letu 1985 dobra, vendar pod pogojem, da zagotovijo pravočasno pokrivanje negativnih razlik, ki bodo nastopale pri posameznih vrstah blaga, pri pšenici, moki, kruhu v višini 100 milijonov dinarjev, pri sladkorju v višini 36 milijonov dinarjev in pri jedilnem olju v višini 7 milijonov dinarjev. Ekonomski položaj, v katerem se nahajata delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija in Blagovni center, onemogoča, da bi prikazano negativno razliko v skupnem znesku 143 mili- _ jonov dinarjev pokrili iz lastnega dohodka. Potrebni bodo skupni napori, da zagotovijo potrebna sredstva za pokrivanje negativnih razlik in s tem nemoteno preskrbo z" osnovnimi prehrambenimi proizvodi v letu 1985. Franc Petauer Foto utrinki z naše obletnice Posnetek prikazuje to, kar trdimo vsi, .ki smo bili v dvorani Golovec — vzdušje in razpoloženje je bilo — praznično. Takšna srečanja vsaj za nekaj časa odrinejo vsakdanje skrbi, tegobe in težave in omogočijo, da se skupaj poveselimo. Medtem ko politiki zavzeto gledajo v isto smer, naša bančnika Franc Senica (desno) in Du. n Ilovar (levo) gledata drugam. Razprava nagrajencev — kako je bilo, vemo, toda kaj nas čaka in kaj lahko pričakujemo — to je zdaj vprašanje... Sodeč po obrazih najvišjih predstavnikov našega družbenopolitičnega Življenja — se tudi trgovini obetajo boljši časi. I/8ER3C VESTNIK STRAN 4 DECFMRER 1984 Nova tehnologija v blagovnici Gorica Pod kako specifičnimi pogoji se odpira tekstilno tehnična etaža v blagovni hiši Gorica tozda Prodaja Šoštanj, delovna organizacija Potrošnik, najbolj zgovorno pove podatek, da je to edina tekstilno tehnična trgovina, ki smo jo v letu 1984 odprli v Sloveniji. Tržna analiza izpred več let je projektanta hiše vodila k drugačnemu konceptu, kot je potreben in primeren za današnjo in bodočo kupno moč. Iz uskladitve takratne zasnove z današnjimi potrebami (ceno kapitala, kupno močjo) prodajnega programa ter prezentacijo blaga je nastala nova tehnologija razporeda opreme blaga in zaposlenih. Oprema na preko 500 kvadratnih metrih je razporejena tako, da se postopoma pregledno dviga proti zadnjim delom trgo- vine. Kupec tako iz ene vhodne točke brez opozorilnih napisov opazi od leve proti desni (ali obratno) razpored vseh blagovnih skupin in kompleksnost ponudbe cele, sorazmerno raznolike in velike etaže. Okenske police v zadnjem polkrožnem (glavnem) delu trgovine z visoko razporejenim blagom usmerjajo kupca brez dopolnilnih (in nepreglednih) napisov v nakup blaga, ki v klasični razporeditvi ni enakovreden ponudbi pri vhodu. Predmet iz globine je pomembno ravnotežje za izkoriščenost prodajnega prostora, istočasno pa pomeni racionalizacijo delovne sile (en prodajalec pokriva večji del prodajnega prostora). Za takšno tehnologijo ni treba privhodne sredinske gondole znižati na raven pultov. Nadomestna gradnja v Šentjurju V prvih decembrskih dneh je pogorišče ob kmetijski šoli v Šentjurju, kjer so 1. septembra pogoreli hlevi Kmetijskega kombinata Šentjur, znova oživelo. V tozdu Lastna proizvodnja so se odločili za nadomestno gradnjo dveh skladiščnih objektov, ki bodo po predračunski vrednosti veljali 32 milijonov dinarjev, skupaj z ureditvijo okolja pa blizu 41 milijonov dinarjev. Konec novembra so delo predali delovni organizaciji Slovenija ceste — tozdu AgroObnova, v katerem so se delavci že mnogokrat izkazali z gradnjo kmetijskih objektov. En objekt bodo namenili za spravljanje in garažiranje kmetijskih strojev in priključkov, drugega pa za skladiščenje sena, slame, pesnih rezancev, krmil, v njem pa bo tudi naprava za dosu-ševanje sena. Jajca za NATO Pred nedavnim so farmo ne-snic v Gorici pri Slivnici, farmo Kmetijskega kombinata Šentjur, obiskali strokovnjaki, ki skrbe za oskrbo vojaških sil NATO. Ugotovili so, da šentjurska proizvodnja jajc ustreza vsem zahodnoevropskim normativom in menili, da nič ne ovira dogovarjanja, da bi Kmetijski kombinat Šentjur sklenil izvozne posle za potrebe armije NATO pakta. Izvažali naj bi letno od pet do ampak le-te postavijo vzdolžno v smeri poti in pogleda kupca. S tem povečajo prodajno učinkovitost sredinskih gondol, kupca neposredno mimo njih usmerjajo v globino prodajnega prostora. Prodaja iz vitrin Samopostrežna in samoizbirna tehnika sta imeli v zadnjih dvajsetih letih v večini tipov trgovin zeleno luč. Rast cen, padec razlike v ceni, ne nazadnje odnos kupcev do nenadzorovane prodaje blaga, tudi tu narekujejo drugačno prezentacijo določenih vrst blaga. Optimalizacija med samoizbirno in postrežno prezentacijo temelji na strukturi vrst blaga, ki ne dopušča samopostrežnega nenadzorovanega izbora. Po vnaprej izbranih blagovnih skupinah in artiklih so razporedili steklene pulte (deset) in steklene vitrine (šest), ki omogočajo neposreden vpogled, dostop, vendar ne prijemanja izrednega in rizičnega blaga. Izložbe in dnevna svetloba v trgovini Vsi trgovci, velikokrat zaman, žele optimalno število izložb in dovolj dnevne svetlobe. Izviren pristop predstavlja pomična polica trgovine, hrbtišče izložbe, ki jo je moč večati v globino trgovine. Namesto vrat v izložbo so namestili steklene vitrine na kolesih, vitrinsko izložbo, ki prepušča v trgovino tudi svetlobo. Prosta medsvetloba nad hrbtno polico izložb uvaja v trgovino še dodatno svetlobo (pomanjkanje dnevne svetlobe je, kot povsod, tudi tu ena skoraj serijskih projektantskih napak). Izbor — potrošniška košarica Postavljati prodajno programsko politiko (pri 50-odstotni inflaciji in 50-odstotnih obrestih, prenizko zamrznjenih maržah in hitro rastočih stroških) za novo investicijo z najetim kapitalom pomeni žagati vejo, na kateri sediš, če zadaj ne stoji zadosti čvrst kolektiv. Navedeni razlogi, omejeno število kupcev in obsežnost prodajnih površin so narekovali poseben pristop, dovolj pestro potrošniško košarico tekstilno tehničnih artiklov, ki jih kupci kupujejo tako pogosto, da trgovini čimprej zagotovijo rentabilno poslovanje. Izbor so sestavili iz skorajda celotne ponudbe otroškega perila, igračk, ženskega in moškega perila, srajc z modnimi dodatki, lahke ženske in moške konfekcije, volne, pletenin, metraže, posteljnine, stekla, porcelana, posode, gospodinjskih potrebščin, malih gospodinjskih strojev, bele tehnike, televizorjev, elektro pribora, šolskih potrebščin, usnjene galanterije. Anton Laznik deset milijonov jajc. Prvo pošiljko naj bi poslali že v začetku prihodnjega leta. Na farmi v Gorici pri Slivnici pridobijo letno okoli 24 milijonov jajc. Kolikor jim bo uspel izvoz, bodo zmogljivosti povečali, tako da zaradi izvoznih poslov domači potrošnik, v celjski regiji in tudi širše v Sloveniji, na policah v trgovinah jajc ne bo zaman iskal. Skrb za delavčevo socialno varnost v KZ Laško Najnižji osebni dohodek 16.000 din V mesecu oktobru so družbenopolitične organizacije in organi upravljanja v vseh TO v Kmetijski zadrugi Laško obravnavali na svojih sejah med drugim tudi vprašanje, kako delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki zagotoviti socialno varnost. Dejstvo je, da so osebni dohodki v zadrugi nizki in ne- katere postavljajo na rob življenjskega minimuma. Zato so organi upravij-anja sprejeli sklep, da vrednost točke povečajo za 10 odstotkov s tem, da sedaj najnižji osebni dohodek za normalno delo, to je za 182 ur mesečno, v zadrugi znaša 16 tisoč dinarjev. Rezika Jančič Finci na Dobrni »Pridite z nami v prijetno Jugoslavijo! Lepota in zdravje na Dobrni!« Tako je vabila v mesecu maju na Finskem dobroz-nana zdravstvena' revija svoje številne bralce ,v Dobrno, ki je bila predstavljena v besedi in sliki kar na dveh straneh. Pa so res prišli Finci, tokrat še več kot v preteklih dveh letih. Letos smo do konca obdobja realizirali 3.445 nočitev finskih gostov, skoraj tisoč več kot lani. Začetek dogovorov o gostih s Finske sega že v leto 1979, ko je Dobrno še v času izgradnje hotela obiskala direktorica finske turistične agencije Lomamatka. V tem obdobju je Kompas že sprejemali finske goste, ki so prihajali najprej samo na morje, predvsem v Portorož. Ker je ta naša osrednja agencija želela razširiti ponudbo, deloma pa je kot sovlagatelj zastopala tudi interese Dobrne, je bilo v letu 1979—1982, ko so k nam prišli prvi finski gostje, veliko propagandnih akcij usmerjenih v načrtno obdelavo finskega tržišča. Sprva so gostje k nam prihajali s transferom preko letališča Brnik, ker pa se je zanimanje za našo deželo povečalo, se je kasneje tudi letališče Maribor vključilo v transfer finskih gostov, saj. sta tudi zdravilišči Radenci in Rogaška v letu 1983 pristopili k sodelovanju. Zdaj so se Finci Dobrne že kar navadili, saj so nekateri gostje k nam prišli že po štirikrat. V začetku so koristili v glavnem le penzionske usluge in le manjši del tudi ostale; v letošnjem letu pa so skoraj vsi gostje koristili različne vrste zdravstvenih programov, v zadnjem času pa tudi lepotne kure. Med zdravstvenimi programi prevladuje zdravljenje gibalnega aparata, del gostov se poslužuje tudi redukcijskih kur. Po mnenju mnogih gostov, ki so obiskali že več tovrstnih zdravstveno-rekreacijskih centrov širom Evrope, so zdravstvene storitve pri nas na evropskem nivoju, s tem da gostje posebej cenijo nevsiljiv in vljuden način kontaktiranja s strani naših zdravstvenih delavcev kot tudi gostinskih. Zaupanje v naravne zdravilne faktorje ob uporabi sodobnih fizikalnih metod, ki je značilno za vse Skandinavce, daje ob dejstvu, da ima zaradi velikega to-, vrstnega povpraševanja agencija Lomamatka posebni oddelek za zdravstveni turizem, posebne naloge, zaradi katerega je potrebno gostom s tega področja posvetiti še posebno pozornost. In kaj je na Dobrni Fincem še posebej všeč? Pravijo, da neposreden stik z naravo, naravnim podeželskim okoljem in utrip preprostega kmečkega življenja, ki ga lahko občutijo že ob kratkih sprehodih v bližnjo okolico. To dejstvo ima potrditev tudi v njihovem propagandno-slikov-nem materialu o Dobrni, saj prikazujejo predvsem naravo in pogled na kraj, posnet izpred hotela. Naravno, mirno podeželsko okolje je po njihovem mnenju ob čedalje bolj izpopolnjeni ponudbi v ■ obliki raznih izletov, ogledov razstav, obiskov na turističnih kmetijah, pestrih kulturnih prireditvah tipičnih za Slovenijo, tudi bistvena prednost Dobrne pred ostalimi zdravilišči. Med najpogostejšimi pripombami pa je zdaj že kar »obrabljena pesem« o trgovinah na Dobrni, saj morajo za zadovoljitev drobnih nakupovalnih želja obresti kar vse dobrčanske vogale, Pravijo, da bi’ radi marsikaj kupili, predvsem bi želeli ponesti s seboj kaj tipično slovenskega, da bi tudi prijateljem na Finskem laže prikazali svoja doživetja. Pa jim to ne uspe, saj kljub večkratnemu posredovanju zdravilišča tudi tobačni kioski ne prodajajo kaj takega; raje avto-mobiličke pa kičaste punčare in podobno. Žalostna je tolažba, da je pač skoraj v vsej naši prelepi deželi tako in dokler bo kompletna turistična ponudba ob velikih potrebah države po turističnem deviznem prilivu skoraj izključno na ramah turističnih delovnih organizacij, bodo tujci pri nas potrošili bistveho manj, kot bi oni, predvsem pa mi, želeli. Navsezadnje tudi podatki, da smo v letošnjih preteklih devetih mesecih skupaj z realizacijo v turističnih čekih ustvarili nekaj več kot 1,4 milijarde starih dinarjev deviznega priliva, kažejo potrebo po boljši ponudbi kraja. Po odhodu zadnje skupine smo dobili iz Finske prijazno pismo s pohvalo za naše delo. Agencija je rezervirala za prihodnjo sezono 20 dodatnih ležišč. Nekateri prihajajo že petič. Jelka Samec MERK VIŠSTMK STRAN 5 DECEMBER 1984 Načrtovanj kadrov in kariere v trgov! Ko se je mlad človek v davnih letih odločil za poklic trgovinskega delavca, je bila branžno in osebno njegova . kariera (pot navzgor) jasna. Večina je imela ■pred sabo cilj, da postane prodajalec solastnik, lastnik, prokurist, trgovec, potnik itd. Manjšina je uspela, veliko je bilo razočaranih, toda hierarhično so obstajale možnosti, ki so bile bolj ali manj znane. V povojnem obdobju je položaj poslovodje zamenjal »ambicije lastnika« in dolgo časa predstavljal tudi vrh kariere večine trgovinskih delavcev, ker v šolskem sistemu dolgo časa ni bilo možnosti kontinuiranega studi ia smeri trgovine na v Išjih šolah. Z usmerjenim izobraževanjem so se pogoji izenačili z vsemi drugimi poklici m tako bo lahko trgovina izobraževala višje in visokošolske kadre iz svojih baznih vrst. Zakon o usmerjenem izobraževanju pa sam po sebi ne rešuje vrste vzporednih problemov. Usmerjeno izobraževanje daje vsem enako osnovo, delovne organizacije pa dajo v času pripravništva (po svojem znanju, sposobnosti, volji in interesu), zelo različne ravni prakse in osnov za delo. Problem jasne poti Problem predstavlja med drugim tudi to, da v nobenem aktu nismo dorekli, kako dolgo naj ali ■mora nekdo delati na določenem mestu, da opraviči napredovanje, kako opravi preizkus ter kako se pri tem izogniti subjektivnim simpatijam in antipatijam. Skratka, kandidat za srednjo šolo in predvsem pripravnik bi morala dobiti odgovor v aktu in v praksi, odgovor na to, kaj morata napraviti, da bosta postala dobra delavca, dobila delo in napredovala v stroki do vrha (a vendar ne tako kot sedaj). Takšen odgovor pa seveda lahko temelji le na jasni razvojni koncepciji delovne organizacije, stroke ter strokovno branžne kadrovske politike in službe. Pripadnost strokovnosti stroki in Pripadnost motivira poleg plače še posebno socialna varnost, delovni pogoji in ljubezen ■do poklica. Slednjo pa pridobi mlada generacija že v času odločanja za poklic v osnovni šoli ter v prvih letih šolanja v stroki (sedaj usmerjeno šolanje). V trgovinski stroki na tem področju v bližnji preteklosti nismo imeli srečne roke. Velik del sedanjih kadrov se je sorazmerno pozno odločal za ta poklic. Ko je že izčrpal veliko možnosti v drugih strokah, je našel marsikdo pribežališče nazadnje v na široko odprtem prevelikem številu oddelkov šolskih centrov za blagovni promet. Tako je (po neuradni anketi) za nad 50 odstotkov trgovinskih delavcev to izbor iz nuje oziroma varianta, ker v prvotni izbiri ali želji niso uspeli. S temi kadri, ki se kasno odločajo za trgovski poklic, borno morati tudi v bodoče delati, izboljševati njih pripadnost stroki, spodbujati ljubezen do poklica, jih seznaniti s kodeksom stroke itd. Poleg teh mladih imamo tudi starejše kadre, ki so prišli v stroko, že izoblikovani v raznih poklicih ali karierah, torej sposobni, a ne usposobljeni za novo stroko, to je trgovino. Ta problem spremlja danes velik del trgovinske mlajše in starejše generacije. Primer iz življenja za to je jasen. Če želi nekdo postati šofer ali pilot, se mora tega naučiti, poleg sposobnosti potrebuje tudi usposobljenost. Zakaj dovoljujemo, da našo ladjo vodijo sposobni, a ne usposobljeni kapitani ali piloti in da tudi zato krmarijo tako slabo. Usposabljanje Merila poslovnega uspeha so znana, uspeh merljiv, vendar v daljšem obdobju ta uspeh ne predstavlja celote. Še tako sposoben in usposobljen strokovnjak ne ho uspeval na daljši rok, če ne bo znal ali hotel prenašati svojega znanja na sodelavce. Pomanjkanje znanja in vrednotenja prenosa znanja so razlogi, ki botrujejo veliko našim sedanjim in bodočim gospodarskim in kadrovskim težavam. V usmerjenem izobraževanju so za usposabljanje na delovnem mestu določili zakonske pogoje in obveze, vendar pa je kadrovska politika še vedno odvisna od sposobnih, a ne branžno usposobljenih kadrovskih služb in načrtovalcev. Usposabljanje na delovnem mestu bo v bodoče odvisno od sposobnosti in izbora mentorjev. Pri izboru in usposabljanju mentorjev pa prihaja do kadrovskega paradoksa in napačnega pojmovanja zakona o usmerjenem izobraževanju. »Namesto izbora malega števila mentorjev bi morali pravzaprav izbrati tiste, ki nimajo pogojev za učenje drugih.« Kdor v bodoče ne bo sposoben ali voljan svojega znanja prenašati na sodelavce, ali se bo celo izkazalo, da nima ali nima dovolj znanja, ne bo izpolnjeval pogojev za delovno mesto in napredovanje. Drugačno obnašanje (mnogokrat sedanje) ogroža kontinuiteto, napredek in obstoj sistemov in organizacij. Ali so s0-1 etniki za v staro železo V preteklosti so zaradi pomanjkanja kadrov in hitrega odpiranja novih delovnih mest (tudi vodilnih in vodstvenih delaš cev) delavci zelo hitro napredovali,- Merilo je bilo večkrat sposobnost kot usposobljenost za. zasedbo delovnega mesta, kar je pomenilo napredovanje na »raven nesposobnosti«. Usposabljanje na zasedenih delovnih mestih pa največkrat ni bilo organizirano. zaželeno ali uspešno. Tako kot se je kariera iznenada in nenačrtovano pričela, seje največkrat na tčm mestu tudi ustavila, organizacijo so prilagodili ljudem in obratno. Potrebe in želje po permanentnem usposabljanju so bile vedno manjše, čas in napredek sta tekla naprej. Delovne izkušnje sicer veliko pomenijo in pomagajo, a tudi tu prihaja do zastaranja in potreb po sodobnejšem. Zahvala Ob boleči izgubi očeta Rudolfa Voge iz Krajnč pri Šentjurju se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozda Gostinstvo in turizem in kolektivu obrata Zarja v Gorici pri Slivnici za darovana venca. izrečena sožalja. Iskrena hvala vsem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Kristina Hvala Stagnacija brez napredka ali zamujanje za napredkom ustvarja pri nekaterih 50-letni-kih in tudi v nekaterih službah psihološko bariero, prepričanje, da za njih ni več perspektiv. Takšno pojmovanje je za vse tiste, ki so šli v zadnjih desetih letih v korak z znanjem in so svoje znanje lahko uspešno prenašali na sodelavce in v delo, gotovo napačno. Če pa nekdo ugo- tovi, da zaostaja, to lahko še vedno nadomesti. Bistvena sprememba usmerjenega izobraževanja v trgovini je v tem, da pripravnika ne moremo sprejeti, kot smo nekoč sprejeli učenca, to je z metlo, krpo, skladiščnim delom ter lastnim znanjem izpred deset, dvajset let. Pripravnik je polnoletna oseba s srednješolskim znanjem, ki si želi in mora izoblikovati lastno življenje in kariero. Vsaka nestrokovnost in improvizacija se nam bosta maščevali, ker bodo prav ti kadri, tako ali drugače usposobljeni z načrtovano ali improvizirano kariero, jutri vodili naše trgovine in delovne organizacije ter bistveno vplivali na njen razvoj. Anton Laznik Prejeli smo Zakaj izločate upokojence Prebral sem razpis organizacijskega odbora letošnjih športnih iger Trim Merx 84. V splošnih določbah športnih iger člen 5. opisuje, kdo vse lahko tekmuje in kdo vse se tekmovanja ne sme udeležiti. In glej čudo! IZLOČILI SO NAŠE UPOKOJENCE. Delavce, ki so vrsto let združevali delo v naših delovnih organizacijah, delavce, ki jih vsaj v Tkanini vabimo na vse pomembnejše slovesnosti v delovni organizaciji, delavce, ki jim nudimo oddih v svojih počitniških domovih -pod istimi pogoji kot aktivnim članom, delavce, ki sc z nami vred veselijo vsakega našega napredka in uspeha in ki so k uspehu tudi pripomogli s svojim minulim delom, tem delavcem — upokojencem je organizacijski odbor prepovedal sodelovati na športnih igrah. Menim, da bi moralo biti prav obratno. Povabiti bi jih morali. Organizacijski odbor bi moral biti vesel, da ima v nastopajočih vrstah tudi še rekreacijsko aktivne starejše ljudi in ne samo mladino. Ali so športne igre namenjene samo mladim? Mislim, da ne. Pomen iger je sozdova manifestacija prijateljstva in spoznavanja članov posameznih delovnih organizacij med seboj. Pomembno je pritegniti sleherne aktivne in naše upokojene tovariše k sodelovanju, da bodo igre še masovnejše, kot so bile vse dosedanje- Prepričan sem, da ne smemo prepovedati sodelovanja našim upokojencem in štipendistom, kot to določa sedanji 5. člen. Žici Po Silvestrovi noči Nekaj o »kuhanju« klobas V številnih razgovorih s poklicnimi kuharicami, prodala-kami živilskih izdelkov in z gospodinjami dobi človek vtis, da je o »kuhanju« oziroma gretju določenih poitrajnih in obarjenih mesnih izdelkov lema lo znanega. Zato sva sklenila, da stvar nekoliko osvetliva. Čakala sva leto dni in budno pazila, če hi se kjerkoli v javnih občilih pojavilo karkoli sličnega od koga. ki je morda bolj poklican od naju. Zasledila nisva ničesar. Večina potrošnikov je prepričana. da morajo hrenovko kuhati od pet do deset minut, kranjsko klobaso pa od 20 minut do pol ure. Pri tem seveda ne vedo ali pa namerno pozabljajo, da gre za termično obdelane izdelke, katerih identična polnjenja (identična po potrebi kuhanja) kon-zumiramo v drugih izdelkih hladna, ne da bi jih greli ali celo kuhali. Izdelek je po pretiranem kuhanju bodisi premehak, bodisi spusti maščobo in tako dalje. Skratka, izdelek spremeni svoje značilne lastnosti kvalitete, uporabnik je s tem na škodi, v se sklipa j pa običajno seveda po krivici pripiše proizvajalcu. Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov v Uradnem listu SFRJ 2M'74 govori v svojih členih od 44 do 54 o poitrajnih izdelkih. Tu zasledimo šunkarico. tirolsko klobaso, kranjsko klobaso, letno salamo, lovsko klobaso, govejo klobaso in v 53. členu druge vrste polt raj riih klobas, ki jih je dovoljeno izdelovati samo po proizvajalki specifikaciji. Od naštetih klobas običajno »kuhamo« le kranjsko in pa na primer gorenjsko. svinjsko itd., ki so proizve- dene po proizvajalni specifikaciji. Glede potrebe po »kuhanju« sta nadeva v kranjski ali gorenjski klobasi identična onemu v tirolski. Ti rolk o konzumiramo hladno, za kranjsko in gorenjsko pa mislimo, da morata pol ure vreti. Enako je moč primerjati hrenovko in posebno klobaso, ki ju najdemo v omenjenem pravilniku od 55. do bi. člena, to je pod obarjenimi klobasami. Poleg hrenovke in posebne so tu še pariška in safalada in seveda cela vrsta izdelkov iz 60. člena, ki jih smemo izdelovati le po proizvajalni specifikaciji. To so »hot dog«, dunajska itd. Običajno »kuhamo« le hrenovko, safalade, »hot dog«, dunajsko. Posebno in pariško, ki imata glede »kuhanja« identično polnjenje, jemo hladni. Da bi omenjeni klobasičarski izdelki obdržali svoje fizikalne in biološke lastnosti, ki ustrezajo njihovi kvaliteti, jih smemo samo pogreti. Hrenovko in kranjsko klobaso damo v v relo vodo in jo odstavimo. Pri navadnem štedilniku odstavimo na rob, pri električnem pa naj se dno posode le z delom dotika plošče, ki smo jo pri odstavljanju izklopili. Plinski štedilnik ob odstavitvi reguliramo na minimum, posoda pa naj bo na njem enako kot na električnem. Tako grejemo hrenovko od pet do deset minut, odvisno od debeline izdelka, kranjsko klobaso pa od deset do petnajst minut, prav tako odvisno od njene debeline. Ei>on Železnik Franc Križnik Drugi o nas Četrta priložnost za Pohorje »Najlepši, a turistično skorajda še nedotaknjeni del osrednjega Pohorja — ali ribniškega Pohorja, kakor mu pravijo domačini, je z ustanovitvijo interesne skupnosti za gradnjo gorsko turističnega centra Ribnica—Kope, dobil nov, obetaven program za razvoj. Pobuda celjskega sozda Merx,„ki je v sis za uresničevanje razvojnega programa GTC Ribnica—Kope uspel pritegniti poleg domačih tudi turistične in druge organizacije iz Maribora, Ljubljane, Istre in drugod, je novost v turistični investicijski praksi. Na dlani je, da je obetaven načrt za gradnjo turistične vasi Ribnica ter za ureditev smučišč in postavitev vlečnic oziroma sedežnic uresničljiv le v primeru, če si bodo za njegovo uresničitev enakomerno prizadevali vsi člani te interesne skupnosti. Morda je nenavadno, da na območje občine Radlje prihajajo investitorji iz Celja, Maribora, Ljubljane in celo iz druge republike (kajti v svoji bližini tudi imajo možnosti za podobne naložbe), po drugi strani pa je to lahko tudi prvi poskus združevanja dela in sredstev za nov, skupen in zagotovo tudi uspešen načrt, od katerega bodo koristi imeli vsi. Ribnica ima pred mnogimi drugimi turističnimi centri malo prednost. Ker v tej planinski vasi živi več kot tisoč ljudi, je tod že marsikaj postorjenega: do tja pripelje lepa asfaltna cesta iz Dravske doline, tam že imajo telefon, gostišče, trgovino, goste lahko sprejmemo tudi domačini. Tudi zidava turistične vasi severno od Ribnice ne bo težka in bržčas n.e bo dražja od običajne stanovanjske zidave. Gostje bodo tako kaj kmalu na Ribnici — že prihodnjo zimo, do takrat pa bo družina investitorjev tudi morala kaj postoriti za smučarje. Skupaj s Kopami, ki z dograditvijo bungalovov na Pungartu dobivajo zaokroženo podobo ter jamstvo za večje število stacionarnih gostov, bi ribniško Pohorje lahko pomenilo velik letni in zimski turistični center. Več jih bo, ki so pripravljeni dodati svoj kamenček v ta pohorski mozaik, prej bo ta gotov in privlačnejši bo. Kolikor pa je lep načrt, pa je realna tudi bojazen, da bodo ta načrt znova razparce-liraii lokalni interesi in da bo tudi pri izgradnji ribniškega dela GTC Ribnica—Kope prišlo do različnih interesov. Kljub lepim načrtom in siceršnji pripravljenosti vseh sedanjih in bodočih članov tega sisa, te nevarnosti ne bi smeli spregledati, saj je že trikrat podrla načrte z ribniškim Pohorjem,« piše v Delu Ivan Praprotnik. Kunci na veliko, konji na drobno »TOK šentjurskega kmetijskega kombinata je izvozil v Italijo prvih tisoč kuncev, ki jih bo odslej izvažal vsakih štirinajst dni. Za izvoznika. Jadran iz Sežane, pa je organiziral odkup žrebet, ki so prav tako namenjena za izvoz v Italijo. Pri reji kuncev so imeli Šentjurčani man j težav kot so pričakovali, seveda so si pri tem znatno pomagali z laškimi izkušnjami. Zato so se odločili, da bodo prihodnje leto zgradili poleg sedanjih šestih še dva hleva. Pozitivnega finančnega učinka zaenkrat še ne pričakujejo, ker je uvajanje nove proizvodnje v večini primerov povezano z negativnim poslovanjem. Do izgube prihaja zaradi odplačevanja kreditov in obresti, vendar računajo, da bodo že prihodnje leto poslovali pozitivno. Za sodelovanje z Jadranom iz Sežane so se odločili, ker želijo na šentjurskem območju znova oživiti konjerejo. Tokrat so odkupili petnajst žrebet in tri kobile, vendar pričakujejo, da bo že prihodnje leto odkup znatno večji. Na ta način bodo v TOK ustvarili tudi nekaj zaslužka, kajti denar, ki so ga dobili, sedaj zadošča le za stroške, ki nastajajo pri organizaciji odkupa in pospeševanju konjereje. Od Jadrana so dobili 4 odstotke od skupne odkupne cene. Žrebeta, gre za slovensko hladnokrvno pasmo in pasmo norik. so bila težka od 300 do 400 kilogramov, odkupna cena pa je znašala od 330 do 350 dinarjev na kilogram žive teže. Za povečan stalež dobi TOK tudi premijo republiškega intervencijskega sklada,« piše v Novem tedniku V. E- Državni odlikovanji Na slavnostni seji delavskega sveta delovne organizacije Blagovni center je Edi Stepišnik, predsednik skupščine občine Celje, izročil Jožetu Šketi in Štefanu Šahu visoki državni odlikovanji. Za posebne zasluge v gospodarstvu, za delo, ki je posebnega pomena za napredek države in za dolgoletno ustvarjalno delo v delovni organizaciji sta prejela red dela s srebrnim vencem. MIERX ■ VESTNIK STRAN 6 Morali bi vedeti Požarnovarnostna zaščita Požare in škodo, ki je nastala zaradi ognja, je v času splošnih stabilizacijskih naporov težko nadomestiti, to pa postavlja pred širšo družbenopolitično skupnost, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne skupnosti in organizacije zahtevo, da ne samo v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, temveč skozi vse leto obravnavajo požarno varnost kot sestavni, del aktivnosti družbene samozaščite. Na osnovi požarne preventive zmanjšujemo število požarov, materialno škodo, povečujemo požarno kulturo delovnih ljudi in občanov tako v delovnem kot v bivalnem okolju, posebno še tam, kjer obstaja večja požarna ogroženost. Ognjena stihija naredi vsako leto ogromno škodo. Uničuje družbeno in zasebno imetje, ugaša celo človeška življenja. Najpogostejši vzroki požarov so neopreznost, malomarnost, neodgovornost, vinjenost, nezadostna usposobljenost za ravnanje z raznovrstno opremo, delovnimi sredstvi in splošno pomanjkanje tehnične kulture. V letošnjem letu so zabeležili preko 1. ICO požarov, znatno več kot v enakem lanskem obdobju. To je dokaz, da slabo samozaš- čitno delujejo predvsem tam, kjer slabo razvijajo nadzorno požarno preventivo. Vsaj dvakrat letno bi morali pripraviti problemske konference v delovnih okoljih in v krajevnih skupnostih in izdelati ocene požarnih žarišč, požarne ogroženosti. Pobudnik in organizator takšnih razgovorov bi moral biti sindikat v sodelovanju s strokovnimi službami in komitejem za SLO in družbeno samozaščito. Na teh konferencah bi morali dati poudarek mirnodobski in vojni požarni varnosti. V razpravi o mirnodobski požarni varnosti bi morali pregledati število požarov in nastalo škodo v tekočem letu, spoznati vzroke požarov, ki jim najpogosteje botrujejo malomarnost, neprevidnost, kajenje v požarno nevarnih prostorih, postavljanje električnih in plinskih ogrevalnih naprav ob gorljivih predmetih, krpanje varovalk z žicami, nestrokovno preizkušanje tesnosti plinskih trošil, neprimerna zaščitit okolja pri varjenju, poškodovane ali slabo očiščene kurilne in dimnovodne naprave, eksplozije gorljivih plinov in hlapov vnetljivih tekočin, ki jih povzroča ze najmanjša iskra ali prižgana cigareta. Nadalje razni samovžigi, ki so sicer začetno ne- TOP JE SAMO ZA ŽEJNE EXCORRADO TOP je nova pijača iz proizvodnega programa brezalkoholnih pijač EXCORRADO. EXCORRADO TOP je namenjen mladini, otrokom in odraslim za osvežitev. Tistim, ki ne pijejo brezalkoholnih pijač, pa predlagamo, da ga poskusijo v kombinaciji z vinom — dobljeni brizganec je poznan kot »TOPIČ«. V kombinaciji z vodko ali havana rumom si lahko pripravite tudi izvrstne koktejle. vidni (mastne naoljene volnene ali bombažne krpe, premalo osušeno seno, ki je shranjeno v kopicah ali na skednjih, neprimerno deponirani oziroma skladiščeni premog in briketi). Zelo nevarne so tudi iskre, ki uhajajo iz dimnih cevi, dimnikov pa tudi kotlov za žganjekuho ali svinjske kuhinje. In naravni pojavi, kot je strela, če nismo zaščiteni z brezhibnimi strelovodi, in še potres, ki po svoji moči povzroča poleg rušenja tudi požar. V primeru požarne nevarnosti v vojni pa je treba še posebno opozoriti na to, da bo sovražnik, agresor hotel čim hitreje zlomiti odpor, demoralizirati delovne ljudi in občane, požgati najbolj pomembne stanovanjske, industrijske, gospodarske, kulturne in strateške objekte. Pri tem bo poleg rušilnih izstrelkov in bomb uporabljal zažigalna sredstva s fosforjem, magnezijumtermitna in efektrotermitna zažigalna sredstva, ki zelo močno gorijo in jih je mogoče gasiti le s suhimi gasilskimi sredstvi. Da bi bili bolj učinkoviti, moramo poskrbeti, da bodo objekti • na osnovi ocen o ogroženosti opremljeni z gasilnimi aparati oziroma sredstvi, kot so gasilne metle, sodi z vodo, vedra, zaboji s peskom, lopate, krampi, požarni kavlji, grablje, ravnice, pokrivala vseh vrst ter z ročnimi gasilnimi aparati, napolnjenimi z vodo, s peno in s prahom. Strokovne službe oziroma od-1 govorni delavci s tega področja, družbenopolitične organizacije ' in samoupravni organi morajo pri nadaljnjih aktivnostih požarnega varstva posebej .skrbeti za poučevanje delavcev, da bodo le ti dejansko seznanjeni z vsemi možnimi nevarnostmi, vzroki za nastanek požara ali eksplozije v lastni delovni sredini, in z nalogami, ki jih morajo v požaru ali eksploziji opraviti. V organizacijah združenega dela morajo glede na požarno ogroženost v vseh objektih zagotoviti naprave in sredstva za gašenje, ki morajo biti vselej uporabna. Zavod zapožarno varnost in gasilska društva morajo redno vzdrževati te naprave in sredstva. Da bi čimbolj učinkovito zaščitili človekovo okolje, bomo v planskih dokumentih, kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih, upoštevali stopnjo požarne ogroženosti, določili razpoložljiva finančna sredstva, zagotovili realno nabavo in uporabo sredstev za zaščito in reševanje pri požarnih nesrečah in odpravljanje njihovih posledic. Zavedati se moramo, da bomo le s skupnimi prizadevanji zmanjšali požarno ogroženost in doprinesli dokajšnji delež k našim splošnim stabilizacijskim prizadevanjem. Boris Ropoša Pravna praksa Delovna doba, pridobljena v tujini Pogosto se pojavlja vprašanje, kako je z upoštevanjem in vrednotenjem delovne dobe kot oblike minulega dela, ki jo je delavec pridobil z delom v tujini. Na podlagi opredelitve pojma minulega dela, ki izhaja iz 2. člena zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. list SFRJ, št. 21/82), ne moremo upoštevati delovne dobe, ki jo je delavec dosegel na začasnem delu v tujini pri vrednotenju oziroma določanju osebnega dohodka iz naslova minulega dela. Z minulim delom so namreč po tem zakonu mišljena družbena sredstva za proizvodnjo in druga ' delovna sredstva v družbeni lastnini, ki so rezultat dela oziroma pravice in- obveznosti, ki jih imajo delavci pri opravljanju in gospodarjenju s temi sredstvi. Delavec, ki je delo opravljal v tujini, seveda ni prispeval k razširjeni reprodukciji in zato tudi ne more imeti pravice do tistega dela osebnega dohodka,' kot ga imajo delavci, ki so sredstva ustvarili, z njimi upravljali oziroma gospodarili. Delovna doba, dosežena v tujini, ki je izenačena glede pravic iz socialnega zavarovanja z delovno dobo doseženo doma, pa se upošteva pri določanju višine letnega dopusta, saj je po 93. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 24/83) dolžina letnega dopusta odvisna tudi od delavčeve delovne dobe in drugih obdobij, ki se vštevajo v delovno dobo. To je tudi razumljivo, kajti dolžina letnega dopusta mora ustrezati potrebam regeneracije izrabljenih delovnih moči delavca. (PP št. 17/83). Zveza kulturnih organizacij Slovenije RAZPISUJE v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami v občinah, kjer bodo organizirali območna srečanja, in v Gradišču v Slovenskih goricah, RS ZSS, RK ZSMS, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in društvom slovenskih pisateljev 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Območna srečanja bodo jeseni in pozimi 1984/1985 v Ljubl jani, Izoli, Mariboru, Ravnah na Koroškem: v Škofji Loki, Krškem in Titovem Velenju. Sodelujejo lahko pesniki in pisatelji začetniki, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in se doslej še niso uvrstili med najboljše na zaključnih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. - Avtorji lahko sodelujejo z literarnimi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem. Organizatorji bodo upoštevali prispevke vseh vrst proze, poezije'in dramatike: črtice, novele, satire, humoreske, roma- ne; - pesmi, epigrame, basni, aforizme; - dramska besedila, dramske prizore, skeče, enodejanke, tragedije, groteske, TV igre, J V nadaljevanke,filmske scenarije, scenarije za proslavo; - kritiške prispevke, eseje z vseh področij umetnosti, kulturnega in družabnega življenja-kritike, eseje, družbeno angažirana razmišlja- Svoje prispevke naj avtorji pošljejo v treh izvodih, označijo naj jih s šifro, ne s pravim imenom. Poslanim tekstom s šifro naj priložijo zapečateno ovojnico s podatki: ime in priimek, točen naslov, izobrazba, poklic, starost, šifra. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev (območnih oziroma republiškega srečanja) na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Tričlanske žirije (imenoval jih bo organizator območnega srečanja) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem srečanju. V primeru, da bo število uvrščenih v zaključno srečanje preseglo organizacijske zmogljivosti gostitelja, ši odbor za literarno dejavnost pri ZKOS, upoštevajoč izključno kvaliteto, pridržuje pravico zadnjega izbora. Prispevke pošljite najkasneje do 30. septembra 1984 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, Za 13. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Morebitne dodatne informacije dobite na naslovu: ZKO Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, tel. (061) 211-828, interna 18. DELAVSKA UNIVERZA CELJE organizira in sprejema prijave za naslednje oblike izobraževanja: V TEČAJIH: - slovenskega jezika - tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski) I. in II. stopnja - konverzacija - verificirani tečaji tujih jezikov - tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino (angleški in nemški) - za skladiščnike - za voznike viličarjev - za upravljalce težke gradbene mehanizacije (buldožer, valjar, nakladalec, kompresor) - za upravljalce lahke gradbene mehanizacije - za upravljalce mostnih žerjavov - za strojepisje (začetni in nadaljevalni), te-' čaji tudi za mladino - za strojepisje - intenzivni (hitri) - za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni) - za kurjače nizkotlačnih, visokotlačnih naprav in kurjenje s plinom - za kurjače centralnih kurjav - za tajnice - za kuhanje (začetni in nadaljevalni) - za šivanje (začetni in nadaljevalni) - za preizkuse znanja iz varstva pri delu: splošni program specialni program - ravnanje z vnetljivimi snovmi - za preizkuse tujih jezikov in strojepisja - strojnega pletenja - makrame (vozlanje), vezenja, pletenja - za pridobivanje osnovnih znanj psihologije prodaje - za voznike traktorjev - izpiti za voditelje motornih čolnov - za knjigovodje - za hišnike - za upravljalce hišnih dvigal - za rokovanje z drobnimi gospodinjskimi aparati Izobraževanje po specialnih programih za potrebe OZD OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE - avtoličar (pridobitev poklica) - lesar, keramik, emajler Pogoj: Končana osnovna šola - Seminar za izvajalce PROIZVOD. DELA in DELOVNE PRAKSE V OZD - seminar za mentorje pripravnikov v OZD - pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE: RAZMNOŽEVANJE - FOTOKOPIRANJE VPISUJEMO VSAK DAN Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE CELJE, Cankarjeva 1 telefon 25-620 ali 25-631 STRAN 7 MERK VESTNIK DECEMBER 1984 Kegljaške in teniške vesti z Dobrne TEKO Celje Akcija NNNP 1984 V skladu s programom dela in aktivnostmi komiteja za SLO in družbeno samozaščito so v začetku oktobra v delovni organizaciji TEKO Celje izvedli načrtovano akcijo NNNP 1984. Nameravali so preveriti akcij-sko-mobilno usposobljenost komiteja za SLO in družbeno samozaščito, kurirjev, usposobljenost in mobilnost civilne zaščite, pripadnikov narodne zaščite in informativno propagandne komisije. Akcija je vključevala več reči. Pripravili so orientacijski pohod, dolg pet kilometrov. Start je bil na Skalni kleti, udeleženci so šli mimo dveh orientacijskih kontrol v Zagradu do cilja, določenega na orientacijski karti na Starem gradu. Poleg kontrol so morali opraviti teoretični preiz- kus znanja s področja civilne in narodne zaščite, širše samoupravne zakonodaje, iz znamenitosti celjskega območja in praktični preizkus znanja nudenja prve pomoči. Ob uvodnih besedah predsednika komiteja in upravitelja OVN so vse ekipe na startnem mestu prejele pisna navodila, propozicije in orientacijsko karto. Pohoda se je udeležilo deset ekip. Vsaka ekipa je na cilju komisiji oddala orientacijsko karto, na kateri je komisija označila čas pohoda. Člani komisije so ponudili zaprte kuverte s testnimi vprašanji, na katera so morale ekipe pisno odgovoriti. Na osnovi odgovorov je komisija ocenjevala uspešnost oziroma neuspešnost posameznih ekip. Tri najuspešnejše ekipe so pre- jele pismena priznanja, ki jih je podelil vodja obrambnih priprav. Najbolje so se odrezale ekipa št. 1 (vodja Anica Žabkar, člana Marija Gračner ih Jože Kršlin), ekipa št. 5 (vodja Maruša Medved, člana Bojan Leskovšek in Suzana Stojan) in ekipa št. 6 (vodja Marija Hajsin-ger, članici Adrijana Savšek in Štefka Škoflek). Takoj po zaključku se je sestal komite in ocenil akcijo NNNP 1984. Menili so, da je akcija v celoti uspela, kurirji so naloge, ki izhajajo iz OVN, opravili zelo uspešno, opravljeni testi kažejo, da so ekipe tehnično in strokovno kvalitetno usposobljene. Vsi so k akciji pristopili s polno mero odgovornosti, zavedajoč se, da opravljajo naloge in obveznosti delavca v združenem delu in državljana SFRJ. E. Hedžet, p. direktorja Blagovnega centra bere zgodovino razvoja. Da ne bo pomote, to je naš pevski zbor, vendar deluje pri Gostinskem podjetju in ne pri Blagovnem centru. V Zdravilišču Dobrna so pripravili ekipni turnir v kegljanju za moške in ženske s po 50 lučaji in teniški turnir za moške posamezno. Prvo mesto v kegljanju za moške je osvojila ekipa Tkanine Celje s 732 podrtimi keglji v postavi Kmet, Snedič, Vehovar in Turk, ki je za ekipo podrl največ kegljev (200). Drugo mesto je osvojila ekipa domačinov s 686 podrtimi keglji, tretje mesto pa Blagovni center s 683 podrtimi keglji. Četrta je bila ekipa TEKO Celje s 631 podrtimi keglji, s petim mestom pa se je morala zadovoljiti ekipa Kmetijske zadruge Celje s 498 podrtimi keglji. Tekmovale so štiri ženske ekipe.-Prvo mesto je osvojila ekipa Tkanine s 655 podrtimi keglji v postavi Zalokar, Janc, Fegeš in Vrtačnik, ki je za ekipo podrla največ kegljev (177). Drugo mesto je osvojila ekipa Zdravilišča Dobrna s 599 podrtimi keglji, tretja je bila ekipa Blagovnega centra s 599 keglji in četrta ekipa TEKO s 561 podrtimi keglji. Zaradi premajhne udeležbe so se moški v tenisu pomerili posamično. Prvo mesto je osvojil Slavko Lisec, Hoteli in gostinstvo Celje, drugi je bil Milan Rožič, Blagovni center Celje, tretji pa Zmago Tanjšek, Zdravilišče Dobrna. Posebno pohvalo zaslužijo mentorji oziroma športni referent Zmago Tanjšek, ki je s pomočjo sodniškega zbora odlične do konca speljal tekmovanje. Jože Grobelnik Tovariško prepričevanje. Jure Toplak: (Golte). Oh, kam bi dal Trenutek, ki je vreden posnetka. Jože Gračner: Vi kar kritizirajte... Valentin Vidmar: Jaz, delavski svet, smo... Malo za šalo, malo zares • • • Vitomil Dolinšek: Kako? Kai ste rekli? S. Mele: »Dragi Cakš, resda ni to iz čistega zlata, je pa zato še več vredno, ker ti je dal kolektiv...« Zalivanje z morsko vodo Ali lahko morska voda pri namakanju nadomesti sladko vodo? Raziskave, ki so jih opravili strokovnjaki letonskega inštituta na dveh kmetijskih posestvih nedaleč od Rige, so dale zanimive rezultate. Pokazalo se je, da so najod-pornejše vrste večletnih trav, ki jih uporabljajo za krmilne rastline (ovčja bilnica, rdeča bilnica, travniška latovka, lucerna), med zelenjavo pa repa, rdeča pesa,. sladkorna pesa, zelje in korenje. Nekoliko bolj škoduje slana voda paradižniku in cvetači. Pridelek in kvaliteta vseh teh kultur nista bila zaradi zalivanja s slano vodo prav nič manjša, njihova kemična sestava pa se je le spremenila.. . Najmanjši pajek Preteklo leto so v tropskih gozdovih Paname odkrili najmanjšega do zdaj znanega pajka. Drobna živalica je bila dolga le 0,8 milimetra. Mešanec med tigrom in levom Ali ste že slišali, da je v živalskem vrtu nedaleč od Pariza prišel na svet mešanec med tigrom in levom. Tudi mati tega mladiča je bila mešanka, zato pa je oče stoodstotni lev. Žito v nič Ali ste že slišali, da je mednarodna organizacija za kmetijstvo pri Združenih narodih objavila • podatek o vsakoletnih visokih izgubah žit, ki znašajo 33 milijonov ton. Te izgube povzročajo glodalci, žuželke, nekateri polži, črvi, mikrobi, plevel, glivice in virusi. Ta količina bi zadostovala za prehrano 150 milijonov ljudi. Sum o rekordih Ali je vedno mogoče verjeti • rekordom? Ne. Tako so ugotovili športni strokovnjaki, ki so se spomnili tistega, kar so se učili pri fiziki. V številnih športnih disciplinah so med časom zmagovalca in premaganca le stotinke sekunde. V tem je tudi razlog za sum o rekordu: zvok startnega znaka — I žvižga ali strela — prepotuje v stotinki sekunde komaj nekaj več kot tri metre. Sklep je logičen: bližji ko je športnik na startu sodniku, več je možnosti, da bo zmagal, ker bo za stotinko ali dve prej slišal znak za start. Nenavadna ura Ena izmed najbolj nenavadnih ur je razstavljena v mestnem muzeju v Saratovu (SZ). Uro so izdelali v Franciji, ima 95 številčnic in 25 vzmeti za navijanje. Istočasno kaže, koliko je ura v različnih .časovnih pasovih, poleg tega še dneve, mesece in leta po gregorijanskem, mohamedanskem, danskem in židovskem koledarju. En šolski dan — ena dnevnica Tudi prosvetni delavci v Miamiju imajo sitnosti z otroki, ki bežijo oziroma »špricajo« šolo, zato so pred nedavnim sklenili preiti na nevzgojno podkupovanje. Učencem, ki v določenem številu tednov ne izostanejo od pouka, dajo majice, hamburgerje, igrače. Nekateri se sprašujejo, kakšen bo naslednji korak učiteljev: mogoče dnevnice za vsak dan, ki ga bodo učenci prebili v šoli? Milijoni koreninic Ste že slišali, da se naravoslovci ukvarjajo tudi s štetjem koreninic in korenin različnih rastlin, če se jim to zdi potrebno. Tako so prešteli, koliko koreninic, do tistih najtanjših, ima rženo steblo: našteli so jih kar 13 milijonov. Tudi izmerili so jih in ugotovili, da njihova skupna dolžina znaša približno 600 kilometrov. Toda to še ni vse. Iz teh koreninic molijo še tanjše, bojda naj bi jih bilo okoli 14 milijard, njihovo skupno dolžino pa so •ocenili na približno 8700 kilometrov. Eno najdražjih mest Ali veste, da je eno najdražjih mest na svetu Kinšasa, glavno mesto Zaira. Za spanje in hrano bo moral tujec odšteti 190 dolarjev na dan. Za Kinšaso ne zaostaja veliko Džeda (Saudska Arabija), kjer bo turist vsak dan porabil 163 dolarjev. Nagrade za novoletno nagradno križanko L nagrada 1.000 din . 2. nagrada 750 din 3. nagrada 500 din in dve nagradi po 250 din. Novoletna nagradna križanka