Lovro Žiberna1
Nenamerni doping v športu
Inadvertent Doping in Sport
izvleček_
KLJUČNE BESEDE: doping, prehranska dopolnila, šport, terapevtska izjema, zdravniške napake
Nenamerni doping je nenamerna kršitev protidopinških pravil, ki je pogosto posledi ca strokovne napake, neznanja ali malomarnosti. Glede na etiologijo nenamernega dopinga ločimo: nezavedno jemanje prepovedane zdravilne učinkovine zaradi namernega dodaja -nja le - te v prehrano ali v športne napitke s strani tretje osebe; neustrezno farmakološko zdravljenje vrhunskega športnika z zdravilnimi učinkovinami, ki so na Listi prepovedanih snovi in postopkov; neustrezna ureditev dokumentacije za pridobitev statusa tera pevtske izjeme pri športnikih s kroničnimi bolezenskimi stanji (ti športniki lahko sicer ob ustrezno postavljeni diagnozi v terapevtske namene uporabljajo snovi, ki so na Listi prepovedanih snovi in postopkov); kontaminacija prehrane oziroma živil s prepovedani -mi snovmi iz okolja; pasivna inhalacija prepovedanih snovi; uživanje prehranskih dopol -nil, ki so kontaminirana s prepovedanimi snovmi. Športnik je sam odgovoren za snovi, ki pridejo v njegovo telo, zato tudi v primerih nenamernega dopinga veljajo za športni ke enake sankcije kot za športnike, ki so namerno jemali prepovedane snovi.
abstract_
KEY WORDS: doping, nutritional supplements, sports, therapeutic use exemption, medical errors
Inadvertent doping is defined as an unintentional breach of anti - doping rules, which is often the result of professional errors, negligence or ignorance. Depending on etiology, inadvertent doping can be due to: unconscious taking of a prohibited drug substance due to the deliberate addition of it in the diet or in sports drinks by a third party (coach, physi -cian); improper pharmacological treatment of a professional athlete with active substances that are on the List of prohibited substances and methods; inadequate documentation for obtaining the therapeutic use exemption for athletes with chronic medical conditions (when appropriate diagnosis is established, these athletes are allowed to use substances from the List of prohibited substances and methods for therapeutic purposes); food con tamination with prohibited substances from the environment; passive inhalation of prohibited substances; usage of dietary supplements that are contaminated with the prohibited sub -stances. The athlete is solely responsible for the substances which enter his body, thus even in the case of inadvertent doping, athletes are subject to the same sanctions as athletes who are intentionally taking a banned substance.
1 Doc. dr. Lovro Žiberna, mag. farm., Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Korytkova ulica 2, 1000 Ljubljana; SLOADO, Slovenska antidoping organizacija, Celovška cesta 25, 1000 Ljubljana; lovro.ziberna@mf.uni-lj.si
UVOD
Športniki so po načelu striktne odgovornosti, ki ga definira Svetovni kodeks proti dopingu, odgovorni za vse prepovedane snovi, njihove metabolite ali označevalce, najdene v njihovem vzorcu, ne glede na izvor ali odsotnost motivacije (1, 2). Športniki morajo sami poskrbeti, da prepovedane snovi ne pridejo v njihovo telo.
Lista prepovedanih snovi in postopkov (LPSP) je mednarodni standard, ki identi -ficira snovi in postopke, prepovedane v športu. Leta 1968 jo je prvič izdal Mednarodni olimpijski komite (MOK), od leta 2004 pa je za pripravo in izdajo odgo -vorna Svetovna protidopinška agencija (angl. World Anti-Doping Agency, WADA), ki seznam posodobi vsako leto 1. januarja. Pogoj za uvrstitev na LPSP je, da ima snov ali postopek zagotovljena vsaj dva od treh kriterijev (1, 3):
•	dokaz, da ima snov ali postopek poten -cialni vpliv na izboljšanje telesnih zmog ljivosti,
•	dokaz, da snov ali postopek predstavlja tveganje za zdravje športnika, in
•	določbo s strani WADA, da uporaba snovi ali postopka krši športni duh tekmovanja.
Lista, ki je trenutno v veljavi, razvršča pre povedane snovi po farmakoloških skupinah (kategorije S), kot so anabolični agensi, peptidni hormoni, rastni dejavniki, ß2 - ago -nisti, antagonisti hormonov, diuretiki, sti mulansi, narkotiki, kanabinoidi in gluko kortikosteroidi. Hkrati prepoveduje tudi določene postopke (kategorije M), kot so manipulacije krvi, kemijske in fizične mani pulacije ter genski doping (3). LPSP razvrš -ča snovi v tiste, ki so vedno prepovedane, in tiste, ki so prepovedane le na tekmova njih. Prav tako so prepovedane tudi snovi, ki niso nujno navedene na LPSP, vendar imajo podobno kemijsko zgradbo ali podo -ben biološki učinek kot navedene snovi.
Poleg namernega dopinga, kjer šport nik zavestno uporablja prepovedane snovi
in postopke z namenom izboljšanja telesnih sposobnosti, se danes pojavlja tudi problem nenamernega dopinga. V teh primerih se v bioloških vzorcih na kontroli dopinga odkrije prisotnost prepovedane snovi, čeprav je športnik ni jemal zavestno. Nenamerni doping obsega vse nenamerne kršitve pro tidopinških pravil, ki so posledica strokov ne napake, neznanja ali malomarnosti (4). Do tega pogosto pride zaradi nezavednega zaužitja prepovedane zdravilne učinkovine v hrani, v prehranskem dopolnilu, v športni pijači oziroma pri pasivni inhalaciji iz okolja. Prav tako je nenamerni doping lah ko posledica farmakološkega zdravljenja z zdravilnimi učinkovinami, ki so na LPSP, brez predhodne ureditve terapevtske izje -me pri protidopinški organizaciji.
Na podlagi analize biološkega vzorca za zdaj ne moremo ugotoviti, ali je izvor pre -povedane snovi posledica nenamernega dopinga (npr. kontaminacija hrane) ali posledica načrtnega uživanja za izboljšanje telesnih zmogljivosti. Zato tudi v primerih nenamernega dopinga veljajo za športnike enake sankcije kot za športnike, ki so namer no jemali prepovedane snovi. Pomembno je, da se vsi strokovni delavci v športu (zdravniki, fizioterapevti, trenerji in ostali) zavedajo svoje odgovornosti ter ustrez no izobrazijo o nevarnostih nenamernega dopinga. Tako lahko preprečijo nepotrebne napake, ki imajo za kariero vrhunskega športnika hude posledice.
NEZAVEDNO UŽIVANJE PREPOVEDANIH snovi
zaradi tretje osebe
Najbolj očiten primer nenamernega dopin -ga je nezavedno zaužitje prepovedanih sno vi. Športnik lahko nezavedno zaužije pre -povedane zdravilne učinkovine v hrani, športnih napitkih ali prehranskih dopolnilih, ki so bile tja namerno dodane s strani tret -je osebe. To so lahko trener, ostali športni ki, fizioterapevt, zdravnik, družinski člani, navijači in ostali. Poznamo posamezne pri
mere in primere organiziranega sistematičnega dopinga na nivoju klubske ekipe, nacionalne reprezentance ali celotne drža -ve kot npr. v Vzhodni Nemčiji.
V	primeru Vzhodne Nemčije je šlo za politično motiviran sistematični doping, kjer so številni športniki prejemali odmer -ke dopinga z namenom doseganja vrhun skih rezultatov na največjih tekmovanjih. Državni program v obdobju od leta 1971 do leta 1989 je vključeval okoli 10.000 športnikov in številne zdravnike. V program so bili vključeni vsi perspektivni mladi šport niki od 14. leta starosti naprej, ki so po zdravniških navodilih, večinoma nezaved -no, prejemali doping (5). V nekaterih prime -rih so bili mladoletni športniki informirani, da prejemajo le vsakodnevne odmerke vita minov v obliki tablet, v bistvu pa so preje mali peroralne odmerke anaboličnega androgenega steroida Oral -Turinabol (de -hidroklorometiltestosteron) in klomifena, ki je modulator estrogenskih receptorjev in povečuje sintezo testosterona (5).
Namerno in nezavedno dodajanje pre povedanih snovi s strani tretje osebe je pri sotno tudi danes. Takšen primer je metalka krogle Nadzeya Ostapchuk, ki je na Olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 osvoji -la zlato olimpijsko medaljo. Njen urinski vzorec je bil pozitiven na anabolni andro -geni steroid metenolon (6). Športnica je jemanje prepovedane snovi zanikala. Kasne -je je njen trener priznal, da ji je brez njene vednosti dodajal metenolon v kavo, ker so ga skrbeli slabi rezultati iz predolimpijske ga obdobja (7).
V	širšem smislu lahko v to skupino pri -števamo tudi namerne kontaminacije hrane in/ali športnih pijač z namenom pozitivne -ga dopinškega rezultata s strani konku rence, kar spada med kriminalna dejanja. Zaradi tega so številni vrhunski športniki zelo previdni pri uživanju hrane in ima -jo lastne kuharje, ki nabavljajo hrano pre verjenega izvora. Previdnost je potrebna tudi pri uživanju športnih pijač. Potrebna je
dosledna uporaba lastnih napitkov ali uste kleničenih pijač, ki jih športnik ne vzame iz rok drugega športnika, tujega trenerja ali obiskovalca športne prireditve. V tem pri meru so še posebej nevarne snovi, ki jih je preprosto detektirati, in tako odkriti zlora be dopinga za daljše obdobje nazaj. Takšne snovi so npr. določeni anabolični steroidi, katerih presnovke je moč odkriti tudi več tednov po zaužitju (8).
VLOGA ZDRAVNIKOV
Vloga osebnih in športnih zdravnikov pri zdravljenju vrhunskih športnikov je zahtevna. Športniku je treba zagotoviti čim hitrejše okrevanje, hkrati pa paziti, da se v prime ru farmakološkega zdravljenja ne uporab -lja zdravilnih učinkovin, ki so prepovedane in bi lahko pripeljale do pozitivnega dopinš kega testa.
Gledano skozi zgodovino in danes imajo zdravniki pomembno vlogo pri sistema tičnem ali načrtovanem individualnem dopingu (9). V primerih zlorab gre za kršitve temeljnih poklicno - etičnih načel zdravniš -kega poklica, hkrati pa v nekaterih državah tudi za kazniva dejanja. V zadnjem deset letju je nekaj evropskih držav, kot so npr. Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Španija, Švedska, Velika Britanija in osta -le, umestilo boj proti dopingu v zakonoda jo z ločenimi zakoni (10). V Sloveniji za zdaj ločenega protidopinškega zakona še nima mo, vendar pa je sodelovanje zdravnikov pri dopingu opredeljeno kot kršitev 189. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki velja na področju Republike Slovenije od 1. novembra 2008 naprej in vsebinsko obsega vse vidike omogočanja uživanja prepovedanih snovi v športu (11). Čeprav so primeri načrt -nega dopinga medijsko vedno zelo odmev ni, je vpletenih le manjše število zdravnikov. V nasprotju s temi se večina zdravnikov danes v svoji redni praksi ob delu z vrhun skimi športniki srečuje s problemi nena mernega dopinga. Športniki se po nasvet ali dodatne informacije najbolj pogosto
obračaj o na trenerj e in klubske zdravnike, zato je pomembno, da so ti strokovni kadri ustrezno izobraženi tudi z vsebinami boja proti dopingu (12).
Vsi družinski zdravniki in tudi zdravni -ki ostalih specializacij se pogosto srečuje -jo z vprašanji s področja dopinga. Raziskava v Franciji je pokazala, da se je 11 % družin -skih zdravnikov v obdobju enega leta nepo sredno soočilo z vsaj enim športnikom, ki je želel, da se mu predpiše terapija s pre povedanimi zdravilnimi učinkovinami (an -drogeni anabolični steroidi, stimulansi in glukokortikosteroidi) (13). V isti raziskavi so tudi pokazali, da je v roku enega leta 10 % zdravnikov imelo v svoji ordinaciji vsaj enega športnika, ki je bil zaskrbljen zaradi potencialnih stranskih učinkov uporabe dopinga. Zdravniki so v večini primerov tem športnikom opravili laboratorijske preiska ve krvi in naredili EKG (13). Odnos zdrav -nika do pacienta športnika, ki zavestno jemlje doping in to prizna zdravniku, postane kompleksen. Zdravnik mora varovati skrivnosti, ki mu jih je zaupal njegov bolnik, hkrati pa paziti, da s svojim delovanjem, vključujoč posvetovanja in opravljene labo -ratorijske diagnostične preiskave, ne krši kazenske zakonodaje glede omogočanja uži -vanja prepovedanih snovi v športu (14). Prav tako je etično vprašljiva vloga zdravnika, ki sodelovanje s športnikom pri uporabi pre povedanih snovi razume z vidika ohranja nja športnikovega zdravja oz. zmanjševanja stranskih učinkov (14).
Zelo pomembna je vloga zdravnika, ko vrhunskemu športniku predpiše farmako -loško zdravljenje. Pomembno je, da natanč no pozna aktualno verzijo LPSP (vsako leto izide nova verzija) ali da se pred uved -bo terapije posvetuje z ustreznim strokovnjakom (3). Včasih je treba izbrati alternativ no obliko zdravljenja z drugimi zdravilnimi učinkovinami, ki niso prepovedane, ali se odločiti za pridobitev terapevtske izjeme. V nasprotnem primeru lahko pride do nena -mernega dopinga kot posledice zdravljenja
športnika s prepovedanimi zdravilnimi učinkovinami iz LPSP. Pri večini teh primerov gre za pravilne klinične odločitve za zdravljenje bolnika, ki ni športnik. Pri zdravljenju vrhunskega športnika pa je potreb na posebna previdnost.
Poznavanje protidopinških pravil in LPSP s strani zdravnikov je slabo. V razi -skavi med družinskimi zdravniki leta 1997 v Veliki Britaniji je le 53% zdravnikov poznalo prepovedane snovi, v podobni razi skavi v Franciji pa je 77 % družinskih zdrav nikov ocenilo, da nimajo ustreznega znanja o dopingu (13, 15). V Sloveniji ima 47,3% družinskih zdravnikov in 35,2 % farmacevtov neustrezno (oz. zelo slabo) znanje o do pingu, le 2,3 % družinskih zdravnikov in 5,6% farmacevtov pa odlično (16).
Do zelo odmevnega primera nenamernega dopinga zaradi zdravniške napake je prišlo leta 2000 na Olimpijskih igrah v Sydneyju, ko je romunska telovadka Andreea Raducan izgubila zlato olimpijsko medaljo. Športnica je pred tekmovanjem imela glavobol in zaprt nos zaradi prehlad nega obolenja. Reprezentančni zdravnik ji je predpisal zdravilo brez recepta, Nurofen. Zdravilo kot glavno aktivno zdravilno učin kovino vsebuje nesteroidno protivnetno učinkovino ibuprofen, hkrati pa kot dekon gestiv za zmanjšanje občutka zaprtega nosu vsebuje tudi psevdoefedrin. Psevdoe fedrin je na LPSP uvrščen v kategorijo S6 - Stimulansi. Telovadka je zaužila tab -leto Nurofena med ogrevanjem pred tekmo vanjem. Njen urinski vzorec, odvzet po zaključku tekmovanja, je bil pozitiven zara di prisotnosti psevdoefedrina. MOK ji je odvzel zlato medaljo, čeprav je povedala, da ji je zdravilo predpisal zdravnik in da namen zaužitja ni bil izboljšanje telesne zmogljivosti (17). Po načelu striktne odgo -vornosti, ki je definirana v Svetovnem kodeksu proti dopingu, je športnik odgovo ren za vse zaužite snovi, ki pridejo v njego vo telo, ne glede na motivacijo ali odsotnost motivacije (1, 2, 18). Zdravnika so suspen-
dirali za obdobje dveh olimpijskih ciklov, čeprav kazni za zdravnike niso natančno opredeljene.
Drug primer nenamernega dopinga je primer Miloša Milinica, srbskega igralca rokometa, ki je bil leta 2010 pozitiven na kontroli dopinga zaradi prisotnosti klortia zida (tiazidni diuretik, ki je uvrščen na LPSP v kategorijo S5 - Diuretiki in maskirni agensi). Anamneza je pokazala, da se je športnik od leta 2008 zaradi povišanega krvnega tlaka zdravil z inhibitorji angiotenzin -ske konvertaze, s kalcijevimi antagonisti in z diuretiki, ki mu jih je predpisal kardiolog v Beogradu (19). Omenjeno terapijo je najprej potrdil njegov takratni klubski zdrav nik, kasneje pa tudi klubska zdravnika v drugih dveh ekipah, kjer je nadaljeval kariero. Športnika so do pozitivnega dopinš-kega testa s celotno medicinsko dokumen tacijo obravnavali kar štirje zdravniki in nobeden izmed njih ni ugotovil, da zdravljenje vsebuje prepovedano snov. V prime -ru odločitve kardiologa, da športnik zaradi resnosti svojega bolezenskega stanja za zdravljenje povišanega krvnega tlaka potre -buje tritirno zdravljenje z diuretikom, bi moral športnik zaprositi protidopinško organizacijo za terapevtsko izjemo. Športnik je bil kaznovan z desetmesečno prepo vedjo nastopanja (nižja kazen, namesto dve leti), medtem ko sta bila dva izmed vplete nih klubskih zdravnikov kaznovana z glo bo preko civilne tožbe (19).
V primeru terapije, ki vsebuje prepove -dane snovi, ima zdravnik velikokrat mož nost izbrati alternativno terapijo z zdravil nimi učinkovinami, ki niso na LPSP. Če športnik nadaljuje s prvotno terapijo, mora urediti terapevtsko izjemo, kot bo razlože -no v nadaljevanju.
Pomembno je vedeti, da lahko zdravi -la poleg glavne aktivne učinkovine, ki ni prepovedana, vsebujejo tudi druge učinko vine, ki pa so lahko na LPSP. Za ilustracijo si poglejmo dva pogosta primera iz vsak danje prakse:
•	Aspirin® (acetilsalicilna kislina) in Aspi -rin Complex® (acetilsalicilna kislina in psevdoefedrin) in
•	Claritine® (loratadin) in Claritine- Kombo® (loratadin in psevdoefedrin).
Tako acetilsalicilna kislina, ki je nesteroid-na protivnetna učinkovina, kot tudi lorata din, ki je antihistaminik, nista na LPSP in sta pogosti zdravilni učinkovini v številnih zdravilih brez recepta. Medtem pa je psev doefedrin, ki je prisoten v zgoraj omenje nih zdravilih, uvrščen na LPSP v kategorijo S6 - Stimulansi.
Določeni športi imajo zelo strogo poli tiko zdravljenja brez parenteralnih aplika cij, razen v primeru nujnih medicinskih stanj. Gre za t. i. terapijo brez igel (angl. no needle policy). V kolesarstvu velja, da mora vsak kolesar, ki tekmuje v najvišjem med narodnem razredu, v roku 24 ur po kate -ri koli prejeti parenteralni terapiji pisno obvestiti Mednarodno kolesarsko zvezo (fra. Union Cycliste Internationale, UCI) in predložiti ustrezno medicinsko dokumen tacijo za utemeljitev. V nasprotnem prime -ru sledi kazen od 8 dni do 6 mesecev prepovedi nastopanja na tekmovanjih (20). Podobno pravilo velja tudi za ostale špor te v celotnem obdobju trajanja olimpij -skih iger. Sicer pa za večino ostalih športov velja, da športnik ne sme prejeti intraven skih infuzij v obsegu več kot 50 ml v 6 urah, vključujoč infuzije fizioloških raztopin. To seveda ne velja v primeru nujnih medicin -skih stanj ali za namene medicinskih prei skav, kot je tudi definirano na LPSP, v kategoriji M2 - Kemične in fizične mani -pulacije.
Po trenutno veljavnih pravilih je odgo vornost športnega zdravnika, ki bi moral za svoje vrhunske športnike preveriti predpi sano farmakološko zdravljenje pri odgovor nem specialistu, slabo definirana. Vsa odgovornost je na športniku, ki je v prime ru kršitve protidopinških pravil tudi edini sankcioniran.
ureditev terapevtske izjeme
Do problema nenamernega dopinga lahko pride pri športnikih, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo zdravljenje, ki vključuje prepovedane snovi ali postopke.
V	teh primerih mora športnik predhodno pridobiti terapevtsko izjemo, ker gre v nas protnem primeru za kršitev protidopinških pravil. V primeru nujnih medicinskih stanj ali diagnostičnih preiskav se to ureja kasne je, t. i. retroaktivna terapevtska izjema.
Pridobivanje terapevtske izjeme (angl. therapeutic use exemption) je postopek, pri katerem lahko športniki z uradno zdravniško dokumentacijo zahtevajo izjemo za jemanje prepovedanih snovi ali uporabo prepoveda nih postopkov zaradi uporabe v zdravstve -ne namene. Pravila za obravnavo prošenj za terapevtske izjeme in njihovo odobritev so opredeljena v Mednarodnih standardih za terapevtske izjeme, ki jih izdaja WADA (21).
V	skladu s temi standardi so glavni kriteri -ji za dodelitev terapevtskih izjem naslednji:
•	zdravje športnika se lahko znatno poslab -ša v primeru neuporabe prepovedane sno vi ali postopka za zdravljenje akutne ali kronične bolezni,
•	terapevtska uporaba prepovedane snovi ali postopka ne izboljša sposobnosti šport nika preko nivoja normalnega zdravstve nega stanja,
•	ne obstaja nobena razumna alternativna možnost zdravljenja in
•	potreba po uporabi prepovedane snovi ali postopka ne sme biti v nobenem prime ru posledica predhodne uporabe prepo vedanih snovi ali postopkov.
Športniki mednarodnega razreda, katerih zdravljenje zahteva uporabo prepovedanih snovi ali postopkov, morajo za terapevtsko izjemo zaprositi pri svoji mednarodni šport -ni zvezi. Kadar športnik tekmuje na nacio -nalnem nivoju, mora za terapevtsko izjemo zaprositi pri nacionalni protidopinški orga nizaciji. V Sloveniji je to Slovenska antidoping organizacija (SLOADO). Posebna
pravila veljajo za olimpijske igre, kjer morajo športniki preko nacionalnega olimpijskega komiteja predložiti obstoječo terapevtsko izjemo v obravnavo medicinski komisiji MOK.
Postopek pridobivanja terapevtske izjeme
Osebni zdravnik izda športniku napotnico za pregled pri zdravniku specialistu za posamezno področje. Športnik oz. njegov izbrani ali klubski zdravnik mora pred pre -gledom pri zdravniku specialistu natančno preučiti, katere preiskave so zahtevane s strani WADA. Te so jasno navedene v zad nji verziji WADA- smernic za izdajo terapevtskih izjem za posamezno bolezensko stanje. Treba je poudariti, da se smernice neneh no spreminjajo, zato je treba pred specia lističnim pregledom preveriti vsebino zad nje verzije, ki je prosto dostopna na spletni strani WADA (22). Zdravnik specialist po potrjeni diagnozi izpolni obrazec za tera pevtsko izjemo. Športnik izpolnjeni obrazec za terapevtsko izjemo skupaj s celotno medicinsko dokumentacijo, ki obsega dote danje bolezni, opravljene preglede in rezul -tate preiskav, pošlje na nacionalno protido pinško organizacijo. Vlogo obravnava strokovna komisija, ki športnika najkasne je v roku enega meseca obvesti o odločitvi, ali je bila prošnja odobrena. Nepopolne vlo -ge se vrne športniku z zahtevo po dopolni tvi. Prav tako velja, da do prejema potrje -ne terapevtske izjeme športnik ne sme uporabljati prepovedanih snovi ali postop kov. Primer vloge za pridobitev terapevtske izjeme v Sloveniji (SLOADO), ki jo mora izpolniti zdravnik specialist, je v prilogi 1.
Športniki mednarodnega razreda morajo za pridobitev terapevtske izjeme za nasto pe na mednarodnih tekmovanjih zaprositi svojo mednarodno športno zvezo. Obrazec za pridobitev terapevtske izjeme (angl. the -rapeutic use exemption application form) in vsa navodila se običajno nahajajo na splet -nih straneh posameznih mednarodnih zvez.
Obrazec je treba izpolniti v angleškem jeziku in priložiti celotno medicinsko dokumentacijo. Priporočljivo je, da športnik mednarodni prijavi priloži tudi veljavno terapevtsko izjemo, podeljeno s strani nacio nalne protidopinške organizacije. To pospe -ši odločitev mednarodne komisije, ki v veči ni primerov potrdi delo nacionalnih komisij. V primeru zavrnitve terapevtske izjeme ima športnik pravico pritožbe na WADA.
WADA lahko na lastno pobudo kadarkoli preveri odobritev ali zavrnitev tera pevtske izjeme kateremu koli športniku. Če WADA ugotovi neskladnost odobritve ali zavrnitve terapevtske izjeme z Mednarod -nimi standardi za terapevtske izjeme, lah ko WADA takšno odločitev spremeni.
Obnavljanje terapevtske izjeme
Vsaka izdana terapevtska izjema ima dolo čen rok veljavnosti. Napake, ki lahko privedejo do nenamernega dopinga, se lahko dogodijo tudi v primerih, kadar športniki oz. njihovi zdravniki pozabijo na dejstvo, da je terapevtsko izjemo treba redno obnavljati. Vsako leto ali vsaka tri leta (odvisno od postavljene diagnoze) je treba ponoviti vse postopke kot ob prvem pridobivanju tera pevtske izjeme.
PASIVNA INHALACIJA PREPOVEDANIH SNOVI
Športnik je lahko v določenih socialnih situacijah izpostavljen dimu različnih psi -hostimulativnih učinkovin. V primeru detekcije v urinu ni mogoče ločiti, ali je snov prišla v telo aktivno kot namenska aplika cija psihoaktivnih snovi ali pasivno. Dejav -niki, ki vplivajo na pasivno inhalacijo, so:
•	velikost in ventilacija prostora,
•	čas izpostavljenosti in
•	koncentracija psihoaktivnih snovi v zraku.
Pasivna inhalacija kanabinoidov
Kanabinoidi so na LPSP uvrščeni v kate -gorijo S8 - Kanabinoidi, ki vključuje tako naravne kanabinoide (npr. kanabis, hašiš,
marihuana) kot tudi sintetične kanabimi metike. Pozitivni primer kršenja dopinga temelji na detekciji glavnega presnovka tetrahidrokanabinola (THC), to je delta-9 -te -trahidrokanabinola 9 karboksilne kisline (karboksi -THC), v urinu. Odločitvena mejase je v letu 2013 z >15 ng/ml zvišala na > 175 ng/ml (23).
Z namenom, da se ugotovi obseg pasivnega vdihavanja kanabinoidov, je bilo oprav ljenih več raziskav. V študiji, kjer je osem posameznikov pokadilo vsak po štiri ciga rete z vsebnostjo 27 mg THC/cigareto, so bili v manjši sobi brez ventilacije prisotni trije preiskovanci. Urinske vrednosti THC so bile pri preiskovancih pod 10 ng/ml (24). V drugi študiji so bili preiskovanci v avto -mobilu, kjer so vdihovali dim marihuane in hašiša (pomešano s tobačnimi cigaretami) v ekvivalentu 90 mg THC. V poskusu, kjer je bil uporabljen dim iz hašiša, THC v uri nu ob pasivni inhalaciji pri preiskovancih niso zaznali. V istem poskusu pa so pri dimu iz marihuane urinske vrednosti znašale 14-30 ng/ml (25). Prav tako so izvedli prei -skavo kronične pasivne izpostavljenosti dimu cigaret marihuane z 2,8 % vsebnostjo THC. V seriji poskusov, kjer so bili posamezniki eno uro dnevno, šest dni zapored v nezračeni manjši sobi izpostavljeni dimu iz 16 marihuanskih cigaret, so bile povprečne dnevne vrednosti za THC v plazmi v ob -močju 2,4-7,4 ng/ml, maksimalna vrednost pa je dosegla 18,8ng/ml brez trendov akumulacije (26).
Študije so pokazale, da je možno, da ima posameznik v urinu zaznavne količine THC v primeru ostrih pogojev pasivne izpostavljenosti dimu marihuane. Vendar pa je v skla du z novim WADA- tehničnim dokumentom, kjer morajo vrednosti za karboksi -THC pre -segati 175 ng/ml, malo verjetno, da bi bil pozitiven rezultat posledica realnih pogojev pasivne izpostavljenosti dimu. Do leta 2013 je bila odločitvena meja nad 15 ng/ml. To vrednost bi športnik v primeru ekstremne izpostavljenosti dimu marihuane lahko
presegel. Danes torej lahko razlikujemo med zavestnim uživanjem kanabinoidov (npr. kajenje ali peroralno uživanje) inpasiv -no izpostavljenostjo dimu v okolju, zato je možnost za nenamerni doping manjša.
Ostale oblike pasivne inhalacije v socialnem okolju
Športniki so lahko izpostavljeni tudi dimu hlapne oblike kokaina, ki je znana kot »crack kokain« (kokainska baza, ki se lahko kadi). Visoka hlapnost te oblike omogoča, da se lahko kadi v pipah. Pasivna izpostavljenost je možna preko inhalacije dima, hlapov ali izdihanega zraka kadilca. Ostale možnosti so tudi inhalacija prahu, transdermalna absorbcija ali nenamerna oralna zaužitev. V raziskavi, kjer so šest zdravih prostovoljcev izpostavili 100 in 200 mg hlapov kokainske baze v nezračeni manjši sobi, so ugotovili, da je bila koncentracija benzoil ekgonina (glavni presnovek kokaina) 22-123 pg/l (27). Tudi v drugi seriji raziska -ve, kjer so bili preiskovanci za štiri ure izpo -stavljeni v neposredno bližino kadilcev »crack kokaina«, so uspeli zaznati do 6pg/l benzoilekgonina (27). Torej v ostrih pogo -jih izpostavljenosti dimu »crack kokaina« je športnik lahko testiran pozitivno na prisotnost kokaina. Kokain je prepovedan na tek -movanjih in je uvrščen na LPSP, v kategorijo S6 - Stimulansi.
V socialnem okolju je lahko športnik izpostavljen tudi pasivni inhalaciji dima kri -stalnega metamfetamina (poznan tudi pod imenom »ice«), ki se dobro absorbira ob kaje -nju/inhalaciji ali intranazalni aplikaciji in je razširjen tudi v Evropi (28, 29). Metam-fetamin je uvrščen na LPSP, v kategorijo S6 - Stimulansi.
kontaminacija prehrane IN ŽiviL IZ okolja
Nenamerni doping je lahko tudi posledica zaužitja kontaminirane prehrane oziroma posameznih živil, ki vsebujejo prepoveda ne aktivne učinkovine iz LPSP. Slednje izvi -
rajo iz vzreje živali in/ali kasnejše obdela -ve živil.
Klenbuterol in anabolni androgeni steroidi v živalskem mesu
Uporaba anaboličnih steroidov za vzpodbu -janje telesne mase živine je v Evropski uniji v celoti prepovedana. Kljub natančni regu -lativi vedno obstaja možnost nezakonite uporabe anabolnih steroidov, kar pripelje do prisotnosti ostankov hormonov v žival skih proizvodih (30). Na splošno so pospe -ševalci rasti (npr. anabolični steroidi in ostali hormoni) v večini tkiv živali prisotni v zelo nizkih koncentracijah. Višja koncen -tracija le - teh je v jetrih, ledvicah in čreves -ju (4). Prisotnost teh snovi v mesu lahko privede do zaužitja v majhnih količinah. Posledično bi lahko športniki, ki so zauži li takšno meso, bili pozitivni na kontroli dopinga. Tveganje se poveča ob večkratni aplikaciji, torej ob rednem uživanju konta miniranega mesa.
Dejavniki, ki vplivajo na možnost pozi -tivnega rezultata, so:
•	količina zaužitega mesa,
•	tip zaužitega tkiva (meso, jetra, ledvice, črevesje itd.) in
•	način, na katerega so živali prejemale ana-bolične agense.
V raziskavi, kjer so prostovoljci jedli piš -čančje meso živali, ki so prejemale mete -nolon (anabolični androgeni steroid) bodisi intramuskularno bodisi peroralno v krmi, so ugotovili, da so bili vsi urinski vzorci negativni v primeru peroralne krme (31). Pozitivnih pa je bilo kar 50 % vseh urinskih vzorcev, zbranih 24 ur po zaužitju mesa živali, ki so metenolon prejemale intramu skularno (31).
V letih 2010 in 2013 se je pojavilo več nerazložljivih primerov dopinga s klenbu terolom pri športnikih v namiznem tenisu, nogometu in kolesarstvu. Klenbuterol je adre nergični agonist ß2 in se ponekod v klinič -ni medicini uporablja kot bronhodilatator,
vendar ima hkrati tudi izrazito anabolično (hipertrofija skeletnih mišic) in lipolitično delovanje (zmanjševanje telesnih maš -čob) (32). Prav zato se v vrhunskem športu pogosto uporablja kot doping, hkrati pa je zaradi enakih farmakodinamičnih lastno sti zanimiv tudi za živinorejce (33). Slednje predstavlja veliko tveganje za nenamerni doping, saj je danes moč detektirati zelo nizke koncentracije klenbuterola v urinskih vzorcih (34). V zadnjem času se prav zato opravlja veliko študij farmakokinetike in presnove klenbuterola, da bi razvili potrje no metodo, ki bi omogočila razlikovanje med klenbuterolom, ki izvira iz zdravila (na merni doping), in tistim, ki izvira iz zauži -tega mesa (nenamerni doping) (35, 36).
Najbolj nazoren primer nenamernega dopinga zaradi uživanja mesa, kontami niranega s klenbuterolom, se je dogodil na svetovnem prvenstvu v nogometu za kate gorijo mladincev, mlajših od 17 let, v Me -hiki leta 2011 (37). Od skupno 208 odvze -tih urinskih vzorcev na kontrolah dopinga jih je bilo 109 pozitivnih (52 %) na prisotnost klenbuterola. Zato so v nadaljevanju opravili tudi odvzeme mesnih vzorcev v ho telih, kjer so bivale ekipe, in ugotovili pri sotnost klenbuterola v 14 od 47 vzorcev mesa (30%). Na celotnem prvenstvu je bilo samo 5 od 24 ekip, ki niso imele klen -buterola v nobenem izmed odvzetih urin skih vzorcev. Od teh je bila ena ekipa na brezmesni dieti. Odločitev je bila, da je naj bolj verjeten vzrok za prisotnost klenbutero la pri športnikih prehrana s kontaminiranim mesom, zato so se odločili, da športnikov ne bodo sankcionirali (37).
Zgoraj omenjene študije podpirajo hipo tezo, da lahko uporaba mesa živali, tretira -nih z anaboličnimi učinkovinami (anabolič ni androgeni steroidi, klenbuterol ipd.), ki so na LPSP uvrščene v kategorijo S1 - Ana -bolični agensi, vodi do pozitivnih rezulta -tov pri analizah vzorcev urina. Uporaba prepovedanih snovi v živinoreji je pogostejša v določenih državah. V raziskavi na Kitaj -
skem so dokazali prisotnost klenbuterola v mesu pri 79% vseh odvzetih vzorcev, čeprav je uporaba klenbuterola uradno pre povedana (38). Zato WADA in nekatere mednarodne panožne zveze opozarjajo svo je športnike, da se naj med potovanjem ali bivanjem v Mehiki in na Kitajskem v celo -ti izogibajo uživanju mesa zaradi nevarno sti nenamernega zaužitja klenbuterola (39). Verjetno obstajajo tudi druge države s po dobnim tveganjem.
Mikotoksini v prehrambenih izdelkih
Določeni prehranski izdelki so lahko kon -taminirani z mikotoksini, ki so produkt gliv. Tak primer je zearalenon. Uvrščamo ga med mikotoksine, ki ga proizvajajo glive iz rodu Fusarium, v človeškem telesu pa se presnovi v zeranol (40, 41). Zeranol je pro -motor rasti in je na LPSP uvrščen v kate gorijo S1 - Anabolični agensi. Problem je, ker ni lahko opredeliti, ali je zeranol prišel v človeško telo kot doping ali kot posledi -ca kontaminirane rastlinske hrane (okuže ne z glivami) (8, 40). V obdobju od leta 2005 do leta 2010 so imeli v WADA-akreditira-nemu laboratoriju v Kölnu nekaj sumljivih urinskih vzorcev, vendar so uspeli s pomočjo analize vseh značilnih metabolitov zea ralenona razlikovati med kontaminacijo hrane z mikotoksini in namernim vnosom zeranola. Zeranol se namreč v telesu v zelo majhnem obsegu pretvarja v zearalenon in ostale značilne metabolite, medtem ko ima zearalenon obsežen metabolizem in se v večjem obsegu pretvarja le v zeranol (40).
Makova semena (morfij) v kruhu ali pecivu
Uživanje peciva ali kruha, pripravljenega iz maka, je po svetu popularno. Makova seme na vsebujejo dva alkaloida: kodein in morfij. Raziskave so pokazale, da uživanje hrane iz makovih semen pripelje do prisotnosti morfija v urinskih vzorcih, ki je na LPSP uvrščen v kategorijo S7 - Narkotiki (42).
Meja za pozitiven dopinški test je za pri sotnost morfija v urinu postavljena nad 1.300 pg/l (23).
V	raziskavi, kjer so preiskovanci zauži -li torto, pripravljeno iz makovih semen, je bila najvišja izmerjena koncentracija mor fija v urinu 302 pg/l (42). V drugi raziskavi, kjer so preiskovanci zaužili tri zavitke iz makovih semen (zavitek je vseboval 2 g makovih semen in 108pg morfija/g semen), so bile največje urinske vrednosti za mor fij do 1.000 pg/l (43). V isti raziskavi je eden izmed preiskovancev zaužil 15 g makovih semen in je imel najvišjo izmerjeno koncen tracijo morfija v urinu 2.010 pg/l (9 ur po zaužitju). Koncentracija je padla pod 300 pg/l 28 ur po zaužitju (43).
Uživanje makovih semen lahko v dolo -čenih primerih pripelje do pozitivnega rezultata, kadar vrednost morfija v urinu preseže odločitveno mejo (1.300 pg/l), zato je potrebna previdnost pri uživanju mako vega peciva.
Konopljino olje v prehranskih izdelkih
Izdelki iz konoplje (Cannabis sativa) so v nekaterih državah popularni tudi v jedeh, in sicer v obliki peciva (angl. brownies, cookies), konopljine torte, olja iz konopljinih semen, konopljinega čaja ali konopljinega piva (44, 45). Športnik lahko te izdelke zau -žije zavedno ali nezavedno.
Preiskovanci, ki so v raziskavi zaužili pecivo z marihuano (brownies) z ekvivalen tom 1-2 cigaret marihuane (2,8 % THC), so imeli najvišje vrednosti za karboksi THC v urinu med 108-436ng/ml (46). Odločitvena meja za pozitivni primer kršitve proti -dopinških pravil je definirana nad 175 ng/ml karboksi-THC v urinu (23).
V	drugi raziskavi so prostovoljci zaužili konopljino olje v predvidenem dnevnem odmerku (vsebnost THC 0,17-1,77mg/dan). Njihove najvišje izmerjene vrednosti kar -boksi-THC v urinu so bile 1,8-48,7mg/ml (47). V raziskavi, kjer so preučevali kronično uži -
vanje konopljinega olja (v dnevnem odmerku 0,09-0,6 mg), so izmerili najvišjo vred -nost karboksi -THC v urinu 5,2 ng/ml (48). Torej uživanje konopljinega olja v predvi denih dnevnih odmerkih ne povzroči vseb nosti karboksi THC v urinu, ki bi prekoračila predvideno odločitveno mejo. Obstaja pa problem, da je težko kontrolirati vnos THC preko konopljinega olja, saj imajo različni produkti različne vsebnosti THC. V prime ru večjega vnosa THC, podobno kot v pri meru različnih peciv, je športnik lahko pozitiven na kontroli dopinga. Kanabinoi di so na LPSP uvrščeni v kategorijo S8 -Kanabinoidi.
Stimulansi v zeliščnih čajih
Določeni čaji iz Azije lahko vsebujejo večje količine efedrina. Tak primer so pri pravki iz rastline Ephedra sinica (kitajsko Ma-Huang), ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih in čajih za hujšanje (49). Ephedra alkaloidi, kot so efedrin, psevdoefedrin, metilefedrin, norpsevdoefedrin in norefe drin so uvrščeni na LPSP, v kategorijo S6 -Stimulansi.
Določeni čaji iz Južne Amerike (Peru, Bolivija) lahko vsebujejo liste koke, in sicer lahko določeni tipični pripravki (1 g rastlinskega materiala/čajno vrečko) vsebujejo okoli 5 mg kokaina (50). Po zaužitju skode -lice takšnega čaja so v urinu prisotni meta boliti kokaina (npr. benzoilekgonin) vsaj 20 ur po zaužitju (50). V primeru, da bi šport -nik zaužil tak čaj dan pred tekmovanjem, bi bil zanesljivo pozitiven na kontroli dopin -ga. Kokain je na tekmovanjih prepovedan in je uvrščen na LPSP v kategorijo S6 - Sti mulansi.
PREHRANSKA DOPOLNILA
Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano, čeprav se večinoma oglašujejo kot produkti za izboljševanje splošnega zdravja in počut ja ter nekateri tudi kot produkti za pove čevanje telesne zmogljivosti. Prehranska
dopolnila lahko vsebujejo vitamine, mine -rale, aminokisline, maščobne kisline, vlakni ne, rastline in rastlinske izvlečke, mikroor -ganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je nji -hova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena (51).
Na področju prehranskih dopolnil ima mo ohlapno regulativo, saj zakonodaja za prehranska dopolnila določa manj stroge kriterije kakovosti proizvodnje kot veljajo za zdravila. Prav tako proizvodi pred priho dom na trg niso testirani za varnost ali učinkovitost. Proizvajalci lahko torej na tržišče postavijo številne produkte po opravljenih lastnih analizah, ki niso vedno natančne ali izvedene na prisotnost morebitnih (nežele nih) kontaminantov. Šele v primeru, ko na podlagi novih podatkov in spoznanj obstaja utemeljen sum, da prehransko dopolnilo predstavlja nevarnost za zdravje ljudi, lahko odgovorno ministrstvo za zdravje zača sno prepove ali omeji promet s prehranskim dopolnilom (51). Prav tako zakonodaja pre -prečuje proizvajalcem, da pri oglaševanju ali označevanju prehranskih dopolnil pri -pisujejo lastnosti preprečevanja, zdravlje nja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh (51). V obdobju od leta 2004 do leta 2012 je Ameriška agencija za hrano in zdravila (angl. Food and Drug Administration, FDA) s trga v ZDA umaknila 237 prehranskih dopolnil, največ zaradi kontaminacije z dru -gimi bioaktivnimi snovmi (52). Težava je tudi v tem, da odgovorne agencije nimajo natančnih kontaktnih podatkov proizva jalcev, zato je težko doseči hiter in popol ni umik kontaminiranih izdelkov s trga (52). Kontaminirana prehranska dopolnila ima jo potencialno negativen vpliv na zdravje potrošnikov, hkrati pa lahko v primeru vrhunskega športnika pripeljejo do pozitiv nega rezultata na kontroli dopinga (nena merni doping).
Danes je na trgu več sto tisoč različnih prehranskih dopolnil v različnih državah, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje.
V ZDA je bilo leta 1994 okoli 4.000 različnih prehranskih dopolnil, v letu 2013 pa okoli 85.000 (53). Prodaja prehranskih dopolnil je hitro rastoč posel. Okoli leta 1990 je bil trg prehranskih dopolnil v ZDA ocenjen na približno 3 milijarde dolarjev, leta 1999 na 12 milijard dolarjev, leta 2013 pa na 32 milijard dolarjev (53-55). Svetovni trg je bil leta 2006 ocenjen na 60 milijard dolar -jev (56). Trend rasti prodaje in večje upo -rabe prehranskih dopolnil se kaže tudi pri vrhunskih športnikih (12, 57).
Uporaba prehranskih dopolnil je v športu zelo razširjena. V povprečju znaša raba 1,7 prehranskih dopolnil na enega športni -ka (58). Ocenjuje se, da okoli 55-80 % vseh vrhunskih športnikov uporablja prehranska dopolnila, frekvenca pa se povečuje s sta rostjo športnika in s trajanjem športne kariere (12, 59, 60). Motivacija oziroma poglavitni razlogi vrhunskih športnikov za uporabo prehranskih dopolnil so (61):
•	pomoč pri regeneraciji po treningih (71 %),
•	izboljševanje zdravja (52%),
•	izboljšanje telesnih zmogljivosti (46 %),
•	preprečevanje ali zdravljenje bolezni (40 %) in
•	nadomeščanje slabe diete (29 %).
Kontaminacija prehranskih dopolnil s prepovedanimi snovmi
Raziskave kažejo, da je okoli 15-25 % vseh prehranskih dopolnil na trgu kontaminiranih s prepovedanimi snovmi (62, 63). Naj pogostejši kontaminanti so anabolni andro geni steroidi in njihovi prekurzorji, stimu -lansi in adrenergični agonisti ß2 (63). Naj -pogostejši primeri kontaminantov v zadnjih letih so predstavljeni v tabeli 1.
V študiji, opravljeni v WADA- akreditiranem laboratoriju v Kölnu, je bilo analiziranih 634 vzorcev prehranskih dopolnil. Izvirala so iz 13 različnih držav in od 215 različnih proizvajalcev. Ugotovili so, da je 94 prehranskih dopolnil (14,8 %) vsebo -valo prekurzorje anaboličnih androgenih hormonov, ki niso bili navedeni na oznaki
izdelka. Od vseh pozitivnih prehranskih dopolnil je 23 vzorcev (24,5 %) vsebovalo prekurzorje nandrolona in testosterona, 64 vzorcev (68,1 %) je vsebovalo le prekur -zorje testosterona in 7 vzorcev (7,5%) le pre-kurzorje nandrolona (62). Največ kontami niranih produktov je bilo iz Nizozemske (25,8%), Avstrije (22,7%), Velike Britanije (18,8 %), ZDA (18,8 %) in Italije (14,3 %) (62). Slovenija v omenjeno raziskavo ni bila vklju -čena.
Vzroki za kontaminacijo prehranskih dopolnil so (65, 66):
•	namerno dodajanje prepovedanih snovi,
•	uporaba kontaminiranih vhodnih snovi in
•	navzkrižna kontaminacija med proizvodnim procesom.
kurenca na trgu velika. Tak primer so čaji za hujšanje, ki so kontaminirani s sledovi sibutramina (anorektik, psihostimulans, na LPSP v kategoriji S6 - Stimulansi), ali dodatki anaboličnih androgenih steroidov.
Uporaba kontaminiranih vhodnih snovi
Podjetja, ki proizvajajo prehranska dopol nila, velikokrat nabavljajo vhodne snovi (os novne surovine) v različnih predelih sveta. Prav tako tudi pogosto menjajo proizvajal -ce glede na ceno. Nekatere od teh snovi niso podvržene potrebnim ukrepom za nadzor kakovosti, ki bi zagotovili ustrezno čistost. Tako lahko te sestavine precej nedolžno pri vedejo do končnega izdelka s prepovedani mi snovmi, ki niso navedene na oznaki.
Namerno dodajanje prepovedanih snovi
Včasih podjetja v prehranska dopolnila do dajo zdravilne učinkovine z namenom dose ganja farmakoloških učinkov, ker je kon-
Navzkrižna kontaminacija med proizvodnim procesom
Nekatera podjetja na svojih proizvodnih linijah proizvajajo različne produkte. Ker je
Tabela 1. Najpogostejši kontaminanti z Liste prepovedanih snovi in postopkov (LPSP), ki jih najdemo v prehranskih dopolnilih (64).
Snov	Farmakološka skupina iz LPSP
4-androsten-3,17-diol	S1. Androgeni anaboliCni steroidi
4-androsten-3,17-dion	S1. Androgeni anabolični steroidi
5-androsten-3,17-diol	S1. Androgeni anabolični steroidi
19-nor-4-androsten-3,17-diol	S1. Androgeni anabolični steroidi
19-nor-4-androsten-3,17-dion	S1. Androgeni anabolični steroidi
19-nor-5-androsten-3,17-diol	S1. Androgeni anabolični steroidi
19-nortestosteron (nandrolon)	S1. Androgeni anabolični steroidi
benzilpiperazin	S6. Stimulansi
dehidroepiandrosteron (DHEA)	S1. Androgeni anabolični steroidi
efedrin	S6.Stimulansi
metandienon	S1. Androgeni anabolični steroidi
metilendioksimetilamfetamin (MDMA)	S6.Stimulansi
nor-psevdoefedrin	S6.Stimulansi
sibutramin	S6.Stimulansi
stanozolol	S1. Androgeni anabolični steroidi
testosteron	S1. Androgeni anabolični steroidi
nekatere naprave med različnimi proizvod njami težko natančno očistiti, lahko pride do nenamerne navzkrižne kontaminacije. V podjetjih, ki se ukvarjajo s pripravo raz -ličnih produktov, so med proizvodnimi procesi merili kontaminacijo s steroidi in/ali stimulansi. Ugotovili so prepovedane snovi v sledovih (zelo nizki odmerki) na 12-85% naprav, čeprav je imela večina teh podjetij vpeljano dobro proizvodno prakso (angl. good manufacturing practice, GMP) (66). Pogostost navzkrižne kontami -nacije je večja pri določenih farmacevtskih oblikah, kot so kapsule ali tablete, zaradi težavnega čiščenja aparatur.
Ali lahko uporaba kontaminiranega prehranskega dopolnila pripelje do pozitivnega primera na kontroli dopinga?
Nizka vsebnost prepovedanih snovi v kon -taminiranem prehranskem dopolnilu ne pomeni, da bo športnik imel neposredne far makološke učinke na izboljšanje telesnih zmogljivosti, t. i. pozitivni ergogeni učinek. Vendar je po načelu striktne individualne odgovornosti prisotnost prepovedanih sno -vi in/ali njihovih metabolitov v bioloških vzorcih obravnavana kot kršitev protido pinških pravil, saj so lahko te vrednosti tudi pokazatelj, da je športnik zaužil večji odme -rek prepovedane snovi nekaj dni/tednov nazaj.
Detekcijske metode za steroide, njiho -ve prekurzorje in stimulanse, ki jih uporab -ljajo WADA-akreditirani laboratoriji, so zelo občutljive z nizkimi mejami detekcije (angl. limit of detection, LOD) in z nizkimi mejami kvantifikacije (angl. limit of quan -tification, LOQ) v območju ng/ml v urinu (npr. metaboliti nandrolona se zaznajo v urinu pri koncentracijah < 2 ng/ml) (67). Ker ni moč razlikovati med namernim dopingom (npr. večji odmerek za izboljša nje telesnih sposobnosti nekaj dni/tednov nazaj) in nenamernim dopingom (npr. kon taminacija prehranskega dopolnila v nizkih
odmerkih brez učinka za izboljšanje telesnih sposobnosti, ki je bil zaužit pred nekaj ura mi/dnevi), je zelo pomembno, da se šport niki te nevarnosti zavedajo. V raziskavi je 18 zdravih prostovoljcev zaužilo prehransko dopolnilo, ki je bilo kontaminirano z 10 pg odmerkom 19-norandrostenediona, ta pa je prekurzor nandrolona (anabolični androge ni steroid). Ugotovili so, da bi bili vsi pozi tivni na kontroli dopinga v roku 2 ur po zaužitju, nekateri tudi po 8 urah po zaužit ju (68). Vse vrednosti so se 10 ur po zaužitju vrnile pod detekcijsko mejo, ki bi pomenila pozitiven rezultat na kontroli dopinga. V podobni raziskavi so pokazali, da lahko 10 pg 19 -norandrostendionoma povzroči pozitiven rezultat v obdobju 6 ur po zaužit -ju (69).
Raziskava na prostovoljcih, v kateri so uporabili dejanska prehranska dopolnila s tržišč, za katera so predhodno dokazali kontaminacijo s sledovi anaboličnih andro genih steroidov (nekaj pg količine/kapsulo), je pokazala, da je bil pri nekaterih rezul tat nad odločitveno mejo tudi do 36 ur po zaužitju prehranskega dopolnila. Vsi posa -mezniki so bili pozitivni 8-12 ur po zaužit -ju (67).
Zelo odmeven je bil primer ameriške ga plavalca Kikerja Vencila, ki je bil leta 2003 pozitiven zaradi prisotnosti 19 norandroste rona v urinu in suspendiran za obdobje 4 let. Sam je uporabo prepovedanih snovi zani -kal, zato je vsa svoja prehranska dopolnila poslal v analizo v zasebni laboratorij, kjer so ugotovili, da je bil multivitaminski pri pravek kontaminiran s sledovi anaboličnih androgenih steroidov. Pritožil se je na med narodno arbitražno sodišče (angl. Court of Arbitration for Sport, CAS), kjer so kazen s 4 let znižali na 2 leti. Proti podjetju Ultimate Nutrition, ki je pripravilo prehransko dopolnilo, je leta 2005 dobil odškodninsko tožbo v višini več kot pol milijona dolar jev (70). Izgubil je možnost verjetnega nasto -pa za ameriško plavalno reprezentanco na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, kar
je neprecenljiva škoda. Od takrat sodeluje z ameriško protidopinško organizacijo (angl. United States Anti-Doping Agency, USADA) in na številnih izobraževalnih seminarjih preko svoje zgodbe opozarja športnike, da naj ne uporabljajo prehranskih dopolnil.
Na Olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 so bili trije športniki pozitivni zaradi pri sotnosti 1,3- dimetilamilamina (DMAA, znan tudi pod imenom metilheksanamin), ki je na LPSP uvrščen v skupino S6 - Sti mulansi. DMAA je v zadnjem obdobju pogo -sto detektiran kot kontaminant prehranskih dopolnil (53). Vsi trije športniki so v svojem zagovoru navedli kontaminacijo prehran skih dopolnil kot edini možni vir vnosa prepovedane snovi v njihovo telo, vendar to ni imelo vpliva na zmanjšanje sankcije zaradi kršenja protidopinških pravil.
Učinkovitost prehranskih dopolnil
Številni športniki imajo slabo znanje o pre -hranskih dopolnilih. Pogosto v svoje odlo čitve ne vključijo strokovnjakov s področja športne prehrane, ki bi lahko ovrednotili, ali imajo specifične potrebe po določenih hra-nilih. Veliko športnikov se tudi ne zaveda pomanjkljivih znanstvenih dokazov o učin kovitosti prehranskih dopolnil in posle dično informacij s strani proizvajalcev in prodajalcev ne ovrednotijo dovolj kritično. Osnovni namen podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo prehranskih dopolnil, je zaslužek. Zato bodo v skladu z veljavno zakonodajo, ki preprečuje le pripisovanje zdravilnih lastnosti, športnikom predstavili in oglaše vali izboljšanje telesnih zmogljivosti (po -večanje mišične mase, izgubo telesne teže, povečane aerobne sposobnosti ipd.), ki
v	nekaterih primerih (paradoksalno) prese -ga celo učinkovitost dopinga. Športniki pogosto v želji, da bi na legalen način opti mizirali svojo telesno pripravljenost, hkra ti uporabljajo številna prehranska dopolnila in se sploh ne zavedajo, da se nekatere sno
vi	v teh pripravkih podvajajo. Prav tako se
le 36 % vseh športnikov zaveda nevarnosti kontaminacije prehranskih dopolnil (59).
Večina prehranskih dopolnil nima znans tveno dokazane učinkovitosti (71). Prehran-ska dopolnila lahko glede na (ne)učinkovi tost razvrstimo na (71):
•	prehranska dopolnila, ki imajo ergogeno učinkovitost, podprto z viri iz literature (npr. kreatin, kofein, natrijev bikarbonat, ß-alanin),
•	prehranska dopolnila, ki imajo nasprotu -joče si izsledke ali nimajo dovolj znans -tvene podpore, da bi lahko kritično ovred notili njihovo učinkovitost (npr. glutamin, ß -hidroksimetilbutirat, kolostrum, ribo -za), in
•	prehranska dopolnila, ki nimajo ergoge -ne učinkovitosti (npr. posamezne amino kisline, aminokisline z razvejano verigo (angl. branched chain amino acids, BCAA), L-karnitin, kromov pikolinat, citokrom C, vanadij, oksigenirana voda, inozin, gin -seng, dihidroksiaceton, konjugirana lino leična kislina, piruvat in številni ostali).
Večina prehranskih dopolnil ne izboljša telesnih sposobnosti, precej pa jih lahko pripelje do stranskih učinkov. Nekateri od stranskih učinkov so zelo resni. Opisanih je bilo 24 kliničnih primerov hepatotoksič nosti z akutno jetrno odpovedjo v obdobju 6 mesecev (maj 2013-oktober 2013) na ameriški kliniki Hawaii Department of Health zaradi uporabe prehranskega dopolnila OxyElite Pro, ki vsebuje DMAA (72, 73). Ista snov (DMAA) v produktu Jack3D je bila tudi eden izmed vzročnih dejavnikov za smrt rekreativne tekačice Claire Squires na lon -donskem maratonu leta 2012, pri smrti dveh vojakov med telesno obremenitvijo ter pri hemoragični možganski kapi mladega moš kega in akutnem miokardnem infarktu pri mladem moškem (74-77). Mehanizem tok -sičnosti se povezuje s povečanim simpati komimetičnim delovanjem. Pogosti so tudi drugi srčno - žilni zapleti, kot npr. večja inci -denca sinkop in palpitacij pri mladih zdra
vih moških, ki uživajo različna prehranska dopolnila (78). Tudi za večino ostalih pre hranskih dopolnil imamo opisane številne stranske učinke, ki so večinoma povezani s prisotnostjo kontaminantov (53). Nekritič -na uporaba prehranskih dopolnil ni pove zana samo s tveganjem za nenamerni doping, ampak lahko tudi resno ogrozi zdravje vrhun skega športnika.
Kaj lahko športnik naredi?
Vse protidopinške organizacije športnikom svetujejo, da naj prehranskih dopolnil zara di tveganja nenamernega dopinga ne upo -rabljajo. V večini primerov je mogoče doseči ustrezen vnos hranil in tekočine s pomoč jo specialne diete, ki jo lahko športniku indi vidualno prilagodi strokovnjak za športno prehrano. V primeru, da športnik vztraja pri vnašanju določenih hranil s pomočjo pre hranskih dopolnil, mu ostane možnost, da kupljeno prehransko dopolnilo pošlje v pri vatni laboratorij na analizo. Tak način omo goča absolutno varnost, vendar so analize drage, zato to počnejo le nekateri vrhunski športniki. Druga možnost je uporaba javno dostopnih informacij na spletnih portalih, ki objavljajo sezname kontaminiranih prehranskih dopolnil in sezname tistih, ki niso kontaminirana. Tak način omogoča relativno varnost, saj tveganje ostaja, ven -dar je dostop do podatkov zastonj (64).
Testiranja prehranskih dopolnil na trgu s strani privatnih laboratorijev, ki izpolnju -jejo primerne standarde (ISO 17025), omo -gočajo relativno varnost športnikom, hkrati pa pozitivno vplivajo tudi na podjetja, ki postanejo aktivna pri zagotavljanju ustrez -ne kakovosti. Izkušnje podjetja HFL Sports Science, ki se ukvarja s testiranjem prehran -skih dopolnil v športu, so pokazale, da lahko podjetja, ki svoje proizvode redno testira jo, znižajo delež kontaminiranih prehran skih dopolnil na trgu tudi do <1 % v nekaj letih (66). To lahko za končnega uporabni -ka pomeni, da se tveganje za uživanje kon taminiranega prehranskega dopolnila od
20 % spusti na 1 %. V praksi je varnost pri slednjih še večja, saj podjetja, ki dobijo povratno informacijo od laboratorija glede kontaminacije, teh produktov (verjetno) ne izdajo na tržišče.
Zaradi tega se športnikom svetuje, da se poslužujejo spletnih portalov, kjer so objav -ljeni rezultati naključnih analiz prehranskih dopolnil na prisotnost anaboličnih androge nih steroidov ter njihovih prekurzorjev in na prisotnost stimulansov (tabela 2). Zara di velikega obsega trga (preko 100.000 raz ličnih prehranskih dopolnil) je nemogoče pričakovati, da bi bila vsa prehranska dopol nila testirana. Prav tako je problem, da neka tera manjša podjetja ne označujejo proi zvodne serije (angl. lot number) na svojih produktih, kar onemogoča sledenje in umik kontaminiranih serij produktov. Večina podjetij se ne odloča, da bi svoje izdelke pošiljala na testiranja, ker to predstavlja strošek. Vrhunski športniki morajo pred uporabo prehranskih dopolnil narediti analizo tveganja. Vsekakor naj uporabljajo le prehranska dopolnila tistih podjetij, ki svo -je produkte redno preverjajo na analizah, četudi so izdelki zaradi tega nekoliko dražji.
zaključek
Analizne metode za odkrivanje prepovedanih snovi se nenehno izboljšujejo, kar pomeni, da se detekcijski prag za odkritje prepo vedane zdravilne učinkovine in njenih presnovkov znižuje. To po eni strani pome ni napredek v boju proti zlorabi zdravilnih učinkovin, ki jih je moč odkriti dlje časa po zaužitju, hkrati pa to tudi pomeni, da se možnost za odkritje nenamernega dopinga povečuje. Športnik je po načelu striktne odgovornosti, v skladu s Svetovnim kodek som za boj proti dopingu s strani WADA, odgovoren za vse snovi, ki jih zaužije. Pomembno je, da se športnik zaveda, dapozi -tiven dopinški rezultat pusti trajne in ire verzibilne posledice za njegovo kariero, kot so odvzem rezultatov, prepoved nastopanja, finančne posledice in omadeževanje imena.
518	Lovro Žiberna Nenamerni doping v športu
Tabela 2. Seznam spletnih portalov organizacij, ki testirajo prehranska dopolnila na prisotnost anabolič-nih androgenih steroidov, njihovih prekurzorjev in stimulansov (79-83).	
Spletni portal	Kratek opis
NSF Certified for Sport®	Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila testirana v njihovem laboratoriju in imajo na svoji embalaži tudi njihov logotip. trg: ZDA in Kanada
USADA: High Risk Dietary Supplement List -Supplement 411	Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila pozitivno testirana na vsebnost prepovedanih snovi (anabolični androgeni steroidi in stimulansi). trg: ZDA in Kanada
Kölner Liste = Cologne List	Za spletni portal skrbi Olimpijski center Rhineland. Laboratoriji so v okviru raziskovalnega inštituta Center for Preventive Doping Research, German Sport University Cologne. Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so jih testirali na vsebnost anaboličnih androgenih steroidov in stimulansov. Vključuje tudi določena prehranska dopolnila, ki jih najdemo na slovenskem trgu. trg: Nemčija in ostale evropske države
NZVT database	Za spletni portal skrbi Nizozemska antidoping organizacija v sodelovanju s partnerji. Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so jih testirali na vsebnost anaboličnih androgenih steroidov in stimulansov. trg: Nizozemska in ostale evropske države
Informed-Sport	Za spletni portal skrbi organizacija LGC Group (HFL Sports Science). Vsebuje seznam vseh prehranskih dopolnil, ki so bila testirana v njihovem laboratoriju in imajo na svoji embalaži tudi njihov logotip.
Zato je pomembno, da športniki sodeluje jo z ustrezno usposobljenimi kadri, kot so športni zdravniki, športni dietetiki in osta li, ter da skupaj natančno preverijo zdravi la pred uporabo in naredijo analizo tvega nja (npr. pred uporabo prehranskih dopolnil in pred uživanjem mesne hrane v določe nih predelih sveta). Podobno velja tudi za športne zdravnike, ki se ukvarjajo z vrhun skimi športniki. Zavedati se morajo svoje odgovornosti in poleg medicinskega zna
nja pridobiti tudi ustrezna znanja s področja boja proti dopingu. To zajema natančno poznavanje LPSP, pravilno ureditev doku -mentacije za pridobitev terapevtskih izjem in ocenitev tveganja, povezanega z upora -bo prehranskih dopolnil. Pomembna je tudi vloga nacionalnih protidopinških organiza -cij, ki skrbijo za redna izobraževanja vseh ključnih akterjev v vrhunskem športu s pro -tidopinškimi vsebinami.
literatura
1.	WADA. 2015 World Anti-Doping Code [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/Documents/World_Anti-Doping_Program/WADP-The-Code/Code_Review/Code Review 2015/Code Final Draft/WADA-2015-World-Anti-Doping-Code.pdf
2.	Anne A. Inadvertent Doping and the WADA Code. Bond Law Review. 2007; 19 (1).
3.	WADA. The 2014 Prohibited List [internet]. 2013 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/ Documents/World_Anti-Doping_Program/WADP-Prohibited-list/2014/WADA-prohibited-list-2014-EN.pdf
4.	Yonamine M, Garcia PR, de Moraes Moreau RL. Non-intentional doping in sports. Sports Med. 2004; 34 (11): 697-704.
5.	Franke WW, Berendonk B. Hormonal doping and androgenization of athletes: a secret program of the German Democratic Republic government. Clin Chem. 1997; 43 (7): 1262-79.
6.	IOC Disciplinary Commission. Decision Regarding Nadzeya Ostapchuk [internet]. 2012 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.olympic.org/Documents/Commissions_PDFfiles/Disciplinary_commission/Lon-don2012_Decision-EB_Disciplinary Commission-Ostapchuk.pdf
7.	Reuters. Olympics-Shot putter Ostapchuk given year ban for doping. Reuters [internet]. 2012 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.reuters.com/article/2012/09/11/olympics-doping-ostapchuk-ban-idUSL3E8KB4P920120911
8.	Geyer H, Schänzer W, Thevis M. Anabolic agents: recent strategies for their detection and protection from inadvertent doping. Br J Sports Med. 2014; 48 (10): 820-6.
9.	Laure P. Doping in sport: doctors are providing drugs. Br J Sports Med. 1997; 31 (3): 258-9.
10.	WADA. Information on national legislation in relation to anti-doping [internet]. 2009 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/en/World-Anti-Doping-Program/Governments/Legal-articles-case-law-and-national-laws/
11.	Kazenski zakonik 2012. Uradni list RS, št. 50/2012: 187. Člen.
12.	Somerville SJ, Lewis M, Kuipers H. Accidental breaches of the doping regulations in sport: is there a need to improve the education of sportspeople? Br J Sports Med. 2005; 39 (8): 512-6.
13.	Laure P, Binsinger C, Lecerf T. General practitioners and doping in sport: attitudes and experience. Br J Sports Med. 2003; 37 (4): 335-8.
14.	McNamee M, Phillips N. Confidentiality, disclosure and doping in sports medicine. Br J Sports Med. 2011; 45 (3): 174-7.
15.	Greenway P, Greenway M. General practitioner knowledge of prohibited substances in sport. Br J Sports Med. 1997; 31 (2): 129-31.
16.	Auersperger I, Topic MD, Maver P, et al. Doping awareness, views, and experience: a comparison between general practitioners and pharmacists. Wien Klin Wochenschr. 2012; 124 (1-2): 32-8.
17.	Committee IO. Arbitration CAS ad hoc Division (O.G. Sydney) 00/011 - Regarding Andreea Raducan [internet]. 2000 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://arbitrationlaw.com/files/free_pdfs/CAS 00-011 AR v IOC Award.pdf
18.	McNamee MJ, Tarasti L. Juridical and ethical peculiarities in doping policy. J Med Ethics. 2010; 36 (3): 165-9.
19.	Dikic N, McNamee M, Gunter H, et al. Sports physicians, ethics and antidoping governance: between assistance and negligence. Br J Sports Med. 2013; 47 (11): 701-4.
20.	UCI. No Needle Policy: The UCI prohibits injections without medical indication [internet]. 2011 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.uci.ch/Modules/ENews/ENewsDetails.asp?id=NzMzMw&MenuId=MTI2Mjc
21.	WADA. Therapeutic Use Exemption Guidelines, Version 4.0: WADA [internet]. 2010 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/Documents/World_Anti-Doping_Program/WADP-IS-TUE/ WADA_TUE_Guidelines_V4.0_EN.pdf
22.	WADA. Medical Information to Support the Decisions of Therapeutic Use Exemption Committees (TUECs) [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/en/Science-Medicine/TUE/ Medical-information-to-support-the-decisions-of-TUECs/
23.	WADA. Decision Limits for the Confirmatory Quantification of Threshold Substances [internet]. 2013 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/Documents/World_Anti-Doping_Program/ WADP-IS-Laboratories/Technical_Documents/WADA-TD2013DL-Decision-Limits-for-the-Confirmatory-Quan-tification-Threshold-Substances-2.0-EN.pdf
24.	Mule SJ, Lomax P, Gross SJ. Active and realistic passive marijuana exposure tested by three immunoassays and GC/MS in urine. J Anal Toxicol. 1988; 12 (3): 113-6.
25.	Morland J, Bugge A, Skuterud B, et al. Cannabinoids in blood and urine after passive inhalation of Cannabis smoke. J Forensic Sci. 1985; 30 (4): 997-1002.
26.	Cone EJ, Johnson RE. Contact highs and urinary cannabinoid excretion after passive exposure to marijuana smoke. Clin Pharmacol Ther. 1986; 40 (3): 247-56.
27.	Cone EJ, Yousefnejad D, Hillsgrove MJ, et al. Passive Inhalation of Cocaine. J Anal Toxicol. 1995; 19 (6): 399-411.
28.	Harris DS, Boxenbaum H, Everhart ET, et al. The bioavailability of intranasal and smoked methamphetamine. Clin Pharmacol Ther. 2003; 74 (5): 475-86.
29.	Griffiths P, Mravcik V, Lopez D, et al. Quite a lot of smoke but very limited fire-the use of methamphetamine in Europe. Drug Alcohol Rev. 2008; 27 (3): 236-42.
30.	Stephany RW. Hormones in meat: different approaches in the EU and in the USA. APMIS Suppl. 2001 (103): S357-63.
31.	Kicman AT, Cowan DA, Myhre L, et al. Effect on sports drug tests of ingesting meat from steroid (metheno-lone)-treated livestock. Clin Chem. 1994; 40 (11): 2084-7.
32.	Prather ID, Brown DE, North P, et al. Clenbuterol: a substitute for anabolic steroids? Med Sci Sports Exerc. 1995; 27 (8): 1118-21.
33.	Prezelj A, Obreza A, Pecar S. Abuse of clenbuterol and its detection. Curr Med Chem. 2003; 10 (4): 281-90.
34.	Yang S, Liu X, Xing Y, et al. Detection of clenbuterol at trace levels in doping analysis using different gas chro-matographic-mass spectrometric techniques. J Chromatogr Sci. 2013; 51 (5): 436-45.
35.	Thevis M, Thomas A, Beuck S, et al. Does the analysis of the enantiomeric composition of clenbuterol in human urine enable the differentiation of illicit clenbuterol administration from food contamination in sports drug testing? Rapid Commun Mass Spectrom. 2013; 27 (4): 507-12.
36.	Nicoli R, Petrou M, Badoud F, et al. Quantification of clenbuterol at trace level in human urine by ultra-high pressure liquid chromatography-tandem mass spectrometry. J Chromatogr A. 2013; 1292: 142-50.
37.	Thevis M, Geyer L, Geyer H, et al. Adverse analytical findings with clenbuterol among U-17 soccer players attributed to food contamination issues. Drug Test Anal. 2013; 5 (5): 372-6.
38.	Guddat S, Fußhöller G, Geyer H, et al. Clenbuterol - regional food contamination a possible source for inadvertent doping in sports. Drug Test Anal. 2012; 4 (6): 534-8.
39.	WADA. Athletes must show caution due to contaminated meat [internet]. 2011 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.wada-ama.org/en/Media-Center/Archives/Articles/Athletes-must-show-caution-due-to-con-taminated-meat/
40.	Thevis M, Fussholler G, Schanzer W. Zeranol: doping offence or mycotoxin? A case-related study. Drug Test Anal. 2011; 3 (11-12): 777-83.
41.	Wang Y, Wong TY, Chan FL, et al. Assessing the effect of food mycotoxins on aromatase by using a cell-based system. Toxicol In Vitro. 2014; 28 (4): 640-6.
42.	Meadway C, George S, Braithwaite R. Opiate concentrations following the ingestion of poppy seed products-evidence for 'the poppy seed defence'. Forensic Sci Int. 1998; 96 (1): 29-38.
43.	elSohly HN, elSohly MA, Stanford DF. Poppy seed ingestion and opiates urinalysis: a closer look. J Anal Toxicol. 1990; 14 (5): 308-10.
44.	Fortner N, Fogerson R, Lindman D, et al. Marijuana-positive urine test results from consumption of hemp seeds in food products. J Anal Toxicol. 1997; 21 (6): 476-81.
45.	Zoller O, Rhyn P, Zimmerli B. High-performance liquid chromatographic determination of delta9-tetrahydro -cannabinol and the corresponding acid in hemp containing foods with special regard to the fluorescence properties of delta9-tetrahydrocannabinol. J Chromatogr A. 2000; 872 (1-2): 101-10.
46.	Cone EJ, Johnson RE, Paul BD, et al. Marijuana-laced brownies: behavioral effects, physiologic effects, and urinalysis in humans following ingestion. J Anal Toxicol. 1988; 12 (4): 169-75.
47.	Bosy TZ, Cole KA. Consumption and quantitation of delta9-tetrahydrocannabinol in commercially available hemp seed oil products. J Anal Toxicol. 2000; 24 (7): 562-6.
48.	Leson G, Pless P, Grotenhermen F, et al. Evaluating the impact of hemp food consumption on workplace drug tests. J Anal Toxicol. 2001; 25 (8): 691-8.
49.	Abourashed EA, El-Alfy AT, Khan IA, et al. Ephedra in perspective-a current review. Phytother Res. 2003; 17 (7): 703-12.
50.	Jenkins AJ, Llosa T, Montoya I, et al. Identification and quantitation of alkaloids in coca tea. Forensic Sci Int. 1996; 77 (3): 179-89.
51.	Pravilnik o prehranskih dopolnilih 2013. Uradni list RS št. 66/2013 [internet]. 2013 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.uradni-list.si/1/content?id=114231
52.	Harel Z, Harel S, Wald R, et al. The frequency and characteristics of dietary supplement recalls in the United States. JAMA Intern Med. 2013; 173 (10): 926-8.
53.	Cohen PA. Hazards of Hindsight - Monitoring the Safety of Nutritional Supplements. N Engl J Med. 2014; 370 (14): 1277-80.
54.	Cowart VS. Dietary supplements: alternatives to anabolic steroids? Phys Sportsmed. 1992; 20: 189-98.
55.	Herbal treatments: the promises and pitfalls. Consum Rep. 1999; 64: 44-8.
56.	Crowley R, FitzGerald LH. The impact of cGMP compliance on consumer confidence in dietary supplement products. Toxicology. 2006; 221 (1): 9-16.
57.	Eisenberg DM, Davis RB, Ettner SL, et al. Trends in alternative medicine use in the United States, 1990-1997: results of a follow-up national survey. JAMA. 1998; 280 (18): 1569-75.
58.	Tscholl P, Alonso JM, Dolle G, et al. The use of drugs and nutritional supplements in top-level track and field athletes. Am J Sports Med. 2010; 38 (1): 133-40.
59.	Braun H, Koehler K, Geyer H, et al. Dietary supplement use among elite young German athletes. Int J Sport Nutr Exerc Metab. 2009; 19 (1): 97-109.
60.	Sobal J, Marquart LF. Vitamin/mineral supplement use among athletes: a review of the literature. Int J Sport Nutr. 1994; 4 (4): 320-34.
61.	Maughan RJ, Greenhaff PL, Hespel P. Dietary supplements for athletes: emerging trends and recurring themes. J Sports Sci. 2011; 29 Suppl 1: 57-66.
62.	Geyer H, Parr MK, Mareck U, et al. Analysis of non-hormonal nutritional supplements for anabolic-androgenic steroids - results of an international study. Int J Sports Med. 2004; 25 (2): 124-9.
63.	Maughan RJ. Contamination of dietary supplements and positive drug tests in sport. J Sports Sci. 2005; 23 (9): 883-9.
64.	de Hon O, Coumans B. The continuing story of nutritional supplements and doping infractions. Br J Sports Med. 2007; 41 (11): 800-5.
65.	Geyer H, Parr MK, Koehler K, et al. Nutritional supplements cross-contaminated and faked with doping substances. J Mass Spectrom. 2008; 43 (7): 892-902.
66.	Judkins C, Prock P. Supplements and inadvertent doping - how big is the risk to athletes. Med sport sci. 2012; 59: 143-52.
67.	van der Merwe PJ, Grobbelaar E. Unintentional doping through the use of contaminated nutritional supplements. S Afr Med J. 2005; 95 (7): 510-1.
68.	Watson P, Judkins C, Houghton ED, et al. Supplement contamination: detection of nandrolone metabolites in urine after administration of small doses of a nandrolone precursor. Proceedings of the Nutrition Society. 2009; 67 (OCE8).
69.	Catlin DH, Leder BZ, Ahrens B, et al. Trace contamination of over-the-counter androstenedione and positive urine test results for a nandrolone metabolite. JAMA. 2000; 284 (20): 2618-21.
70.	ESPN. Vencill was suspended two years, missed Olympics [internet]. 2005 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://sports.espn.go.com/oly/news/story?id=2059714
71.	Rodriguez NR, DiMarco NM, Langley S, et al. Position of the American Dietetic Association, Dietitians of Canada, and the American College of Sports Medicine: Nutrition and athletic performance. J Am Diet Assoc. 2009; 109 (3): 509-27.
72.	Avelar-Escobar G, Mendez-Navarro J, Ortiz-Olvera NX, et al. Hepatotoxicity associated with dietary energy supplements: use and abuse by young athletes. Ann Hepatol. 2012; 11 (4): 564-9.
73.	Acute Hepatitis and Liver Failure Following the Use of a Dietary Supplement Intended for Weight Loss or Muscle Building - May-October 2013 [internet]. 2013 [citirano 2014 May 21]; 62: (817-9). Dosegljivo na: http://www.cdc.gov/ mmwr/preview/mmwrhtml/mm6240a1.htm
74.	BBC. Claire Squires inquest: DMAA was factor in marathon runner's death [internet]. 2013 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.bbc.com/news/uk-england-london-21262717
75.	Eliason MJ, Eichner A, Cancio A, et al. Case reports: Death of active duty soldiers following ingestion of dietary supplements containing 1,3-dimethylamylamine (DMAA). Mil Med. 2012; 177 (12): 1455-9.
76.	Young C, Oladipo O, Frasier S, et al. Hemorrhagic stroke in young healthy male following use of sports sup -plement Jack3d. Mil Med. 2012; 177 (12): 1450-4.
77.	Smith TB, Staub BA, Natarajan GM, et al. Acute myocardial infarction associated with dietary supplements containing 1,3-Dimethylamylamine and Citrus aurantium. Tex Heart Inst J. 2014; 41 (1): 70-2.
78.	Eckart RE, Gentlesk PJ, Shry EA. Differential manifestation of cardiovascular complaints as a function of utilization of ergogenic supplements. Pacing Clin Electrophysiol. 2010; 33 (3): 286-9.
79.	NSF Certified for Sport®. Online directory of certified products [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.nsfsport.com/listings/certified_products.asp
80.	USADA. High Risk Dietary Supplement List - Supplement 411 [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.supplement411.org/supplement411/
81.	Cologne List®. Cologne List® Product Database [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.koel-nerliste.com/en/koelner-liste.html
82.	The Anti-Doping Authority of the Netherlands. NZVT - The Netherlands Security System Nutritional Supplements Elite Sports [internet]. 2014 [citirano 2014 May21]. Dosegljivo na: http://www.dopingautoriteit.nl/nzvt
83.	INFORMED-SPORT®. Informed-Sport Tested Product List [internet]. 2014 [citirano 2014 May 21]. Dosegljivo na: http://www.informed-sport.com/
Prispelo 9.5.2014

.	,	SLOADO
Številka primera:_/	.^•«»'»w....«
Izpolni Odbor za podeljevanje TI (OTI)	'
To be filled in by TUE Committee	Celovška 25,
1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel..: +386 1 230 60 10 Fax..: +386 1 230 60 11 htlp:/ywww.sloado.si
IZJEME PRI UPORABI V TERAPEVTSKE NAMENE
THERAPEUTIC USE EXEMPTION (TUE)
1. Osebni podatki/Athlete Information
Priimek:........................................................................Ime:...................
Last name	First name
Ženski/Female □	MoŠki/Male □
Naslov (ulica):..........................................................
Mailing Address
Mesto:...................................... Poštna št.:________Država:..............
City	Zip Code	Country
Rojstni datum(dd/mm/llll)/ Date of birth (dd/mm/yy): __/ /
T-služba/T-work:........................................T-doma/T-home:
E-mail:........................................................................................Fax:......
Šport/Sport:..........................................................................Disciplina/Discipline:..................
Nacionalna panožna
zveza:..........................................................................................................................
National Sport Federation
"e je športnik invalid, definirati invalidnost:..................................................................
If athlete with disability, indicate disability
Ali ste uvrščeni na seznam za testiranje (obkroŽiti)/Are you a member of a Registered Testing Pool :
a)	Nacionalni NRTP / National Registered Testing Pool (NRTP
b)	Mednarodni - IF RTP / International Federation Registered Testing Pool (IF RTP)
c)	Nisem na nobenem seznamu / I'm in any Registered Testing Pool_
2. Podatki o pristojnem zdravniku (specialistu) / Medical Practitioner Information
Priimek:.............................................
Family name
Specializacija zdravnika:...................
Medical Speciality
Naziv in naslov delovne organizacije:.....
Name and Address of working organization
Mesto:...................................... Poštna št.:
City Zip Code T-slUZba/j-work: ___/ /_
Ime:.......
First name
Država:
Country
E-mail:
3. Zdravstveni podatki/Medical Information
Diagnoza (tiskano)/Diagnosis (printed):
Pregled in testiranja/Medical examination and test(s) performed:
3.a. Podrobnosti o terapiji/Medication details
Ime zdramila z lis^e/Prohibiied substance(s)	Doza/Doze of administration	Vrsta aplikacije/Route of application		Število aplikaci^/Frequency of application	
1					
2					
3					
Predvideno tra^an^e terap^^e /Anticipated duration of treatment		Nujno/Emergency □	Enkratno/one- Jime only □		Dolgo tra^no/iong term □
Ali ste že kdaj prej vložili dokumentacijo za terapevtsko izjemo?
Have you submitted any previous JUE application
Ne/no □
Da/yes □
Za katero snov ali postopek? /For which substance or method?
Komu?/Jo whom?....................................................................................................................................................................Kdaj? /When? / /
Odločitev /Decision: Odobreno/Approved □	Zavrnjeno/Not approved □
4. Izjava zdravnika in Športnika/Medlcal practitioners and athlete's declaration
Podpisani.............................................................
izjavljam, da so zgoraj imenovana zdravila, predpisana imenovanemu športniku, nujna za opisano medicinsko stanje. Nadalje izjavljam, da bi bila uporaba alternativnega zdravila, ki ni na Listi prepovedanih snovi in postopkov, za opisano medicinsko stanje neustrezno. Obrazložite razlog!
I certify the above-mentioned substance/s for the above named athlete has been/are to be administrated as the correct treatment for the above named medical condition. I further certify that the use of alternative medications not on the Prohibited List would be unsatisfactory for the treatment of the above named medical condition, Specify reasons!
Podpis zdravnika:..........................................................................................Datum/Date: _/ /
Signature of Medical Practitioner_
Podpisani.............................................................
izjavljam, da so vsi podatki tega dokumenta točni in da prosim za izjemo pri uporabi v terapevtske namene za snovi oziroma postopke z Liste prepovedanih snovi in postopkov (WADA). Strinjam se, da je moja osebna medicinska dokumentacija posredovana Slovenski antidoping organizaciji vključno z njenim Odborom za podeljevanje terapevtskih izjem (OTI), kot tudi osebju WADA, WADA odboru za podeljevanje TI (TUEC) in pristojnim mednarodnim športnim zvezam ter njihovim TUEC po pravilih Svetovnega kodeksa proti dopingu v športu. Strinjam se, da se podatki, vezani na izjemo pri uporabi v terapevtske namene, po potrebi posreduje vsem članom odbora za podeljevanje izjem in/ali kateremu od zunanjih, neodvisnih zdravnikov oziroma strokovnjakov, ki so po Kodeksu določeni in pristojni v procesu odobritve zdravstvene dokumentacije v zvezi z izjemami pri uporabi v terapevtske namene. Razumem, da v vsakem primeru, ko želim preklicati dovoljenje o razpolaganju z delom moje medicinske dokumentacije, to naredim pismeno z izjavo osebnemu zdravniku.
Razumem, da vloga za TI zahteva obravnavo (npr. prenos, razkritje, uporabo in shranjevanje) vseh podatkov, potrebnih za odobritev vloge, v ADAMS-u (Anti-Doping Administration and Management System), saj to zagotavlja harmoniziran, koordiniran in efektiven program odkrivanja, zavračanja in preprečevanja dopinga. S podpisom tega dokumenta potrjujem, da sem seznanjem in se strinjam načinom obravnave podatkov v ADMAS-u.
I certify that the information under 1. is accurate and that I arm requesting approval to use a Substance or Method from the WADA Prohibited List. I authorize the release of personal medical information to Anti-Doping Organization including its Therapeutic Use Exemption Committee (OTI) as well as to WADA staff, to the WADA TUEC (Therapeutic Use ^xam^tion Committee), and to the appropriate International Federations and their TUEC under the provisions of the Code. I agree for the transmission of all information pertaining to the application to member of all TUECs with au^hori^y under the Code to review the file and, as required, other independent medical or scientific experts, and to all necessary s^aff involved in the management, review or appeal of TUEs, and WADA. I understand that if I ever wish to revoke the right: of the Anti-Doping Organization TUEC or WADA to obtain my health information on my behalf, I must notify my medical practitioner in wr^ing of the fa^t.
I am aware that an application for a TUE requires the processing (for example transm^sion, d^closure, use and storage) of all data pertaining to such declaration through Anti-Doping Administration and Management System (ADAMS) to ensure harmonised, coordinated and effective anti-doping program^s for detecyion, deterrence and prevention of doping. Signing this form will indicate that I have been so informed and that I give my ^press conset to such procesiong of data.
Podpis športnika:..........................................................................................^atum/D^te: / /
Athlete's Signature
Podpis športnikovih staršev oziroma skrbnikov, če je oseba mladoletna, oziroma ima telesne okvare, ki mu onemogočajo podpis:
........................................................................................................................................................^atu^/D^te: _/ /
Parent's / Guardian's signature - if the athlete ia a minor or has a disability preventing him/her to sign the form, a parent or guardian shall sign together or on behalf of the athlete
5. Opomba/Note:
Diagnoza/Diagnosis
Dokaz, ki potrjuje diagnozo mora biti priloga v dokumentaciji. Dokumentacija mora vsebovati podatke o zgodovini bolezni, rezultate vseh relevantnih diagnostičnih pregledov, laboratorijskih in slikovnih rezultatov. "e je le mogoče naj bodo v vlogi kopije originalnih dokumentov. Dokazi naj bodo kar se da objektivni glede na klinično stanje.
Evidence confirming the diagnosis must be attached and forwarded with this application. The medical evidence should include a comprehensive medical history and the results of all relevant examinations, laboratory investigations and imaging studies. Copies of the original reports or letters should be included when possible. Evidence should be as objective as possible in the clinical circumstances and in the case of non-demonstrable conditions independent supporting medical opinion will assist this application.
Nepopolne vloge bodo vrnjene z zahtevo po dopolnitvi!
Incomplete Applications will be returned and need to be resubmitted!
Izpolnjeno vlogo oddajte na Slovensko antidoping organizacijo (naslov v glavi dokumenta), pri sebi hranite kopijo vloge.
Incomplete Applications will be returned and will need to be resubmitted. Please submit the completed from to the Anti-Doping Organization and keep a copy of completed form for your records.