LJUBLJANSKI MIK.
M
Ttorih Matiga travna

Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., z leta 1 gold. 3» kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold.. za
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Piii
tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
za četert pol leta inumcra-
Politiike naznanili«•
Po kterem potu bi se visokeje izobraženje jugoslovanskiga jezika v naj krajšem času doseglo ?
Pod tem naslovam beremo v „Laibacher Zei-tung" 3. aprila, štev. 75, dobromisleč sosta-vek: kako bi bilo po tem takem tudi našimu slovenskimu jeziku pomagati, de bi v malo de-setoletjih „visokoizobražen"in tako „izobrazo-vaven" postal, de bi mogli čez toliko in toliko let veselo »zaukati in reči: Izobraženi slovenski jezik je rojen , ga imamo !"
De se v tej reči prijazno pomenimo, se nam treba zdi, slovensko izobrazovanje razdeliti v izobrazovanje j ezika , v izobrazovanje slovenskiga ljudstva in v izobrazovanje učenih mož,pisavcov iri vikših vradnikov.
Kar zadeva izobrazovanje našiga slovenskiga jezika, smemo reči, de so dozdajni učeni slovenski pisavci, kakor Bohorič, Kopitar, Vodnik in drugi že toliko za to stran storili, de nam ni veliko več želeti, in brez de hi slovenski jezik pokvarili in zatajili, tudi ni mogoče veliko več storiti. Kdor je kako novejši slovensko slovnico le nekoliko prebiral, nam mora to sani poterditi. — Zato pravimo: Slovenskimu jeziku ni potreba toliko viš-jiga izobrazovanja, kakor le večjiga razširje-vanja med izobraženimi Slovenci; le nemško ali italijansko izobraženim slovencam manjka poduka in vade v slovenskem jeziku, ker se ga nikoli niso učili brati in pisati. De nam slovencam še marsikterih potrebnih bukev manjka, ni jezik kriv, ampak izobraženi slovenci sami, ker niso holli, ali dozdaj niso mogli takih bukev pisati. Te resnice, mislimo, nam noben slovenc ne bo overgel.
Izobrazovanje slovenskiga ljudstva je drugo vsim njegovim resničnim prijatlam naloženo delo. Kar duhovno stran tega izobra-zovanja tiče, so dozdaj duhovni učeniki veliko in obilno poskerbeli, ker so slovenskimu ljudstvu dosli lepih in koristnih bukev pripravili. Kar ljudem še manjka, je podučenje v kmetijskih, rokodelskih in drugih potrebnih rečeh, v kterih seje dozdaj, zunaj tega, kar so koristne in slovencam zaželjene „Novice" pomagale, le malo storilo. Od kod pa to pride? Derzno odgovorimo: Od tod, ker taki možje, kteri bi kaj takiga lepiga in potrebniga radi pisali, ne znajo slovensko pisati. Zakaj pa ne-znajo? Zato ker so se v šolah, desiravno so slovenci, le nemškiga učili. Kmetovavci, rokodelci in obertniki, kteri svoj poduk z niže jiini normalnimi šolami v mestih skončajo, kjer bi se po predlogu gosp. pisavca omenjeniga sostavka ne smelo nič slovenskiga, ampak le nemško učiti, bi si s slovenskimi bukvami nič ne mogli pomagati, ako bi jih tudi imeli; nemške bukve jiin pa tudi niso za rabo, ker se slovensk otrok v dveh ali treh letih ne more toliko nemškiga naučiti, de bi take nemške bukve brez spodtikleju bral in umel. — Ako toraj hočemo, de se bo slovensko ljudstvo čedalje bolj izobrazilo, naj se precej od začetka svojigaina-
terniga jezika uči brati in pisati. Le tisti slovenski otroci, kteri so za vikšeji šole namenjeni, naj se uče zraven slovenskiga tudi nemški jezik, brez kleriga bi v visokejih šolah ne mogli izhajati, in bi vikši stopnje izobrazovanja ne mogli doseči. Gotovo se bodo slovenski učenci tudi veliko ložeje in popred nemškiga naučili, če se jim pravila nemške slovnice po znanih slovenskih pravilih primerjajo in razlagajo.
De mora vsak bolj visoko učen in izobražen slovenc zraven slovenskiga tudi nemško, in še clo nekaj Iatinskiga, gerškiga, ali še kak drug izobražen evropejsk jezik znati, tega ne bo nihče ovračal; kakor bi tudi nemec ne mogel ravno tako učen in izobražen imenovan biti, ako bi zunaj nemškiga nobeniga druziga jezika ne znal. Zato se pa tudi noben pameten slovenc za zgol slovenske šole, brez posebno potrebniga nemškiga jezika, ne poganja, in zgol slovensko vseučilišče, kjer bi nihče nemške ali clo latinske besede ne čerhnil, bi bilo tako nespametno misliti, kakor potrebno se nam zdi. kar tudi ravnanje visokiga cesarskiga niini-sterstva poterdi, de se v vseučiliščih, v kterih se vradniki in pravdoznanci za slovenske dežele izobražujejo, postave tudi v slovenskem jeziku uče in razlagajo.
Brez de bi hotli koga zavoljo njegovih drugačnih misel žaliti, toraj svoje misli tako izrečemo, de se mora pri nas uk slovenskiga jezika precej v perve šole vpeljati, de se bo slovenska mladost že od začetka v svojim jeziku v vsili k pravimu izobraženju potrebnih predmetih učila, med ktere pa, se ve de, za tiste, kteri bodo v višji šole hotli stopili, tudi nčmški jezik gre. Kdor pravi, de bi se moglo poprej veliko učenih slovenskih bukev napisali in natisniti, preden se v nižejih šolah slovenski uk prične, po naših mislili cika na tistiga, ki se je bil zarekel, de ne gre prej v vodo, preden ne bo znal plavati. Pa naš omenjeni gospod pisavec pravi, de se morajo učenci višjimi šol še le slovenskiga učiti, kteri bodo potem nove , učene bukve pisali in tako poznejim viiu^-kam pot nastlaii. Mi pa pravimo, de kdor ^e bo v visokih šolali še le slovnice učil, ne bo nikoli veliko storil; in komu bi neki učene bukve pisal, ko bi jih tudi hotel, če tistih, kteri so v nižejih šolah, nobeden slovensko brati ne zna, in toraj njegovih dragih bukev ne bo kupil? — Male šole v slovenskih krajih naj se toraj povsod, v mestih kakor na kmetih v slovenskem jeziku začno, in v mestnih šolah naj se iz slovenske slovnice na nemško pride, de se bodo učenci obeh jezikov ob enem učili, kar bo mlade ljudi še clo veselilo, in jim ne bo nobene velike težave delalo. V višjih šolali se bodo učenci v mnogoverstnih govornih in pesniških sostavkih v nemškem in sloven skem vadili, gerške in latinske autorje v nemško in slovensko prestavljali, ali še na drugo po učeni vednosti učenikov pripravno vižo v izo-brazovanji napredvali. Tako , in le tako bi se utegnilo zgoditi, de bodo slovenski mladenčiv malo letih za svoje in svojiga ljudstva izobrazovanje precej veliko storili, in želje visokiga ces. ministerstva, kakor želje vsakiga praviga
prijatla slovencov se bodo čedalje veseliši iz-polnovale.
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana 3. aprila. Ker je c. k. okrajnih komisarjev Pauerja in G u 11 m a n n a zgolj pri oprostovanju zemljiš treba, je minister zno-tranjih zadev zavoljo tega, ker važno opravilo to terja, dva okrajna komisarja druge verste čez red postaviti privolil, kar se bo berž zgodilo.
Ljubljana. Čujemo, de se bo šolsko svetovavstvo za slovenske dežele v Gradcu so-stavilo. Menimo, de bi bila pozabljena Ljubljana, ker je središe slovenskih dežel, za to naj bolj pripravna.
Primorska. Poglavar v Primorju grof \Vim-pfen naznani, de je telegraf med Terstam, Pirano in Šent Petram napravljen, in de se vsak zamore te naprave poslužiti.
Austrijanska. Vedno bolj se govorica poter-duje, de je general lIrabo\vsky zares obsojen, razglašenje obsodbe zdaj in zdaj pričakujemo. Čuje se, de je vse častne rede zgubil in 10 let v Olomuc v ječo zapert. Posebno težko se je storilo siviinu generalu, ko je red Marije Terezije v roke generala Sanchez položil, kte-riga mu je ranjki cesar Franc z svojo roko pred 35 letmi podelil.
*	Vredništvo občniga deržavniga zakonika se bo precej zlo pomnožila. Slišimo, de bo naj manjši plača 800 gld.
*	Čuje se, de je mnogo zaupnikov iz av-strijansko-laških krajev na Dunaj prišlo, ktere bo ministerstvo pri posovetovanju deželne vstave za sovet prašalo. Med temi je gospod Saleri iz Brešje, pravijo, de je tudi gospod Nazzari iz Bergama.
*	Čuje se, de ministerstvo že priprave dela za deželne zbore.
Horcaška. Vravnava deželniga poglavarstva je vstanovljena ; sremski nadžupan Juli od Jan-kovič je za banskiga namestnika zvoljen, Kuko-vic inLenlulaj sta pa za sovetovavca deželniga poglavarstva. Predsednik višjiga deželniga sod-ništva je Maks od Rusnov, dozdiijni svetova-vec pri kervavi sodbi vRzeszowi, rojen Horvat. Minister Kuliner pravijo, je za deržavniga sovetovavca, ministerjalni sovetovavec Ožego-vič za uda horvaškiga starašinstva pri der-žavnem sodništvu zvoljen. Vojaška meja je mende tudi narodno zastopništvo zadobila ; deželni zbor se bo, kakor govore, v Petrinji zbiral.
Serbska. V Zomboru so hotli generala Ma-jerhofferja poslanci v imenu tamošnje nemške občine pozdraviti. On pa je odgovoril: „Jez v Zomboru za nobeno nemško občino ne vem, ker tukaj le Serbi gerške in katolške vere žive in svoje mestno poglavarstvo imajo. Iz tega sklenem, de ste vi tisti Košutovci, ki so serbsko armado roparsko trumo imenovali. Serbi pa niso roparji bili, ampak pomagavci tistiga kardela, kterimu sim jez zapovedoval.
Češka. „Pražske Now." prinesejo novico, de so bili vsi nekdajni gubernijalni praktikanti, ki ne morejo dokazati, de so že tri leta v praksi bili, razpušeni.
#	Na Češkem bo v vsakem okrogu poseben vradni list izdan.
Moravska. Iz Tropave se v „Mor. Nov." piše, de je bilo tamošnjo mestno poglavarstvo vprašano, ako bi ne smeli pruskipravdoslovci v avstrijanske službe stopiti, ker avstrijanskih zmanjkuje.
Ogerska. Iz banske Bistrice se v „Union" piše, de sta gospoda Braksatoris in Molitor spušena, ker nad njima niso nobene krivice najdli. Zdi se torej, de panslavizem samo v možganah od „Ostdeutsche Post" straši.
#	Pravijo, de se bo ogerska železnica že o začetku junija do Pešta odperla.
Iz Csongradškiga okroga se v „Magyar Hirlap" piše, de ni več toliko roparij , kakor jih je o kratkem bilo, ker je že mnogo roparjev vjetih. Policijski komisar je posebno po-gumnost skazal,ko je strašniga tolovaja Andr. Zsakay, pred kterim se je cela okoljšina tresla, v eni kerčmi zagrabil, akoravno se je večkrat na njega strelilo. Pogumen komisar ga ni pred spustil, dokler mu ni s pomočjo fanta, ki ga je pred durmi čakal, rok zvezal, in gaživiga pred sodbo pripeljal.
V gimnazju, v tretjem razredu je bilo spraševanje v slovaškem jeziku, in učenci so kaj dobro obstali; tudi vKremniškem gimnazju se slovaški jezik pridno uči.
#	V Pešti je bil za mestniga poglavarja Konstantin od Terczy zvoljen.
#	Pripoveduje se, de mislijo prihodnjo jesen veliko vojaško ležiše eno uro od mesta Pešta napraviti, in de bo cesar tistikrat tje šel.
#	Iz Presborga se piše 28. marca: Vojakov se pri nas vedno več zbera, med kterimi je mnogo bolnih, kar ne more drugač biti, ker je tako slabo vreme. Mraz je tak, kakoršniga že več let ni bilo, snega je zlo veliko. Na cesti med Košičami in Miskolczam je več čevljev snega. Bolezen je vedno več; povsod razsaja legar, v Stolnem Belgradu se celo koze. Ako bo poletje vroče, kaj bo potem! To zna biti tudi vzrok, de je nek prerok kugo prerokoval, zato pa je zapert bil. Naš grad se bo spomladi uterdil.
Lombardo - beneško kraljestvo. „Foglio (li Verona" pravi, de se bo deželna vstava z po-litiško vravnavo in srenjskimi postavami kmalo razglasila.
Tuje dežele.
Bosna. V „Agramer Zeitung" se iz bosniške meje 26. marca sledeče piše: Od 1. marca, kar je terdnjava Bihač brez boja v roke vstaj-nikov padla, so se puntarski glavarji večkrat posovetovali v Bihaču.
Iz začetka oni niso vedili, ali hočejo sami gosposko postaviti, ali hočejo tirjati, de jo jim vezir po sklenjenih pogodbah da. Posled-njič so v velkeni zboru zunaj Biliača pod milim nebam sklenili, posla v Travnik s sledečimi naznanili poslati:
1.	De se oni ne puntajo zoper vlado velkiga gospoda Padišah.
2.	De se vsemu udajo, kar jim Padišah naloži, in kar od njih tirja.
3.	De od bosniških oblastnikov, od vezirja, pašatov in Muteselimov danili svojovolnih naprav in zatiranja po nikakem zanaprej ne ter-pe, in
4.	de posad Arnautov, ker so celo nepotrebne in ker domači red in mir podkopujejo in celo vero zasramujejo, zanaprej več nočejo.
De pa tudi deržavniga namestnika prosijo, de bi potrebne gosposke postavil, davke odločil in colniške poberavce v krajne teržne mesta poslal.
Tudi so se pogovorili, ako bi jih deržavni namestnik hotel z vojsko prisiliti, de se bodo vezirjovim vojakam v soteskah operli, in raj
v boju padli, kakor še zanaprej tako stiskanje prenašali.
De se avstrijanski vladi škode ne zgodi, posebno v teržnih zadevah, je bil polkovnik oto-čanskiga polka Knezevič pooblasten od opora se prepričati.
Ko vstajniki v Bihaču zvedo, de je polkovnik, kteriga zlo časte, ker si je v poprejšnih časih na vojaški meji zavolj pravičnosti poslovanje pri njih pridobil, v Zavalje prišel; po-šlejo 15. marca poslanca k njemu pod vodstvam Agan Aga llizviča z zastopniki vsih drugih nahij iz turško-horvaškiga. Ker se je pa polkovnik branil z vodjem Agan Aga Rizvič osebno govoriti, je bil zavalški mejni poveljnik pooblasten za to reč. Poslanci so naznanili, de z svojim prihodam hočejo spričati, de imajo odkri-toserčne in poštene misli proti avstrijanski vladi in mejnim sosedam, de se z mejnimi oblastmi vedno dobro porazumijo, de zato neoboroženi pridejo in straže razpostavljajo, de hočejo vse avstrijanske begune Avstrii izdati in ogerskih podpihovavcev ne bodo terpeli.
Na vprašanje, zakaj de so se spuntali, so se operli in enoglasno terdili, de oni niso pun-tarji in so avstrijansko oblast vpričo cele Evrope prosili, de jim tega imena nikdar ne prilasti , ker se niso pravični vladi in nje nared-bam operli, ampak le nečloveškimu ravnanju in zatiranju in samovolji posameznih poveljnikov.
Obljubili so tudi, de hočejo v Bihaču odbor sostaviti iz naj imenitniših, naj bolj spoštovanih in premožnih možev, ki bodo za vsako reč odgovorni, kar se bode na vojaški meji zgodilo, dokler ne bodo od vezirja gosposk dobili, ker so se namenili v Travnik poslance poslati in obljubiti, de bodo pokojni in mirni, ako vezir
1.	pravico namesto oblasti in samovolje vpelje;
2.	po lastni glavi vpeljano desetino odpusti in postavne davke vpelje;
3.	Arnavte, ki so v pohujšanje , iz dežele spravi;
4.	goljufne stare poveljnike odstrani.
Ko so poslanci še enkrat zagotovili, de imajo zaupanje k avstrijanski vladi in de so ji udani, kar so posebno v letu 1849 pokazali, ko je vojaška meja skorej zapušena stala, so se nazaj podali.
23. marca so vstajniki iz Biliača naprej udarli proti Bužimu ali Krupi.
Iz Bosne se čuje, de je Omer paša z 40,000 mož v Bosno k Novi bazar prišel; njegove perve straže so pri Sjenisi na cesti, ki pelje od Novi bazara v Sarajevo. V Banjaluko sta prišla 2 bataljona rednih pešcev in 1000 Arnautov.
Rusovska. Verjetne novice iz Poljskiga pravijo, de se vojskine priprave hitro in na vso moč delajo, tako de more vsak verjeti, de bo fuska armada o začetku spomladi nekam udarla. Pervi in peti vojaški oddelk pod poveljstvam Rudigerja in Paniutina stojeta zdaj med Ko-ninam in Ivališem, prav blizo meje in imata 80,000 mož. Ravno se je divizia Grabbe od tretjiga vojaškiga oddelka s temi vojaki zje-dinila. Oba oddelka imata čez 200 topov; ko-njikov pa je malo. Tretji vojaški oddelk v Vol-hinii sedaj vse konjke pod poveljstvo generala Sachs zbera. Razun tega stojeta na Poljskem še dva oddelka; eden v Varšavi in v drugih terdnjavah, drugi pa na meji Galicije. Nobeden pa še ni za vojsko pripravljen. Postavljenje ruske armade priča, de je na dva kraja namenjena, proti zahodu in na spodnjo Donovo, kamor je iz Volhinije naj bližej. Glavni stan je v Žitomiru. Kam de je velika zahodna armada namenjena, še nobeden ne ve.
Nemška. Iz Pariza 1. aprila nobeniga te-legrafiškiga naznanila ni bilo. V Rerolinu se zlo govori, de bo Manteulfel iz ministerstva stopil.
* Govor Radovica je v nemškem zboru v Erfurtu dopadel. Čuje se, de se bo niinisterstvo
za zvezne nemške deržave postavilo, de bo Ra-dovic pred kot ne predsednik ministerstva, oba druga ministra pa bi se iz drugih nemških dežel zvolila.
* V „Weser Zeitg." se piše, de se pruska armada na tihem pomnožuje, de bo zamogla, ako bi vojska vstala, sovražnikam se nasprot postaviti; pravi, de so pruski desetniki, ki niso več v službi, sledeče naznanila dobili: Ker zavolj politiških zmešnjav z noviga nevarnost žuga, je kr. veličanstvo zapovedalo, de se meje, posebno v zahodnih krajih dobro pose-dejo. Zavolj tega Vas prašamo, ako ste zadovoljni, ko bi se vojska vnela, spet v vojaške verste stopiti. Tudi drugi desetniki so se za to poprašali, kar naj pa kolikor mogoče na skrivnem ostane. Od vašiga domoljubja pričakujemo, ako Vam druge opravila pripuste, de se boste v osmih dnevih pri vojaštvu oglasili in naznanili, de ste pripravni tej prošnji zadostiti. Kralj, veličanstvo ne bo pozabilo, Vas na viši stopnjo povzdvigniti.
Gerška. Z Angličani in Gerki je še vedno vse pri starem. V Carigradu pravijo, de je vzrok, de so Angleži Gerke jeli nadlegvati v tem, ker je ruska vlada 1849 z gerško pogodbe imela zavolj prepušenja otoka Sap/enca, ki ima prav pripravno barkostajo za 20 vojaških brodov. Posestvo tega otoka se s vseslo-vansko politiko ruske vlade veže. V posestvu bregov adrijanskiga morja, otoka, ki bi Malti zamogel protiviti in mogočniga gerško-slovan-sko-ruskiga brodovja, bi kmalo srednjimu morju zapovedovala, in bi znala celo Angličane premagati. Gerška vlada je bila mende pripravna Rušam ta otok prepustiti. Angličani [so pa to reč zvedili in zatorej Gerke pritisnili.
Laška. Časopis „Riforma" piše od 27. marca: Sinoč je v našem mestu Rim nemir vstal. Tropa malopr/dnežev je skoz mesto vpila: Viva la republiea francese! Viva i Rossi itd. Vojaki so se mogli temu opreti, ki so mnogo nepokojnežev v luknjo djali.
4> 29. marca je prinesel parobrod iz Civita-vechie naznanilo, de bo sveti Oče 6. aprila Portiči zapustil. Naj popred se bo v Kaserto podal in pri neapolitanskem kralju se poslovil; od tod bo šel v Terracino, potem vFrozinone Monte Kazino pregledat, potem se bo v Tu-cino vernil in na zadnje se v Velettri podal. Na teh krajih bo en ali pa dva dni ostal. Francoski general Baraguay d' Hillers je bil po-prašan, naznaniti, od kod de bodo francoski vojaki papeža spremili;
Razne naznanila.
Iz Dunaja se piše v „Narodne Novine", de je bila na večer 24. marca v Stockerau-u muzikalna veselica v prid družtva za podporo jugoslovanskih in rumunskih vdov in sirot, pri kteri je tudi s vitli ban s svojim spremništvam bil, zatem tudi presv. d jakovarski škof in mnogo drugih znamenitih oseb. Ob štirih popoldne se odpeljejo povabljeni iz Beča v Stocke-rau. Stockerauska občina je vse pripravila, kar je mogla, de svojiga visokiga gosta — ki je eden naj imenitniših zgodovinskih značajev naše dobe — dostojno sprejme.
Ko pride, je bil pozdravljen s možnarji; oficirji in mestno poglavarstvo ga pričaka kjer se je železnica ustavila, in ga pelje v stan mestniga poglavarja, pri kterem so se vojaki v dva reda vstopili. Mestni poglavar goste lepo sprejme.
Okrog pete ure gredo vsi vgostno sobo pri železnici, kjer je bila za vse veselica pripravljena. Pridšiga bana pozdravi občinstvo z gromovitim „živio", in pela se je najpervo narodna himna, pri kteri so vsi stali. Beseda je bila krasna, in kako bi drugače bilo, ker so
v njem pervi umetniki in umetnice prestolniga mesta brez plače pripričujoči bili. Beseda je terpela okolj dve uri. Potem se pelje ban z djakovarskim škofam, generalam Denksteinam in svojim pobočnikam spremljen od veličanske bakljade v hišo nekiga mestnjana in fabrikanta v Stockerau-u, kjer je bila za vse pripravljena gosposka večerja. Sprejeti so bili tukaj s tistim serčnim veseljem, kakor pri mestnem poglavarju. Med večerjo napije presv. djakovarski škof Strossmayer svitlimu banu zdravico z sledečimi besedami:
„Gospodje! to čašo na zdravlje tistiga ve-lifciga junaka Austrije, ki je na čelu svojiga častitiga, z neomejeno ljubeznijo udaniga cesarski rodovini, z ideo ene velike domovine nadušeniga naroda tisučglavno hidro puntar-stva, in v svojem lastnem drobu besno razdirajoče notrajne vojske , tako z neizmerno silo svojiga duha in svoje besede, svoje kreposti, in svojiga krasniga značaja, kakor z močjo svoje desnice zaterl, vničil, ubil."
„Na zdravje občnoljubljeniga bana, ki mu clo bleda zavist slave ne more odreči, de je Avstrijo propada rešil in storil, de ji je zdaj mogoče se v miru razvijati in veselo napredovati."
„Na zdravje tistiga velikigane samovojsko-vavca temveč tudi deržavljana, ki dandanašnji, ko se na terdnem temeljnu posvečeniga prestola, in na podeljeni vstavi od našiga lju-beznjiviga cesarja, čversto in neprenehama dela tisto veličansko poslopje dvigniti, v kterem bomo vsi brez razločka jezika in narodnosti eden pri drugem, kakor brat z bratani v miru in ljubezni živeli; kije gotovo od svoje strani k veličastnimu dodelanju tega vojaškiga dela mnogo doprinesel od obilnosti svojiga sil— niga duha in svoje zrele skušnje."
„Na zdravje tistiga velikiga moža, kteriga z vso pravico smemo izvoljenca božje previdnosti imenovati; ker kdo bi bil mogel misliti, de bo ta nepoznani mož brez vsakiga zaveznika razun svoje vesti in dobrih namenov, toliko slavniga in veličastniga mogel doprinesti, kolikor je doprinesel. Vsi vemo, gospodje, kam je v dnevih tistiga strašniga osleplenja in ne-primerniga izdajstva v Avstrii prišlo; tako dalječ je prišlo, de je v sercu Avstrije ime Avstrijanca zabranjeno in osramoteno bilo , de so bile avstrijanske barve z nogami teptane, avstrijansko domoljubje — ta nevsahljivi vir vsih deržavnih krepost — s sramoto z robskim duham imenovano in zaverženo. Vsakimu, ki ni hotel proti svoji lastni domovini orožja ober-niti, in med njenimi izdajavci biti, se je s smertjo in ubojem žugalo. Tako dalječ je prišlo, de je bilo treba posebniga posrednika božje previdnosti, de se je zlobi in razdira-nju vsega obstoječiga pot zaperla, de se je od vsih strani v hudobi lastnih sinov napadajoča Austrija osvobodila in rešila. To je temu možu dobro izteklo, in zato sim ga imenoval izvoljenca božje previdnosti, in ni dvom-be, de, ako bi se še kdaj sovražniki Avstrije prederznili s svojimi hudobnimi nameni proti njej vstati,boBog v drugo tega moža okrepčal, de bode spet tista terda stena, na kteri se bodo divji valovi punta in nemira razbili. To je terdo prepričanje vsih tistih, ki so pravi prijatli vladarja in svoje domovine."
„Živila tedaj naj terdniši podpora carskiga prestola, naj lepši kinč Avstrije, naj terdniši upanje prihodnosti, ponos in ljubljenec svojiga naroda, živio občnoljubljeni ban!"
Na ta pozdrav presv. škofa mu je ban sledeče odgovoril :
„Gospodje! jez si teh velikih zaslug, ktere mi je moj prijatel z svojo posebno zgovornostjo prilastil, nikakor prisvojiti ne morem, ker si jih še le pridobiti moram. Eniga mi nikdar ni manjkalo in mi tudi zanaprej ne bo,
namreč: terdna volja za dobro *in pravedno reč živeti in umreti.
Na zadnje se zahvali presvitli škof štoke-ravski občini, umetnikam in umetnicam z sledečimi besedami:
„Gospodje! vsim tistim ki so današnjo večerno veselico napravili za napredovanje naj žlahtnišiga, Bogu in ljudem ljubiga namena, se serčno zahvalim v imenu družtva za do-brovoljno podporo jugoslovanskih vdov in sirot."
„Gospodje! družtvo se je še le začelo, je do zdaj še le nježna mladika, ktera pa od velikodušnih občin in blagodarnih ljudi skerbno rejena, bo pod božjim varstvain izrasla do velikiga in močniga debla, ki bo nosilo lepe plode, in pod njegovo senco se bo marsikak ubog in potreben utekel in sladki počitek našel. Vam, gospodje, gre ta čast, de ste bili pervi, ki ste z ljubeznjivo roko ta še nepoznani sad rediti jeli, in verli stockeravski občini in njenimu poglavarju gre slava, in umetnikam in umetnicam, de so s tako lepim in bogoljubim djanjem drugim občinam in umetalnim druž-tvam lep izgled dali, ki bo gotovo dobre nasledke imel. Hvala vam v imenu družtva, hvala vam v imenu ubogih, ki svoje roke k nam za pomoč stegujejo. Kako bodo vas oni blagoslovili, in vi boste , vas zagotovim, od Boga blagoslovljeni, ker nikdar ne pride zdihlej sirote pred prestol milostljiviga nebeškiga očeta, de bi ga on ne uslišal."
»Dopustite mi gospodje, de vam po nagne-nju z zahvalo napoljnjeniga serca visok namen današnjiga dne od drugiga kraja pred oči postavim. Sveta resnica je, de Avstrija le pod enim pogojem obstati, in se vsim viharjem in nezgodam braniti zamore, in ta pogoj je: medsebojna ljubezen in poštovanje različnih narodov, ki v našem cesarstvu žive, in vsak, ki k razprostrenju te vzajemne ljubezni in po-štovanja pripomore, si za domovino velike zasluge pridobi , in domovina se mu za to zahvaliti mora. Vi ste, gospodje, z vašim današnjim žlahtnim delam to storili; kako se bodo bratje na daljnem jugu in iztoku v ljubezni vneli do severnih bratov, ko bodo vidili kaj so za nje storili? Hvala vam tedaj, gospodje, tudi v imenu domovine!"
Napovedani časopis „Swatopluk," kteriga vrednik je Ž a I u d, ni dovoljenja dobil od vojaškiga poglavarstva, de bi smel v Pragi izhajati; tedaj se izdaja v Kuttenbergu. Za prid kmetijstva, obertništva in kupčije se od tega časopisa po pravici mnogo pričakuje.
Ko je teržaški poglavar 23. t. m. razne osebe na kosilo povabil, ni gledal na stan, ampak na zasluge. Pri mizi je sedel med de-setnikam od polka Emil in med prostakam od polkaHohenlohe, in ravno tako pričujoči častniki. Pri eni stranski mizi je sedel ubog ves prestreljen lovec, ki je bil pri Novari enajstkrat ranjen. Tudi en z sreberno svetinjo obdarjen stotnik Serežanov je bil zraven, ki je ravno na Dunaj potoval in skoz Terst šel.
Na Dunaju se zlo pripoveduje, de bo cesar kmalo v Ljubljano prišel, kjer ga bo vojskovodja Radecky pričakal, potem pa se bo v Dalmacio podal.
„Ueichszeitung" pravi, de se je banJelačič Velki pondelik z grofinjo Stockau vNapajedlu zaročil.
Angleški časopisi pripovedujejo čudno zgodbo , namreč: En kmet Jon Kurtis po imenu se je oženil v letu 1835 z Ano Marijo Wilkins in je do leta 1840 z njo živel. O tem letu pa sta se oba zakonska zadovoljno ločila. Žena se napravi v možke oblačila in gre v drug kraj , kjer za hlapca v službo stopi. Kmalo pa je bila obdolžena, de ima preveliko nagnenje do neke dekle. De bi druge ne pohujšala, jo ona za ženo vzame, ki ste tudi večletskupej živele. Čez več let se loči žena od ženskiga|
moža in se v drugem kraju omoži. Med tem bi se bil pa Jon Kurtis, ki od svoje žene med tem nič ni slišal, spet rad oženil, in tudi zares eniga dekleta v Worcestru vzame. Njegova perva žena pa to zve in ga pri gosposki zatoži.
Naj veči diamant, kar je znano, je Kohi-Nur, kteriga so Angleži, ko so Lahore v svoje oblast dobili, našli. Cenijo ga na260,000 liber šterl. podoben je malimu kokošjimu jajcu.
V	obletnici novarske bitve so razun vradniga vsi časopisi v Florenci z čemim obrobam na svitlo prišli. Na piemonteških pa ni bilo nobe-niga žalostniga znamenja.
Časopis „Union" prinese sledeče razjasnenje: „De suma ne redim, kakor de bi moje naznanilo od 23. marca mene osebno ne zadelo, ampak de me je stranka, ktero sim do zdaj v svojem organu zastopoval, k temu napeljala, od vredništva odstopim , kar s tem na znanje dam. — Praga 3. aprila 1850.
Dr. Augustin Smetana.
Inženir Jožef Katona je v Peštu naznanil, de zamore persne bolezni in jetko ozdraviti, in hoče za dober izid porok biti.
Šuzelka bo v Lipsii bukve na svitlo dal z naslovam: „Das provizorisehe Oesterreich".
Velki knez Švarcenberg ne bo prišel za kne-zoškofa v Prago, kakor se je govorilo, on noče Solnograda zapustiti; nič gotoviga se še ne ve, kdo de bo za knezoškofa v Pragi postavljen, akoravno se od tega mnogo govori.
Prihodki od tobaka v Avstrii. Ti važni prihodki so se začeli v letu 1670, kjer je bilo tobak v ces. dežele voziti grofu Khevenhiilleru za 1000 gld. v najem dano. V letu 1699 je prišel pervi ces. patent za tobak; in v letu 1701 je bil ves prihodek od tobaka 50,000 gld., kteri se v letu 1725 na 400,000 gld. V letu 1783 je prišel ves prihodek od tobaka na več ko 2 milijona goldinarjev. Dandanašnji nese tobak deržavi 14 do 16 milijonov gld., in bo še višeje prišlo, če se na ogerskem cesarski samoprodaj vpelje. Kdo bi si bil kdaj mislil , de bi tako prazno puhanje moglo kdaj deržavam toliko prihodka nositi?
Ravno je en zvezek pesem na svitlo prišel od Jelačiča bana. Znesek je za ranjene vojaki namenjen.
Ker so bile za izvirne češke igre darila razpisane, je bilo 7 iger iz narodniga življenja in 9 zgodovinskiga zapopadka odboru, ki je bil zvoljen igre v presojo vzeti, poslanih. Za presojo poslednjih so bili zvoljeni: Palacky, Šafarik, Čelakowsky, Hanuš in Nebesky; za perve pa: Čelakowsky, Hanuš, Wencjk, Kou-bek in Nebesky; Palacky, Šafarik in Daucha niso hotli teh poslednjo imenovanih iger pre-sojevati. Vsak razsojevavec bo naj popred vsako igro posebej sam zase prebral; pervih 7 je že prebranih. Sedaj se bodo razsojevavci še skupej zbrali, in druge pisatelje poklicali, ter razsodili, komu darilo gre in ktero mu gre.
Vredništvo časopisa „Union" je Dr. Gabler prevzel.
17. marca gredo 3 častniki iz Bartfelda v bližnjo vas Zabovar, ko se nazaj peljejo napade 7 volkov voz, splašeni konji dirjajo kolikor jim je mogoče, volkovi pa za njimi. En častnik je imel psa saboj, kteriga so volkovi vjeli in požerli, dva volka pa sta za vozam celo do mesta letela, še le pri hišah sta jo nazaj pobrala.
V	Banatu Mizo Kikinde so te dni roparsko trumo vjeli in stojni sodbi izročili. Obstala je iz 29 Madjarov, 4 Romanov in dveh mad-jarskih žen.
V	spodnjih podonavskih pokrajnah so undan z žitam obloženo barko dobili, pa nobeniga človeka na njej. Še zdaj se ne ve, čigava je in kam de so brodnarji prišli.

Ruske narodne igre.
(P. L.) Ruskili narodnih iger je (oliko, da jih je težko dobro vrediti. Šege in navade 'prednikov se v njih lahko spoznajo. Tuji po-tovavci jili slabo'popisujejo, ker ruskega jezika niso znali. Le tisti, ki ima z ljudstvom mnogo opraviti, ki ima priložnost živo podobo djanja in nehanja ruskega naroda na tanj ko pregledali, jih zamore prav popisati. Kdor je na Ruskem med kmeti živel, je bil gotovo večkrat priča, kako se v lepih poletnih večerih moži in žene, mladenči in deklice pred hiše zbirajo. Možki se z odkrivanjem pozdravljajo, žene jili z smehljejem sprejmejo in jih poprašujejo, kako jim kaj gre. Potem se vsi po redu pred vrata na stole vsedejo, in celo stari ljudje se ženam vmaknejo, ako ni prostora za vse. Mladi fantje med saboj šepinjo stari jim z serčnim smehom zagotovijo, da so vbogali in mnogo skusili. Eden prinese goslam podoben naslroj. Deklice komej plesa pričakujejo. Mladenči herkajo, da naj pogumniši v sredo stopi, se odkrije, in kako deklico na ples povabi. Drugi mladenči ravno tako store, in zdaj se začne ples in druge igre, ker pri Rusih' so narodne igre večkrat s plesom ali petjem združene. Možki imajo dolge kaf-tane z rudečim vratnikom navzgorej in s kapco postrani, deklice pa sarafane z dolgimi belimi srajčnimi rokavi in rutami v rokah, 01110-žene in oženjeni so v drugem kotu, se tudi vesele, starčiki pa pred hišo sede, gledajo mladi ljud, ki se raduje, ali pa od gospodarstva govore, to vse je lepo viditi, kar se le pri nepopačenem ruskem narodu najde. Ps vedno se vsi skupej ne radujejo, mladenči ii deklice imajo tudi posebne igrače, kakor tudi otroci. Začnimo tedaj naj pervo od
Iger ruskih otrok in možev
Srako naj raji ruski otročiči igrajo. Mati ali pa pestema posadi otroka na koleno, se mu persta za perstom dotakne in zraven govori: „Sraka je otrokom kašo kuhala: Dala je enemu, dala je drugemu, tretjemu pa ni dala, sraka je zletela." Pri zadnjih besedah, ki sf hitro izrečejo, se otrok v plečni jamči poše-geta, de se more smejati, in na zadnje otrok popred izrečene besede ponovi, ki se včasih tudi drugač glase, na priliko: „Sraka je kašo kuhala in je na prag priskakljala, je goste sprejela. Gosti v hiši, kaša na mizi, gosti iz hiše, kaša iz mize. Enemu je dala, drugemu ne; nič ni dobil, ki ni derve prinesel, peči zakuril, juhe skuhal, vode prinesel. Potem je sraka zletela in z repkom migala."
Jezdijo tudi prav radi d er vene ga konja Dajo jim pri tem nit v zobe.
Konje napajajo, sena in ovsa se jim da, in ako se jezdic preverne, pozabi de se je uda ril, ker le na konja misli. — Poskušajo se tudi v teku, kar je za otroke dobro, de se njih truplo uterdi. '— Tudi palec in kazavnik na koncih skupej stisnejo in z njima krog na-rede, potem pa skoz plujejo. Kdor na perst plune, ga vsi zasramujejo in beže, on pa leti za njimi in jih lovi, če koga vjame, gre na njegovo mesto. — Našo hišo prodati je tud na Ruskem v navadi, le pod imenom panj ker on prostora ne dobi. — C u k a nj e za nos
opomne na dojge nose v pozneji starosti. En fant praša: „Cigav nos je?" Drug mu svoje ime pove, n. p. „Jvanov." — „Kje je bil?" — „Za dar je prosil." — „Kaj je dobil?" Kopejko." — „Kaj je z njo počel?" — „Po pernjak je kupil." — S. kom ga je jedil ? — „Sam." Pri teh besedah popade prašavec prašanega za nos in ga tako dolgo vleče, de reče: „S teboj sim ga jedil. Po leti so polajo (z obličko igrajo). Narede namreč versto luknjic, zadnja luknja je naj večja. Vsak si eno luknjo zbere; potem polo čez luknje talikajo, in v kterega luknji pola ostane, temu glavo zmijejo, lase razmerše in slednjič polo v glavo veržejo, potem igravci sak-sebi zlete. Ti pa poljo za njimi zažene in kogar zadane, mora z nova polo talikati. *) V perja luskati z roko in ustmi, kar je pesnika Anakreonka prav veselilo, je tudi pri ruski mladosti navada. Igranje s punčko je le pri bolj imenitnih v navadi, po kmetih le goloba igrajo. Naj bolj ročen med fanti je
skopec, eden je golob in drug golobica, drugi so pa mladiči. Golob gre jesti iskal. Golobica in mladiči ga čakajo. Mladiči prosijo kruha pa zastonj, lačni morajo biti. Zdaj pride golob in piče prinese. Mladiči zrastejo, zapuste gnjezdo in grejo v daljni svet. Zdaj pride sovražni skopec in enega mladiča za drugim vzame, in starši žalujejo. Pa skopec še ni nasiten, on tudi goloba in na zadnje golobico popade, in tako srečna družina žalostno pogine. Le malokdaj se prigodi, da se golob zjezi, z skopcom v boj poda in ga zmaga. — Zlo enaka igra je volk in gos. Fantiči se postavijo za gosi v eno versto, se za suknje skupej derže, naj pervi je naj bolj pogumen fant imenovan gosjak. Drug močen lani je volk in gos za gosjo poje. Ali pa sedi volk na enem bregu na poti, kjer gosa-rica gosi domu žene. Gosarica kliče: „Goska, labud domu!" Gosi vpijejo: „Se volka bojimo, am sedi in gosko terga!" Gosarica jim zapove domu ferflati, al volk jih vjame in sne. Včasih jim pa volk tudi prizanese in gosi le skrije Gosarica gre k njemu in reče: Dobro jutro boter. — Pozdravljena botrica. — Nisi mojih gosk vidil? — Kake goske si imela? — Bele in sive, že tretji dan jih išem. —Nič ne vem zanje. Gosarica hoče oditi, volk pa je ne pusti, in z njo govori; zdaj začuje ona gosi gogotati. — Kaj tu gogota, boter? — Lan a rejo. Ona hoče spet naprej, kar zasliši pe rute zaropotali. Ona praša, kaj je to, in za odgovor dobi, de obleko iztepajo. Na zad nje ji gosi pokaže, in vse vriska. Smešna igraje ma-čkovka. En fantje maček, en drug njegova babica, ki lonec mleka varje, kterega bi drugi otroci radi snedli. Njegujejo staro, jo božajo; mačkova babica njerga, on pa z kremplji "žuga. Oni ga iz izbe spravi jo, in prašajo staro: Mamica, kje je tvoj vnuček? — Kosti je na dvoru popa. •— Se hočeš kopali, babica? Ona njerga in je huda. — Ne bodi huda, babica; kopelje krasna, sedem dni se je kurilo, dima je dosti za sedem vasi. fn kake metle? — Kakor perzijanska svila. Babica gre v kopel, otroci poližejo mleko in lonec ubijejo. Maček pride in mijavka, babici še zdi, de seje nesreča prigodila, priteče, otroci zbeže, ona za njimi;kdor je pervi vjet, mora bili potem babica, drugi pa maček Vojaška igraje tudi zlo v navadi. Večja jama je mesto, male jamice so pa hiše, ktere ena stran napade, druga pah jih brani. Igra s pozo jem in čez nit skočiti se le pr imenitnih najde. — Ribja igra pa je na deželi doma. Otroci stare reči na kup zmečejo ktere ribe imenujejo. En čuvaj jih varje Otroci ga pa dražijo, cukajo, vpijejo, razsa jajo in med tem ribe kradejo. Čuvaj krog sebe maha, pa na zadnje vonder le omaga in zbeži. Potem tako imenovane ribe za njim lučajo, čigar riba ga naj perva na glavo za dane, tisti mora potem čuvaj biti. Imenitna igra je orešek, ker je zgodovinske pomembe Otroci si zberejo en grič za terdnjavo, kjer se napadovavcom branijo. Al terdnjavo jim naskakovavci vzamejo in vpijejo: Naša je terdnjava Orešek! Pa kmalo tudi ta stranka terdnjavo zgubi, in uni spet vpijejo: Naš e je mesto Orešek! To ponovljajo otroci, dokler se ne naveličajo. Spomina vredno je pri tej igri, de nas pelje v tisto dobo, ko so Švedi terdnjavo Orešek Rusom vzeli in jo Noteburg imenovali. Ta terdnjava je-bila zdaj v ruski zdaj v švedski oblasti, dokler da jo je Peler Veliki Švedom za vedno vzel. Ne beščkanje kaže pobožne čute otrok. Vsak hoče v nebesa priti, ktere v igri križ zaznam-va. Okrog nebes so malejamce, v ktere igravci cveke polagajo, ako se veržen nož v tla vsadi. Kdor ima naj več cvekov v jamči pride v nebesa, drugi pa pridejo v pekel, ki je z večjo jamo zaznamnjan. *)
Mestna igra je tudi zgodovinske pomembe. Vsade rogovilasto vejo v tla, in vsaka rogovila dobi ime kakega mesta, kake vasi, kake kerčme. Naj višjo rogovilo imenujo be-lokaiunalo mamico, glavno mesto Moskvo. Igravci imajo lesene kluke in preklano palci— co. Obe polovici palčice se na tla zaženejo, in kdor obe ravni strani tako zažene, da so od tla obernjene, svojo kluko na pervo rogo-
vilo naprej pomakne, in tako vsi po versti mečejo. Na tako vizo pridejo kluke clo v Moskvo. Kdor-inaj pred do verha in spet nazaj pride, se car in zmagavec imenuje in drugim skerpušt* daje. Ta igra izvira iz tiste dobe, ko je brezpostavnost na Buskem vladala, ko so namreč vsi mali knezi si prizadevali si rusko krono pridobiti, ko so v Moskvo derli, svoje protivnike zmagali, potem pa zopet odpodeni bili.
Večji fanti in clo odrašeni igrajo glavo in orla in že za dnarje. Zažene se namreč bakreni denar kviško, in ako tako na tleh obleži, da se orel vidi, je dobljeno. Ver-tavkanje ni več zlo navadno, v starih časih pa je bilo zlo navadno, tako, daje bil Mihael Feodorowič primoran to igro pod kaznijo prepovedati. Od Arabcev je prišlo med Per-zijane, od tih med Tatare, od kterih so se Rusi naučili. Gusokfgosja igra) je zlo enaka z igro Šah imenovano. Na nalaš zato narejeni dili so krive čerte in na straneh razne podobe, 11. pr.: gosi, kerčma, ječa in tudi številke. Igra se z vertavko, in kdor naj popred kamen na gos postavi, zamore prosto naprej in nazaj vleči, kakor mu bolj prav kaže. Kdor k ječi pride, zgubi. Kdor hoče dobiti, mora do zadnje podobe na dili priti. Pa tudi Šah Rusom ni neznan, in clo po spri-čbi tujih pisavcev so ga Rusi in clo rusovski vladarji zlo ljubili, kterega so se od Tatarov naučili.
Nek pisavec pravi od tega: In comes-sationibus non tantum rubri chartžeca symbola regis lubenter traetant sed et ludo tesserario gaudent. Summa autem solertia prselia latro-num ludunt. Ut gemini inter se reges albus-quo nigenjiie pro laudi oppositi certent bico-loribus ar ni is.
Kupčevavci so po tergih igrali, in kjer so svojo robo prodajali. V praznikih in tudi v delavnikih so se s to igro čas krajšali, ktera je bila, kakor drugi pisavciterdijo, Rusom že v starih časih znana. Kraljevič se jo je moral naučiti iu je za to lastnega učenika imel. Car Ivan IV. je prosil pred svojo smertjo za Šah In je kamne v red postavil, de bi z svojim prijatlom, knezom Belskim igral, in je igrajoč umeri. Tudi damo Busi, posebno kupci radi igrajo. Popernjak lomiti je kme-tiška igra, in tisti dobi, ki popernjak v toliko kosov z enim udarkom prelomi, kakor je pred-povedal. llokobor je na kmetih med mladenči zlo v navadi. Ruski zgodovinopisavei že o začetku 13. stoletja od tega z velikim veseljem pripovedujejo. Kievvski velki knez Mstislav III. in pskovvski knez Wladimir sta pred bojem svoje zaveznike iz Nougoroda in Smolenka opominala, se velkemu knezu Jurju WsewoIodoviču hrabro braniti in jim na voljo dala, se na konju ali pa peš bojevati. No\v-gorodci so zavernili, da se nočejo na konju bojevati, ampak kakor njih predniki, peš z svojimi pestmi sovražnike zmagati. Pa roko-bor je bil poznej v ukazih od 2. novembra 1684 in od 19. marca 1686 ojstro prepovedan. Bojari imajo lastne rokoborce. Posebno imenitni so bili Kazanski, Kalupški in Tulski.
^Dalje sledi.)
*) Na Slovenskem je tudi ta igra zlo navadna.
*) Ravno tako, kakor pri nas.
Melet. de ftussor. relig. et ritib. et 1581.
*) Tudi ta igra je pri nas zlo v navadi. Pri priložnosti bomo nekoliko nam znanih popisali.
in 4.
written of h is.
Turbeville: Certaines lettres in verse, by Turbevile ort lof Moskovia to friends
Telegrafiško kurzno naznanilo deržavnih pisem 6. Maliga travna 1850.
Deržavne dolžne pisma po 5 od 100 (v srebru) 93 '/„
» » » » 4 '/,
» » » » 3 » » » » 2 '/,
Obligacioni avstrijanskih pod in nad Anizo, čeških , morav-skih, silezkih . štajarskih .koroških , krajnskih, goriških in dunajske višje kamorne urad-nije.
Bankne akcie po 107*8 goTd. v srebru.
po
»
» »
3
2	V, » 2 '/, »
2	»
1	% »
83 72
od 100\ — gld.
40
Dnama cena 6. Mal. travna 1850.
V dnarju

Cesarskih cekinov agio Srebra	»
(od 100 gold.) 23% gld.
» » » 17 '/4 »