Leto LXVH
Poštnina plačana ? gotovini.
V LJubljani, v nedeljo, dne 23. Julija 1939
šlev. 166 f	Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111

VENEC
Čekovni račun;
Ljubljana itevilka 10.6)0 in 10.349 za inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Telefoni uredništva in nprave: 404)1, 404)2, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
tssm
P. Odilo HajnSek O. F. M.;
Kaj pričakujemo Slovenci od Kongresa
Več pričakujemo in več moramo odnesti od njega, kot vsi drugi narodi, zato, ker se kongres vrši med nami. Predvsem pričakujemo:
1.	Da bo Kristus Kralj dobil med nami v javnosti vse pravice, ki mu gredo kot Kralju kraljev in Vladarju vladarjev. Vsak javen pojav proti kraljestvu Kristusovemu naj bo javno obsojen in zavržen.
2.	Kongres Kristusa Kralja naj nas napravi za cele stoodstotne katoličane in
naj obračuna z vso površnostjo in z vsem polovičarstvom. Dosti dolgo smo uživali 6trup liberalizma in kako zelo se nam to pozna. Celo v najbolj katoliške vrste 6e je zajedal ta strup. Samo nobenega pretiravanja nel S tem strašilom drži polovičarstvo stražo pred prestolom Kristusa Kralja. iModerna polovičarska vera je postala mala kapljica krščanstva razredčena z 99 odstotki vode. Nobene resnice, nobene zapovedi ne smemo več oznanjati v prvotni obliki, v prvotni čistosti in moči. Vse mora biti bolj zmerno — nekako temperirano. Naši Ljudje — pač zastrupljeni — bi radi imeli nekak temi>eriraii evangelij in zmerno, temperirano moralo. Temperirano tretjo božjo zapoved »Posvečuj Gospodov dan !« Radi bi neko zmerno, okrnjeno, celo preobrnjeno šesto božjo zapoved. Teniperirani zakrament svete pokore — brez kesa-nja in brez trdnega sklepa poboljšanja! Zmerni zakrament presvetega Rešnjega Telesa — ne vem kako — menda samo polovico Kristusa! Farani bi radi nekega zmernega, temperiranega župnika, zmernega spovednika. Polovičarski katoličani zahtevajo nekega zmernega Boga in naravno tudi kot sklep: zmerne, temperirane vice, zmeren, tenipe-riran pekel in zmernega, temperiranega satana. Samo škoda, da je ta stvar približno tako pametna, kot zmerna, temperirana poštevanka, zmerni, teniperirani »enkrat ena«. S tem sramotnim polovičarstvom jo treba enkrat pošteno obračunati. Kongres naj zbudi v nas malo več katoliške zavednosti 1
3.	Kraljestvo Kristusovo se maje v temeljih tudi med nami Slovenci! Zakaj? Zato, ker se nia-jejo temelji človeške družbe — ker se maje celica človeštva: družina. Mnogo slovenskih družin je, ki pravijo, da sedmega zakramenta Kristusovega ni več. Odpravljati zakramente, okrniti sveto številko »sedem«, ali ni to ruševina katoliške vere? Samo še »moj otrok«, ali »moja olrokat, 6e sliši izgovarjati po naših modernih domovih in družinah. Ednina in dvojina, množine ni več! To, kar je bila nekoč sramota, je postala zdaj »čast«. Zakonske pravice in dolžnosti je treba vršiti po božji voljii. Zloraba zakona pobija družine in narod. Do tega prepričanja naj pripelje kongres naše slovensko 'judstvo.
4.	Kongres Kristusa Kralja naj nam zbudi zavest, da bomo natančno pazili na to, kdo vzgaja našo m la d i n o, naše otroke. Naš narod in naši starši so katoličani! Šola je namestnica staršev. Katoliški starši morajo imeti logično katoliško namestnico, katoliško šolo, katoliške učitelje. Naša mladina v tem oziru mnogo, inriOgo trpi, ko je brezverskim tovarišem in brezverskim profesorjem zlasti po naših srednjih šolah vse dovoljeno. Kongres naj to misel prinese v javnost in pi>iem v dejanje!
5 Velika rak - rana našega naroda je postalo skrunjenje Gospodovega dneva. Cerkvena in svetna goej>oeka si naj v tein oziru podata roke in zastavita vso moč, da bo beseda Go-sjx>dova »Posvečuj praznik« dobila zopet veljavo med nami. Zadeva nujno spada na zasedanje ba-novinskega sveta in na posvetovanje županske zveze. S strahom namreč opazujemo, kako beži blagoslov iz naših polj in od naših hiš zaradi skrunjenja Gospodovega dneva. Z grozo gledamo, kako naš narod beži v uboštvo, ker Bogu krade, kar je božjega in spreminja dan Gospodov v greh. Sramoto nedostojnega obnašanja med službo božjo in madež ostajanja zunaj cerkve med sv. mašo bomo izbrisali, ako bomo poslušali klic našega časa »Nazaj k sveti maši!« Nujno nam je treba podrobnega, sistematičnega pouka o sveti maši. Maše mnogi ne poznajo, zato je nimajo za fundament in središče svete vere. Kongres naj nam prinese knjigo o sveti mašil
6. Kongres Kristusa Kralja naj Slovencem odpre oči, da bodo spoznali, kako strašno uničujoče delo opravlja med nami slovensko brezversko časopisje. Naj dvigne kongres, zlasti slovensko zborovanje — odločen, gromovit protest, da ima brezversko časopisje toliko svobode in da lahko javno bruha najhujši strup nevere v slovenska srca. Ni prav, da lahko izprijeni brezverci in sovražniki vere brez vsake ovire rušijo temelje narodne sreče, ki je in ostane v veri. Tiskanje, izdajanje, naročanje, branje brezverskega tiska je greh zoper prvo božjo zapoved, je greh zoper Boga, zoper vero! Ne ubijaj, ne kradi! Ti dve zar>o-vedi iz Sinaja je sprejel državni zakonik v vrsto svojih postav. Vsakdo pa lahko nekaznovan in neoviran ubija Boga in krade vero v njega. In to organizirano delo opravlja pri nas naše podlo slovensko brezversko časopisje. Kongres naj pritisne na omahujoče katoliške vrste! Nasprotniki dobro vedo: če bi katoličani v Sloveniji odpovedali podporo brezverskim časopisom, bi tiskarna za tiskarno morala iti na boben. Slovenski verski odpadniki niso v stanu. vzdTŽati niti enega časopisa, s katoliško podporo pa jih zdržujejo petnajst! Sramota za katoličane, ki delajo na vseh straneh kompromise in ribari jo v kalnem I Gospod, daj, da bomo videli!
Japonski prepir s Sovjetijo
Sovjetska Rusija dela Japoncem težave glede dobave petroleja na Sahalinu
General Kuvik vrhovni poveljnik Zunanje Mongolije
Tokio, 22. julija. TG. Zastofmik japonske vojne mornarice je ponovno sprejel domače in tuje časnikarje ter jim dal nekaj podrobno6tnih pojasnil o sporu, ki je nastal na otoku Sahalinu med Japonci in sovjetsko oblastjo.
Japonski mornariški zastopnik je časnikarjem dejal, da so Japonci ogorčeni nad postopanjem sovjetskih oblasti proti japonskim ribičem, ki jim delajo vse mogoče težave. Prav tako so začele sovjetske oblasti vsestransko šikanirati japonske podjetnike, ki izkoriščajo petrolejske vrelce na otoku Sahalinu na podlagi še vedno veljavnih japonsko-sovjetskih pogod. Japonci se poslužujejo pogodbenih pravic. Le čemu so se sovjetske oblasti kar naenkrat odločile, da Japoncem delajo težave in škodo ter povzročajo nove napetosti med obema državama. Sovjetska vlada se je začela tako obnašati, je menil govornik, kakor da bi hotela Japoncem preprečiti vživanje pravic, ki jih jim je prej priznala v pogodbi. Zgodilo se je na primer, da so sovjetske oblasti odredile protičlo-veške ukrepe proti japonskim ribičem in japonskim podjetnikom. Enkrat jim zaprejo vodo, drugič jim onemogočijo dovoz živil.
Japonska bo morala seči po protiukrepih. Naj si sovjetska vlada ne dela nobenih utvar glede tega. Japonsko vojno hrodovje ni zaposleno v kitajskih vodah, tamkaj ga je le majhen del. Ostalo hrodovje je v japonskih lukah in je pripravljeno, da gre takoj ščititi pravice japonskih državljanov na otoku Sahalinu. Za
enkrat je japonska vlada vložila v Moskvi samo protest in upa, da bo zalege].
V diplomatičnih krogih menijo, da je Japonska postala nervozna zaradi tega, ker dobavlja s Sahalina velike količine petroleja, ki ga potrebuje za pogonsko 6ilo. Sahalinski petroleiski zakladi so za japonsko tim važnejši, ker se je bati, da Amerika ne bi sprejela novega nevtralnost-nega zakona, ki bi prepovedal izvoz petroleja v primeru kakšne bodoče vojne.
General Kuvik v Mongoliji
Moskva, 22 julija. TG. Uradno potrjujejo, da je bil pomočnik vojnega komisarja armadni general Kuvik postavljen za vrhovnega poveljnika vseh sovjetskih čet v zunanji Mongoliji. S tem imenovanjem je sovjetska vlada hotela naglasiti, da smatra borbe, ki so se zadnje čase razvijale na mandžursko-mongolski meji kot resne.
Moskva, 22. julija, b. Vodstvo sovjetskih obrambnih si) je odredilo izredno zbiranje sovjetskih podmornic na Daljnem vzhodu okrog Vladi-vostoka.
Tokio, 22. julija, b. Na Japonskem delajo nujne priprave za obrambo od letalskih napadov. Trdijo, da so organizirane cele čete posebnih protiletalskih oddelkov, ki bodo nudile pomoč osebam, ki bodo ranjene pri letalskih napadih. Japonci bodo montirali y vseh večjih mestih protiletalske topove.
Tokio, 22. julija, b. Na današnji seji je Japonska odobrila od britanskega veleposlanika Craighiesa in japonskega zunanjega ministra Arite
izdelano obliko načrtov za pogajanja o tjencin-skem sporu. Ta načrt vsebuje priznanje potrebe, da je japonska armada izvedla vojne operacije na Kitajskem in priznanje Anglije, da na Kitajskem vlada vojno stanje.
Anglija sprejela japonski predlog
Tokio, 22. julija. AA. Havas: Ministrski svet je na svoji današnji seji sprejel sporazum, ki je bil dosežen med japonskim zunanjim ministrom Aritc/m in angleškim veleposlanikom Robertom Craigisem.
Iz dobro obveščenih japonskih krogov poročajo, da se sporazum nanaša na splošna vprašanja, ki so v zvezi s tjencinskim sporazumom. Poročilo, ki je bilo izdano po vladni seji, pravi, da so se vsi ministri razen ministra brez listnice kneza Konoje udeležili seje in da je zunanji minister Arita poročal o razgovorih, ki jih je imel z angleškim veleposlanikom. V svojem poročilu jc Arita razložil neseglasja ob začetku razgovorov, zatem pa je poudaril, da je
Velika Britanija sprejela ja p o n s k i predlog, da se v zvezi s tjencinskim vprašanjem razpravlja o splošnih vprašanjih in da se na <a način ustvari možnost za nadaljne razgovore glede posameznih vprašanj, ki se nanašajo na Tjencin.
Poljsko-ruska pogajanja
Neposredno brez vmešavanja tretjih
London, 22. julija. TG. »Daily Express« piše, da bo poljska vlada v najkrajšem času poslala v Moskvo posebnega pooblaščenca, ki naj uvede pogajanja s sovjetsko vlado za način političnega in vojaškega sodelovanja. Poljski zunanji minister Beck da je pretekli četrtek sprejel sovjetskega poslanika in mu sporočil namen poljske vlade. Vprašal ga je, kako bi sovjetska vlada takšen predlog sprejela. Sovjetski poslanik je zunanjemu ministru Becku takoj odgovoril,
da bi bila sovjetska vlada zelo zadovoljna, ako bi v kratkem prišel na obisk v Moskvo kak odličnejši uradnik poljskega zunanjega mi-
nistrstva, in da so v Moskvi pripravljeni, da se pogajajo n političnem, gospodarskem in vojaškem sodelovanju obeh sosednih držav ter tudi o okoliščinah, kdaj bi 10 sodelovanje postalo posebno potrebno.
V inozemskih diplomatičnih krogih so izrekli mnenje, da je Poljska ta korak podvzela na pobudo Anglije, ki je tako v Varšavi kakor v Moskvi posredovala, da naj bi obe državi s pomočjo neposrednih pogajanj izpopolnili omrežje poli t ič-nih in vojaških zvez, ki jih Anglija propagira na evropskem vzhodu.
Sunek ruskega imperializma
švedska razmišljanja o sovjet. namerah na Baltiku
Stockholm, 22. julija. V tukajšnjih diplomatskih krogih, kjer zelo pazljivo spremljajo mednarodni jjoložaj, pravijo, da se bližamo točki, ko se odloči, ali mir ali vojna.
Ta razvoj, pravijo švedski politiki, je pospešila najnovejša zahteva Moskve, da naj se smatra kot napad na mir tudi okolnost, če bi se v kateri baltiški državi ustanovil avtoritaren režim, in da naj ima v takem primeru sovjetska Rusija pravico, da jKiseže vines. Ta zahteva jc naravnost prestrašila konservativne kroge v Angliji, ker pravijo, da bi to jiomenilo opustitev tradicionalnega stališča Anglije, da se ne vmešava v notranjejKilitične zadeve tujih držav, drugače pa se boje vodilni državniki Anglije, da ni ta najnovejši korak sovjetske vlade le prikrit sunek sovjetskega imperializma, ki hoče izrabiti protifašistično razpoloženje zapadnili demokracij zato, da Rusija pride zopet do posesti baltiških držav in si pribori nazaj znano okno v svet«, ki ga je bil odprl Peter Veliki v vojski zoper Švedsko in ga je leta 1917. zopet zaprl nesrečni izid svetovne vojne za Rusijo. Toda sovjetska zahteva je povzročila obenem
alarm v vseh severnih državah
in sicer ne samo na Finskem, v Estoniji, Latvijl in Litvi, marveč tudi na Švedske m. kjer pravijo, da je življenjskega pomena za Švedsko, da ostane Finska neodvisna, ker sicer bi sovjetska Rusija postala nej>osreden sosed Švedske in hi zasedla Halandske otoke, čijih posest odloča o razdelitvi sil na vzhodnem Baltiku. Če Rusija postane gospodar teh otokov, je Švedska prenehala biti upoštevanja vredna sila na severu in bi zdrknila navzdol iz svojega današnjeca, zavidanja vrednega položaja. Zato v Stockholmu izjavljajo.
7. In še eno mora doseči kongres: Pognati mora iz Slovenije ostudno b o g o k I e t s t v o.
Sveto vo.sko moramo organizirati proti kletvi. Šlo pa ne bo drugače, dokler ne bomo re« organizirano nastopili. Povsod in vsi zatirati kletev na cesti, v vlaku, na avtobusu, na njivah, na travnikih, v tovarnah, v uradih. Organizacijo naj izvede kongres!
Kongres naj postavi Slovencem temelje za novi boljši čas, za pomlad slovenskega kaloličan-stva. Naj zbere vse dobro misleče zidarje boljšo katoliške bodočnosti slovenskega narodal
da bi zveza Anglije z Rusijo, katera bi slednji dovolila, da odloča o neodvisnosti vzhodnih baltiških držav, nujno prisilila vse severne države k odločnemu nastopu.
Zato seveda v Angliji niso mogli sovjetskega predloga sprejeti ravnodušno in se ni čuditi, da so se celo največji pristaši trozveze Anglija — Francija — Rusija naenkrat zamislili in so začeli oklevati. Oni krogi, ki so dejali, da gre Sovjetom zgolj za to, da strmoglavijo konservativno vlado v Angliji in da izpodmak-nejo stolec tudi Daladieru in Sovjetom skrajno nesimpatičneinu Bonnetu ter jwiiiagajo v Franciji na konja zopet Rlumii. pridobivajo zato vedno več vere. In res se množijo znaki, da gre za obnovljeni načrt,
da se oživi »ljudska fronta«
pod vodstvom leve Francije r>o vsej Evropi in da se začne svetovna vojna pod ideološkim geslom
zoper »celokupno evropsko reakcijo«, kar bi seveda bilo čisto nekaj drugega kakor Ironla miru zoper nemško nevarnost. Zaradi tega je tudi razumljivo, zakaj je Irancoski marksizem zopet začel protiklerikalno politiko in napada Vatikan, ki da moti frainazonske in židovske račune v Evropi. V švedski prestolnici pa polagajo največjo važnost na
ogrožanje svobode vseh malih držav
ki je vsebovano v sovjetskem predlogu in izjavljajo, da bi moralo to zbuditi odločen protifKikret v vsph malih in srednjih ter nevtralnih evroj>skih državah, ker, če se uresniči sovjetska zamisel, bi nobena mala in srednja država ne imela več pravice, da si izbere vladavino, katero sama hoče. Takega
diktata Moskve nad Evropo
ni mogoče trpeti in zato so v Stockholmu prepričani, da bo Stalinov poizkus zadel na odpor in da Anglija ne bo nasedla taki nevarni igri. Moskvi ni za fronto miru proti nasilju, ampak za novo možnost, kako zanetiti splošen pokoli v Evropi, iz katerega naj bi se rodila svetovna revolucija. Mogoče je bilo dobro, da so Sovjeti na tak način zopet pokazali svojo pravo barvo.
V Moskvi - nič
Kova navodila...
Pariz, 22. julija, b. V zvezi z novimi navodili, ki jih je angleška vlada včerai poslala v Moskvo svojemu velej>oslanikii, piše Pertinax v »L'Ordre«, da se francoska vlada zadnje tri dni neprestano trudi, da j>o svojem velejx>slaniku v Londonu g. Corbinu pridobi Chamberlaina in lorda Halifaxa, da bi sprejela ruski predlog z dno 17. t. m.. Doslej sta imela Daladier in Bonnet v svojih naf>orih le polovico uspeha, kakor pravi Pertinax. Pertinax dodaja, da je glavna težava v vprašanju jamstva proti indirektnemu napadu na baltske države. To potrjuje tudi madame Tabouis v »L' Oeuvre«, ki trdi, da nova navodila angleške vlade, ki jih je poslala svojemu veleposlaniku v Moskvo, ne predstavljajo nič novega.
Zakaj Roosevelt ni uspel
Ameriška orožna industrija se boji za dobiček od izvoza na Japonsko
ITvdepark, Roosevelt
22 julija. AA. Havas: Predsednik je sprejel časnikarje ter jim dal
izjavo glede vprašanja spremembe zakona o nevtralnosti. Roosevelt je naglasil. da sklep o odložitvi debate o spremembi zakona na prihodnje zasedanje lahko samo onemogoči številne potrebne ukrepe. Dejal ie, da kriza, ki je nastala povodom tega vprašanja, ne zadostuje kot razlog, da bi opustil sklicanje kongresa na izredno zasedanje, ako bi bilo to fiotrebno ter na ta način |x>novoo predložil v razpravo zakon o nevtralnosti. Dodal je, da ne bo molče šel preko sklepa senata in da bo, ako Ih> smatral potrebno, objavil proglas na ameriški narod naj se on odloči, ker je jasno, da so gotove skupine v senatu onemogočile vsako razpravo pred mesecem januarjem prihodnjega leta. »Izolacionisti,« je dejal Rooseveit. »spre e-majo tako vso odgovornost nase. Vse, kar lahko napravimo od zdaj do januarja, 'e to, da preprečimo, da se enaka kriza ne ponovi.«
Zunanji minister H u 11 je poslal senatnemu odboru za zunanje zadeve pismo, v katerem pravi,
da je jasno, da kongres ne želi sprejeti v teku sedanjega zasedanja sklep o p r e-povedi izvoza orožja in m u -nicije na Japonsko ter bo vlada zaradi tega svoje stališče v zvezi 8 tem vprašanjem sporočila šele pozneje.
Washington, 22. juli(a AA Havas. Senat je spre-
državnim ur Ta zakon je sprejel že preje
jel zakonski načrt, ki prepoveduje državnim uradni kom baviti se s politiko predstavniški dem.
Dunajska Tremenska napoved: Zelo oblačno, številne nevihte z nalivi, zapadni vetrovi, zmerno toplo.
Zagrebška vremenska napoved. Prehodno poslabšanje vremena.
Zemunska vremenska napoved: Toplo vreme, v zahodnih krajih in v Primorju se bo oblačnost povečala in bodo ponekod naibrž nevihte. V ostalih krajih bo jasno.
Od nedelje
- do nedelje
je kila huda med obema taboro.ma velesil, uprav glede Gdanska in Poljske popustila.
Sovjetska ironta. Pogajanja med Anglijo in •ovjetsko vlado so se tudi pretekli teden brez
uspehov nadaljevala, tako, da prevladuje vtis, da niti eden niti drugi nima re6ne volje, priti do kakšnega obveznega zaključka. Spričo tega dejstva prihajajo do spoznanja, da se bo morda evropsko ravnotežje med obema taboroma ie najlažje vzpostavilo, ako sovjetska Rusija nc sodeluje, tembolj ker očividno ne mara sodelovati in ima glede evropske krize svoje lastne račune. Pogajanja v Moskvi pa so imela to dobro, da so razodela. da sovjetska Rusija ne bi imela iskrene volje braniti polj-ske meje, pač pa, da ji je mnogo na tem, da pripravi V6C, da zasede ob prvi priložnosti baltske države.
Balkanska fronta. Na Balkanu delajo politiko popolnega miru Balkanske države na vsak način želijo ostati izven trenj med obema evropskima taboroma velesil. Njihova želia je torej, da so zares nevtralne in da potem takem ohranijo do obeh taborov enake prijateljske o,dnošaje in enake gospodarske zveze. Da je to načelo veljavno-za zunanjo politiko Jugoslavije, je bilo zadnje čase dovolj jasno naglašeno. Isto načelo je izpovedala tudi Bolgarija. Enako politiko želita voditi tudi Romunija in Grčija Na balkanskem prostoru 60 diplo-matične fronte torej mirne.
Sredozemska ironta. Na tej fronti je bilo pretekli teden nekoliko živahno, toda za enkrat samo v časopisju. Turški listi so namreč objavili težnje Turčije, da se ji vrnejo dodekaneški otoki, ki so last Italije. Italijansko časopsije je odločno odgovorilo, da o tem ne more biti govora in je tudi po-vdarilo, da je imela Italija prav, ko je v privHu takšnih turških teženj pravočasno utrdila to otoiie in na otoku Lerosu ustanovila mogočno letalsko oporišče. Na to časopisno debato pa mečejo svoje žarke tudi pogajanja in posveti med turškim in francoskim generalnim štabom za sklenitev vojaške zveze. Vzhodni kot Sredozemskega morja je torej zares kazal precejšnjo živahnost, med tem ko v zapadnem, španskem delu ni bilo posebnih dogodkov, razven obiska italijanskega zunanjega
ministra grofa Ciana v Španiji. Italijanski tisk je cb zaključku obiska ugotovil, da se je Španija odločila, da se pridruži italijanskemu taboru. Vendar pa niso bile izdane nobene uradne objave v tem
smislu.
Fronta v Aziji. Na Daljnem vzhodu ie za pretekli teden najbolj značilno, da so se pričela pogajanja med Anglijo in Japonsko in da so pogajanja proti vsakemu pričakovanju tudi nekoliko
napredovala, kar nai bi dokazovalo, da Japonska ni več tako nepristopna za sporazum. Gotovo so na japonsko razpoloženje imeli vpliv ie vedno trajajoči boji na mandžursko-eovjetski meji. Možnost vojaškega spopada med Japonsko in Sovjetijo na Japonskem nima privlačnosti. Ker po poročilih japonskih listov slutijo, da obstoja zveza med pogajanji z Anglijo in sovjetskimi napadi na Mandžurijo, je japonska vlada postala previdna, da si ne bi nakopala težav na dveh kraiih, ko svojih vojaških namenov * Kitajci ie ni dosegla in ko še ni izgleda, da bi ji izbruh kakšne krize v Evropi prišel na pomoč za dosego vseh svo|ih ciljev na Daljnem vzhodu.
Ameriška front«. Za položaj v Zedinjenih državah severne Amerike je značilno, da se Roosc-veltu ni posrečilo pridobiti senat za to, da sprejme novi ncvtralnostni zakonski osnutek, ki bi bil Ameriki omogočil, da v primeru izbruha voine v Evropi, s pridom pride na pomoč demokratičnemu taboru Anglije in Francije na ta način, da bi mu _ in izključno samo njemu — prodajala vojne potrebščine. Roosevelt bo moral premagati še velike težave, predno bo zmagal s svojo zunanjepolitično črto.
Drugi dogodki. Kot važne dogodke preteklega tedna ie treba omeniti potovanje kneza namestnika Pavla v London, kjer je bil odlikovan z najvišjim odlikovanjem, ki ga angleški vladar more podeliti. Pomembno je potovanje predsednika bolgarskega parlamenta MošanOva v London in v Pariz, kjer so mu priredili odmevajoč sprejem. Svojstven pomen ima tudi potovanje angleškega generala Iron-sidea na Poljsko ter sklep angleške vlade, da podeli Poliski visoka denarna posojila za nabavo orožja. V preteklem tednu so bili stiki med Nemškimi in italijanskimi ministri zelo živahni in je padlo v oči posebno potovanje italijanskega ministra Aliierija v Monakovo, kjer je bil dolgo pri Hitlerju.
Kraljevič Tomislav operiran v Londonu
London, 22. julija. A A. Včeraj je bil t Londonu operiran Nj. kr. Vis. kraljevič Tomislav. Operacija se je posrečila. Zdravstveno stanje kraljeviča Toinislava je po operaciji zadovoljivo.
I
Ljubljana dobi novo radio-postajo
Včeraj je bila podpisana pogodba s »Prosvetno zvezo«
Ivakor je »Slovenec« že poročal, jc ministrski svet odobril predlog ministra za pošte, brzojav in telefon, da Prosvetna zveza zgradi novo relejno postajo v Mariboru ter novo 20 kilovatno postajo v Domžalah. Ta teden sc od ponedeljka dalje mudi v Belgradu narodni poslanec dr. Miloš Stare, ki jc v poštnem ministrstvu uredil vse formalnosti tako, da jc bila danes definitivno podpisana pogodba med ministrstvom pošte, brzojava in telefona ter Prosvetno zvezo. Za Prosvetno zvezo so podpisali poslanec Miloš
Stare in univ. prof. inž. Mario Osana ter industrijcc Ivan Avscnck.
Po tej pogodbi bo Prosvetna zveza v 20 mesecih od danes postavila 4—5 kilovatno relejno postajo v Mariboru ter 20 kilovatno postajo v Domžalah. Pogodba o eksploataciji radijske postaje jc sklenjena za 15 let. Minister pošte, brzojava in telefona g. Jovan Altiparmakovič jc pri sklepanju te pogodbe pokazal vso uvidevnost za slovenske kulturne potrebe.
Nervozna debata o Gdansku
Zanimiva prerekanja nemškega, poljskega, angleškega in francoskega časopisja o nemških zahtevah o Gdansku
Osebne novica
Belgrad, 22. julija, m. Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Karel Sturm, tehnični višji svetnik banske uprave v Ljubljani v pokoju.
Napredovali so: Zivko Mihajlovič, višji finančni tajnik dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani, v 4/2, Vinko Jereb, finančni pristav 7 s.kup„ za finančnega tajnika 6. skup., Franjo Gomolj, finančni pristav 8. skup. pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, za finančnega pristava 7. skup.
Na prošnjo je prestavljen Ivan Košiček, kontrolor 7. skup, iz Cankove v Maribor.
Upokojena sta Zvonimir Roš, uradnik Poštne hranilnice v Ljubljani, in Marija Bitenc, oficial 8. skup. pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic.
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sta postavljena v 8. skup za prometnika Fran]0 Vičič in v 10. skup. Franjo Žerjav, uradniški pripravnik
Belgrajske novice
Belgrad, 22 julija, m. Davi se je vrnil iz Pariza finančni minister Djuričič. Na železniški postaji sta ga pozdravila trgovinski minister Tomi5 in kmetijski minister inž. Bešlič.
Belgrad, 22. julija, m. Danes je bila v Belgradu neznosna vročina, vendar so se proti večeru pričeli zbirati oblaki. Belgrajčani pričakujejo prve kapi io dežja.
Belgrad, 22. julija, m. Predsednik vlade je odobril državnim in samoupravnim uradnikom katoliške vere, ki se želijo udeležiti kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani od 25—30. julija dopust, ki se ne šteje v letni dopust.
Domači pregled
Kdaj se bodo Hrvati in Srbi spravili ter sklenili iu podpisali sporazum, »e še ne ve. Gotovo je, da so se merodajni vladni krogi z ministrskim predsednikom CvetkoviČem na čelu z dr. Mačkom kot predstavnikom vsega hrvutskega naroda sporazumeli v glavnih načelih, po katerih naj bi bil sporazum zgrajen, podrobnosti pa so še razpravljajo in strokovnjaki proučujejo, kako bi se s|)orazum tudi tehnično pravilno sestavil. To je potrebno zaradi tega, da bi s|iorazum predstavljal nekaj trajnega in tako skrbno sestavljenega, da pri njegovi izvedbi ne bodo nastajali med Srbi in Hrvati novi spori. Cisto naravno je, da zadaja največje težave vprašanje, kako potegniti mejo med upravno oblastjo hrvatskih dežel, ki bodo tvorile v sestavi države politično. in gospodarsko samoupravno enoto, ter med srbskim delom države, ker se pač ni mogoče izogniti temu, da bo liri še tako dobro proučeni razmejitvi nekaj Srbov ostalo v hrvatski banovini, nekaj Hrvatov pa v srbskem delu države (to se pravi v bosanskih krajih). Vprašanje je tudi, ali sta se obe stranki že popolnoma sjiorazumeli o političnih pravicah in delokrogu državne celote in o zakonodajnih samoupravnih pravicah in nalogah hrvatske banovine, ali kakor se bo že hrvatski del države imenoval. Zaradi tega se zdi, da imajo prav oni ki pravijo, da teh stvari ni mogoče dovršiti v par dneh ali tednih, ampak da bomo stali pred dovršenim sjiorazumom najbrž? šele v več ali manj pozni jeseni. Da pa se to vprašanje ne more in ne sme preveč odlašati, to priznavajo vsi, ker na to sili, razun notranjepolitičnih razlogov, politični položaj v Evropi, v katerem se odnnšaji med obema evropskima taboroma zaostrujejo tako, da se bo usoda Evrope kmalu odločila, bodisi na stran miru, kakor vsi ujiamo, bodisi na stran vojne. Na vsak način mora naša država biti zelo močna in notranje složna, da bo mogla naša država, ki se nahaja na eni najbolj važnih točk Kvrope .položiti v tehtnico svojo važno besedo in zato imata oba evropska tabora enako veliko razloga, da se razmere v naši državi končno ustalijo v smislu polue sloge Jugoslovanov.
Ugibanja o raznih izpremeinbah, o neki preuredbe sedanje vlade in o novem režimu ter podobno, so čisto prazna. Celo belgrajski tednik Nezavisna tribuna«, ki so nagiba bolj na levo stran, je pa resen in navadno dobro poučen, pravi, da v doglednem času ne bo nobenih političnih izpremeuib v vladi in v parlamentarnem življenju sploh, zakaj naj|>rej je treba končati razgovore z Zagrebom in doseči trajen sporazum, šele_ potem bodo prišla na vrsto druga vprašanja našega notranjega političnega življenja in režima.
Nove sodnijske uredbe je te dni izdala naša vlada in je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič o tej stvari podal daljšo izjavo, v kateri pravi, da so te odredbe bile potrebne, da se neodvisnost sodnikov na vse strani popolnoma za-jamči in da bodo sodniki nastavljeni izključno le na podlagi svoje osebne usposobljenosti. Poveča se tudi disciplinska odgovornost sodnikom, ki ima za podlago popolno depolitizacijo tega stanu, ker le tnko bo naše sodstvo moglo biti na višini. Sodnik se bo politično mogel udejstvovati samo nb volitvah, sicer pa mora živeti izključno le svojemu poklicu in svoji dolžnosti. Nato je dejal vladni predsednik, da bo treba skrbeti za dostojna sodna poslopja. V tem oziru je nova uredba uvedla centralni sodnijski fond, ki se bo stekal iz taks, katere so se zaradi tega nekoliko povišale.
Kar se tiče centralnih fondov, katerih imamo že nad 100, se sliši v vseh listih kritika, da o njihovem upravljanju, porabi in razdelitvi ni pravega nadzorstva. Vprašanje je tudi, ali je sploh treba toliko centralnih državnih fondov in ali ne bo sporazum prinesel s seboj tudi potrebo, da se vprašanje centralnih fondov temeljito preuredi tako, da bodo tudi pokrajine v pravilnem sorazmerju deležne njihovih dobrot, oziroma da bodo same upravljale denar, ki se steka iz sredstev ljudstva. V tem oziru opozarjajo listi zlasti na
Osrednji zdravstveni fond, ki že nekaj časa obstoja, vprašanje naših bolnišnic j<a je slejkoprej zelo kritično. Tako na primer priobčuje v svoji številki od 22. t. m. >Hrvatski dnevnik« cel uvodnik o žalostnem stanju bolnišnic v savski banovini. Obča in nevrološka, kirurgična in notranja klinika v Zagrebu so v starih, zdravstvu neodgovarjajočih zgradbah. Ginekološka klinika, kakor tudi štiri klinike na takozvani Šalati tudi ne odgovarjajo več sodobnim zdravstvenim načelom. Uprava teh zavodov sama sploh nima nobene zgradbe, število postelj v klinikah, ki znaša 078, je daleko premajhno za bolj in bolj naraščajoče število bolnikov in zato morajo zagrebške klinike odklanjati veliko število bolnikov, ki prihajajo celo iz najbolj južnih krajev Maredonije. Zagrebške klinike dobivajo nn leto od države podporo 750.000 din, dočim dobivajo belgrajske klinike. ki imajo polovico manj postelj. 820.000 din. V Zagrebu sploh ni nobena državna bolnišnica. Belgrajske državne bolnišnice dobivajo od države na leto okoli 16 milijonov prispevka, sarajevske okoli 8 in pol, ljubljanska državna bolnišnica pa 4,744.206 din. V Belgradu pa ravnokar mislijo na zgradbo druge ogromne državne bolnišnice. Številke pokažejo, da pokriva država v proračunu zagrebških klinik, ki zna=a okoli 12^ miliionov, samo 14"» celokupne potrebne vsote. Zaradi tega je potrebna zasebna pobuda za nuine zdravstvene potrebe, kar pa seveda znači veliko obremenitev itak preobremenjenega kmetskega in sredniega stanu. Jasno je tedaj, da bo treba preurediti tudi to vprašanje poleg mnogih drugih, ko se bo sklenil sporazum in z njim pretiredba našega državnega in gospodarskega življenja sploh na podlagi '••d^ke samouprave.
Zunanji pregled
Pretekli teden v zunanjepolitičnem življenju ni prinesel nobenih novih razvojev. Nastopila je doba pomirjenia, ki je vsekakor tudi v zvezi s ooletnimi počitniškimi meseci. Napetosti so ponehale na vseh diplomatičnih frontah, kjer so sc ie pred nekaj tedni kopičili oblaki .
Gdanska fronta. V začetku tedna je zapadno-evropsko časopisje začelo povdarjati, da so med Polisko in Nemčijo pogajanja za miren sporazum o Gdansku. Ta poročila so napravila dobro razpo-'oženje po vsej Evropi. Proti koncu tedna pa je ooljski tisk povdaril, da o kakšnih pogajanjih sicer ni govora, toda da je Poljska pripravljena na mirni sporazum, ker si ne želi voine Maršal Rydz-Smigly ie isto povdaril, toda dodal je izjavo, da sc bo Poljska borila, čeprav sama, ako bi se brez njene privolitve v Gdansku kaj spremenilo. V ostalem smemo pripomniti, da |e tudi časopisna boroa, ni
VarJava, 22. julija. AA. Reuter. Na meji med Gdanskom in Poljsko je na poljskem ozemlju bil aretiran državljan Gdanska Lipski, ki je prestopil mejo v na-cionalnosocialistični uniformi. Ko je Lipski zagledal poljske obmejne straže, je skušal pobegniti. Ko so pa straže dvakrat ustrelile in opomnile Lipskega, naj se ustavi, se ni protivi aretaciji. Lipski je osumljen špio-naže. V noti, ki jo je poslala senatu Gdanska, pravi med drugim poljska vlada, da so poljski obmejni organi dobili nalog, da pri vsakem samolastnem prehodu meje z ozemlja Gdanska na Poljsko uporabijo orožje,
Angleški tisk
London, 22. julija. A A. Reuter. Današnji angleški listi se bavijo z včerajšnjo poluradno izjavo, dano v Berlinu. Večina listov prihaja do sklepa, da je treba izjavo pozdraviti, da se pa stvarni položaj v Gdansku zaradi tega ni spremenil.
»D a i 1 y Telegraph« pravi med drugim, da se ni treba prenagliti glede končna sodbe o tej izjavi. Ako Nemčija pravi, da ne želi vojne zaradi Gdanska, potem, pravi list, se lahko dogovori, da tudi druge države ne želijo vojne zaradi tega vprašanja. List pravi, da ni še mogoče jasno ugotoviti pobude za to izjavo. Ako |e Nemčija hotela s to izjavo prispevati k pomiritveni napetosti, misleč, da lahko edino ona da tako pobudo, potem to potezo lahko pozdravimo. Kar se tiče nadaljnjega razvoja, moramo čakati, kaj bo.
Opozicijski liberalni »N e w Chronicle« pravi, da nemška izjava nc spreminja bistvenega položaja, češ da ves svet ve, kako jasne in stvarne obveznosti je sprejela Anglija napram Poliski.
V enakem smislu piše tudi »D a 11 y H e r a 1 d«, glavni organ delavske stranke. »Daily Mail« pravi, da bo nemška izjava vsekakor pripomogla k nadaljnemu popuščanju napetosti. Sicer ostane druga stranka pri nasprotnih naziranjih, toda vse zainteresirane države izjavljajo, da nočeio vojne zaiadi svobodnega mesta. Pri takih okoliščinah se zdi. da je cilj navzlic sposobnosti pametnih državnikov predaleč.
Poljski odmevi
VarSava, 22. julija, b. Izjava zastopnika nemškega zunanjega ministrstva o Gdansku je dobila sedaj odmev tudi v Varšavi, kjer izjavljajo:
Še enkrat je treba ugotoviti, da bi nemški poskus, da s priključi Gdansk k Nemčiji, smatrala Poljska za kriitev pravnega in političnega stanja. Poljska bi bila v tem primeru prisiljena takoj storiti potiebne ukrepe in bi ostro nastopila proti takinemu dejstvu. Mnenje vse Poljske ie jasno obrazloženo po maršalu Smvgli Rydzu. Njegova izjava pomenja tudi zadnjo besedo Poljske. To izjavo naj ie enkrat preberejo oni, ki mislijo, da se bo Poljska pustila ogoljuiati.
Francoski tisk
Pariz, 22. julija. AA Havas »P e t i t P a r I s i e n« piše o včerajšnji nemški poluradni izjavi in o poslanstvu Wohltata v Londonu, ter zastopa stališče, da gre samo za taktične poteze. Pisec članka svetuje, naj vsi merodajni krogi z vso tuw—i«lio ocenjujejo te nov« moment*.
»Journal« pravi, da berlinska izjava ne spreminja resničnega položaja, ter naglasa, da je takšne izjave treba sprejeti z največjo previdnostjo vse dotlej, dokler se ne bodo pojavile konkretnosti, na podlagi katerih bi bilo mogoče točno podati sedanji položaj.
Grof Vladmir d'Ormesoo pravi v »Figaro« poleg drugega, da bi bilo napačno govoriti »o gdanskem vprašanju«. Pisec tega članka pravi, da se to vprašanje more reSiti samo v soglasju s Poljsko. Pripominja, da bosta Francija in Velika Britanija v vsem izpolnili svoje obveznosti do Poljske.
Nemška kritika
Berlin, 22. julija. AA. Nemško časopisje kritizira senzacionalno obliko, v kateri so angleški dopisniki v Berlinu poročal: včeraj londonskim časopisom.
»Deutsche A 11 g e m e i n e Z e i t u n g« pri tej priliki ugotavlja, da želja, ki jo jc izrazila Nemčija, da se najde način za mirno rešitev gdanskega vprašanja, ne pomeni, da je Nemčija pripravljena opustiti svojega dosedanjega stališča. V celi vrsti izjav, podanih v govorih in v časopisju, je Nemčija točno označila svoje stališče in nemški rajh ni zapustil nobenega dvoma o tem, da je gdansko vprašanje možno reiiti edino tako, kot želi Nemčija, in sicer brez kompromisa. Nemčija zahteva samo svojo pravico. Sicer pa Nemčija ni izvedla mobilizacije zaradi Gdanska, j>ač pa Poljska. Ni Nemčija agitirala z neizbežno vojno, pač pa sta to delali Francija in Velika Britanija.
Kralj
London. 22. julija. TG. »Daily Espress« poroča, da namerava liolgarski kralj Boris obiskati Berlin in da je bilo potovanje ministrskega predsednika Kjuseivanova namenjeno, da ta obisk pripravi. Toda po svojem berlinskem obisku namerava kralj Boris potovati tudi v London in je imel predsednik parlamenta Mušanov, ki je bil te dni sprejet tudi pri angleškem kralju, nalogo, da
Vojaški posveti v Turčiji
Him, 22. julija, b. Iz Ankare poročajo, da imajo pogajanja med turškim in britanskim generalnim štabom namen zagotoviti sodelovanje turške in britanske vojske, mornarice in letalstva v slučaju vojne na bližnjem vzhodu in na Balkanu. Generalštabni častniki obeh držav se predvsem razgovarjajo o utrditvi Dardanel, za kar bodo uporabljena vsa moderna vojna sredstva, da se onemogoči plovba sovražnemu bro-dovju. Turški vojni krogi trdijo, da so pri tej priliki pretresene tudi vse možnosti angleško-fran-cosko-turškega vojnega sodelovanja na Balkanu, v Siriji in v Egiptu ter da se je pri tem govorilo (itdi o ustanovitvi enotnpgn vojnega poveljstva.
Drobne novice
Riga, 22. julija. AA. Štefani. Po vesteh iz Moskve je bil pomočnik ljudskega komisarja za vojsko Kuvik imenovan za poveljnika sovjetskih čet na mongolsko-mandžurski meji.
Rim, 22. julija. AA. DNB. Predsednik zveze fašističnih industrijskih delavce«- Gianetti je imenovan za državnega podtajnika pri ministrstvu socialne po, litike. Dosedanji državni podtajnik Rici je imenovan za šefa urada za avtarkijo.
Rim, 22. julija. AA. Štefani. Danes so odpeljali štirje posebni vlaki v Nemči,o, in sicer v Berlin, na Dunaj in v Miinchen. Z njimi se pelje 2500 italijanskih industrijskih delavcev v Nemčijo. Skupno bo letoa ostalo čez poletje v Nemčiji 30.000 italijanskih delavcev.
Rim, 22. julija AA. Štefani. Predsednik vlade Mussolini je bil navzoč danes dopoldne pri otvoritvi tretje umetniške razstave Ko se je pripeljal na razstavišče, kakor tudi v trenutku, ko je odhajal, so ga navzočni navdušeno pozdravili. Mussolini je osebno izročil dve nagradi rezbarju Rambelliu Saetiu.
Carigrad, 22. julija. AA. Havas. Uradno zanikajo vest, da bo skupina turških vojnih letal obiskala London. Verjetno je, da bodo turški letalci obiskali samo balkanske države.
Buenos Aires, 22 julija. AA. DNB. Angleški konzulati so pozvali vse angleške državljane, naj se vpišejo v vojaške registre.
Tokio, 22. julija. AA. Reuter. Japonski cesar je na vojni ladji »Nagato«, ki ima 32.000 ton, osem ur gledal v tokijskem zalivu vajfe japonske mornarice, pri katerih so sodelovala tudi vojaška letala.
Rim, 22 julija. AA Novi pravosodni minister, Grandi, je prisej<el danes pred kraljem in cesarjem. Kralj ie povabil Grandija na kosilo.
Rim, 22. julija. AA Minister za zunanje zadeve grof Ciano ter slovaški poslanik sta podpisala »modus vivendi«, s katerim se urejajo trgovinski odnošaji med obema državama.
Nova vlada na Nizozemskem
Haag, 22. julija. AA. (DNB.) Poročajo, da sb je Colijnu posrečilo sestaviti novo delovno holand-sko vlado. Imena novih ministrov še niso znana.
Tenis
Hamburg, 22. julija. AA. (DNB.) V tekmah za prvenstvo Nemčije v tenisu, katerih se udeležuje tudi mnogo igralcev iz inozemstva, so bili doseženi tile rezultati: Menzel-Gopfert 6:4, 1:6, 4:6, 6:4, 6:2. S to zmago je prišel Menzel v finale. De Stefani-Canepelle (Italija) : Cejnar-Siba (Ce-ško-moravski protektorat) 7:5, 6:4, 1:6, 1:0, 6:3. Smith-Anderson (USA) : Cavriani-Debello (Italija) 3:6. 6:3, 4:6, 6:2. 6:4. Dvojice, ki so zmagale, pridejo v finale.
Pri današnjih teniških tekmah je Kovačeva (Jugoslavija) premagala Kuckerjevo (Holandija) 6:1, 6:1.
London
pripravi ta obisk. Nekateri listi so raznesli novico, da bo Bolgarija dobila od Anglije fiosojilo. Ta vest še od nikoder ni potrjena. Toda v smislu bolgarske zunanje politike, ki je popolnoma nevtralna ter želi držati polno ravnotežje med obema taboroma, bi ne bilo izključeno, da Bolgarija dobi gos|iodarska posojila tudi v Angliji, kakor jih je dobila tudi pri Angliji nasprotnem taboru.
Smrt v Dravi
Maribor, 22. julija.
Danes popoldne se je podal 26-letni tovarniški delavec Josip Ergaver, stanujoč v Studencih, Obrežna ulica 3 s svojim bratcem Stankom koj>at v Dravo na studeniško stran nasjjroti Mariborskega otoka. Ko je hotel okrog pol 3 popoldne preplavati Dravo in doseči Mariborski otok. je » sredini Drave mahnil in se pričel potapljati. Klical je na pomoč ter ga je hotel reiiti njegov brat Stanko, toda bilo je prepozno, ker ie že izginil v deročih valovih Drave, ki so ga odnesli dalje. Ergaver je bil zaposlen v tekstilni tovarni Doktor in drug ter je bil italij. državljan. Najbrže ga j« prijel krč in je utonil.
Boris v Berlin in
Mednarodni kongres Kristusu Kralja
f Ljubljani od 25. do 30. julija 1939.
Polnočna pobožnost ob kongresu
Kristusa Kralja
V soboto, 29. julija, bodo v vseh ljubljanskih župnih in samostanskih cerkvah nočne pobožnosti po sledečem redu:
1.	O b p o I d v a n a j s t ih ponoči naj se izpostavi Najsvetejše in se p|jed Njim opravi molitvena ura za ohranitev miru med narodi.
2.	Okrog polnoči naj bo primerna pridiga • Kristusovem kraljestvu miru.
3.	Ob pol eni naj se prične sv. maša z ljudskim petjem, kjer je to mogoče. Med mašo in neposredno po njej se sme deliti sv. obhajilo,
katerega naj verniki darujejo za ohranitev miru med narodi.
V nejavnih zavodskih in samostanskih kapelah se sme ista pobožnost opraviti, ako prebivalci do-tične hiše žele.
Duhovnike in bogoslovee še posebej vabim, da se udeležujejo študijskih zborovanj od 26. do 29. julija. Zborovanja duhovnikov v petek ob 10. uri n e b o.
V Ljubljani, dne 22. julija 1939.
t Gregorij Rozman Škot.
Kardinal • legat Avgust Hlond
Kardinal Avgust Hlond, primas Poljske, nadškof v Poznanju, bo na VI. mednarodnem kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani zastopal najvišjega cerkvenega poglavarja papeža Pija XII. Kakšno je bilo naše veselje, ko smo izvedeli, da je sv. oče imenoval za svojega zastopnika ne letošnjem kongresu prav njega, ki nam je vsem še tako dobro v spominu od zadnjega evharističnega kongresa v Ljubljani. Globoko smo hvaležni sv. očetu za toliko pozornost, da nam bo na kongres poslal kot svojega zastopnika enega največjih prijateljev Slovencev, moža, ki uživa najvišje spoštovanje vsega katoliškega pa tudi nekatoliškega sveta.
Kardinal Hlond se je rodil 3. julija 1881. v Bržekovicah pri Myslowicah v Šleziji, in sicer v ugledni, stari, globoko verni poljski družini. Oče, železniški nameščenec, je bil izredno plemenitega srca. Poročil se je z Marijo, rojeno Imjelow. Njun zakon je Bog blagoslovil z 12. otroki, od katerih jih sedaj živi še 9. Kardinal Avgust je drugi med njimi. Najstarejši, pokojni brat Ignacij, je bil 26 let misijonar v Južni Ameriki, nato pa župnik v Cerwinsku. Drugi po letih je bil bivši inšpektor salezijancev za vso Poljsko, Anton Hlond. Naš kardinal Avgust je šel pomladi 1893. v gimnazijo v Myslowice. Mladi dijak je bral in slišal o delih in čudežih ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska. Ta čudoviti moderni mladinski svetnik ga je tako pritegnil nase, da se je trinajstletni Avgust trdno odločil, da gre s svojim bratom v Turin in se pripravi za poklic salezijanskega redovnika. Izkazal se je kmalu, da je zelo nadarjen. Predstojniki so uvideli velike umske sposobnosti mladega gojenca. Poslali so ga v Foglicco, da tam napravi noviciat. Po končanih gimnazijskih študijah in zaobljubah v svoji druibi je mladi Avgust odšel na Gregorijansko univerzp v Rim. Tu si je pridobil doktorat iz modroslovja. Tudi kom-poniral je, najbolj pa ga je veselilo vzgojeslovje. Postal je vzgojitelj v novoustanovljenem zavodu v Osiwiecimiu na Poljskem. Ko pa je bil mladi dijakon posvečen v mašnika, so ga takoj poklicali za administratorja v zavetišče Al. Lubomirskega v Krakowu.
Leta 1907. je bil 26 letni Hlond imenovan za ravnatelja novoustanovljenega zavoda v Przemy-slu. Sredi obilnega dela irt skrbi pa je še vedno našel čas, da je poučeval literaturo in jezike. Medtem so zgradili nov salezijanski dom na Dunaju. Za ravnatelja so postavili Avgusta Hlonda, ki je bil znan zaradi svojih organizatoričnih sposobnosti. Na Dunaju si je pridobil z svojim vztrajnim delom veliko prijateljev, dobrotnikov in nad vse velik ugled* Dosegel je pri takratni dunajski vladi, da je priznala in formalno potrdila salezi-jansko družbo. Nikoli pa ni pozabil na svojo najdražjo — Poljsko!
Ko so leta 1919. razdelili salezijansko provinco na dvoje, so njemu podelili vodstvo novo-nastale province, ki je obsegala Avstrijo, Ogrsko in Nemčijo.
Mladi provincijal je neutrudno ustanavljal nove domove in zavode: v Budimpešti, v Bratislavi, Ernsdorlu, Monakovem, Bambergu, Essenu, Gradcu itd.
Po obnovitvi poljske države je Vatikan osnoval neodvisno apostolsko adininistraturo, ki je bila podrejena naravnost sv. očetu. Na to važno in odgovorno mesto je izbral sv. oče Avgusta Hlonda in ga dal kot škofa v Katovicah slezijske-mu ljudstvu za nadpastirja. Novoimenovani škof je v kratkem času osebno obiskal vse župnije in tako kmalu spoznal pobližje svoje ljudstvo. Predvsem mu je bilo na srcu, da organizira katoliška mladinska društva in nič ni čudno, da ie kardinal Hlond danes najvidnejši voditelj katoliške poljske mladine.
Po smrti kardinala Dalbora je sv. oče Pij XI. imenoval svojega prijatelja Hlonda za nadškofa gnezenjsko-poznanjskega in obenem za primasa republike Poljske. Kmalu zatem je dobil kardj-nalski klobuk.
Prihoda kardinala-legata v našo Ljubljano se še bolj veselimo, ko vemo, kako ljubeznjivo nas bo nagovoril v naši slovenščini in mu že sedaj kličemo: Najvišji zastopnik sv. očeta, blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem na naš veliki kongres!
Spored kongresa
Torek, dne 25. julija
Zahteva časa: Krščanski preporod
18 Otvoritev kongresa v stolnici. »Pridi sveti Duh«. Otvoritveni govor predsednika kongresov Kristusa Kralja škofa dr. Gre-gorija Rozmana. Blagoslov.
20 Slovesna otvoritev kongresnih zborovanj v Unionu. Govori kanonik dr. Friderik Mark, Luxemburg (francosko in nemško).
Sreda, dne 26. julija
Predmet zborovanja: Verski preporod.
7 V stolnici maša s pridigo v Irancoskem jeziku.
9—12 I. študijsko zborovanje v Unionu:
»Bistvo in cilj verskega preporoda«. Referent: župnik dr. Laros, Koblenz. Stol-zenfels (nemško). Koreferent: dr. Viktor Korošec, univ. prof., Ljubljana (slovensko). Razgovor po jezikovnih skupinah.
15—18	II. študijsko zborovanje v Unionu: »Sredstva in pota ve/skega preporoda«. Referent: P. 1'ellegrino S. J. Rim (italijansko). Koreferenti: generalni vikar Quenet, Pariz (francosko), dr. Andrej Ri-chard, Pariz (francosko).
19.30 Večerne pobožnosti po cerkvah.
20.30 V veliki dvorani hotela Union govori kanonik dr. Anton Sancho, Mallorca: »Živel Kristus Kralj!« (francosko).
četrtek, dne 27. julija
Predmeta zborovanja: Nravni preporod.
7 V stolnici maša s pridigo v poljskem je-
ziku-	.	T, ,
9—12 III. študijsko zborovante v Unionu:
»Vzgoja novega nravncRa rodu«. Referent: pom. škof Rogerij Beaussard, Pariz (francosko). Koreferent: direktor Tadej Gal-dynski, Poznanj (poljsko).
16—18	IV. študijsko zborovanje v Unionu: »Krščanska vest v javnem življenju«. Referent: nadškof dr. Josip Ujčič. Belgrad (hrvatsko). Koreferenti: P. Ledit S. J. Rim Italijan.), mons. dr. Nicolas I leif-fer, kanonik. Košice (latinsko).
19.30 Večrne pobožnosti po cerkvah.
20.30 Koncert slovenske nabožne pesmi v frančiškanski cerkvi. Priredi glasbeno društvo »Ljubljana«.
Petek, dne 28. julija
Predmet zborovanja: Svet za Kristusa!
7 V stolnici maša s pridigo v italijanskem jeziku.
9—12 V. študijsko zborovanje v Unionu:
»Laik v rerkvi«. Referent: univ. prof. Swiezawski, I.wow (poljsko). Koreferent: Hans \Virtz. Luzern (nemško).
15—17 VI. Studijsko zborovanje v Unionu:
Sodelovanje laik«* pfi verskem preporo-
du«. Referent: P. Bangha S. J., Budimpešta (nemško). Koreferent: dr. Žitko Stanislov, odvetnik, Ljubljana (slovensko).
17.30 Na glavnem kolodvoru sprejem papeževega legata, Njeg. Emin. kardinala dr. Avgusta Hlonda. nadškofa gnezenjsko-poznanjskega, primasa Poljske.
20.30 Slavnostno zborovanje v Unionu.
Sobota, dne 29. julija
8	Mladinska pobožnost na Stadionu.
9	Zborovanje KA za inteligenco v Delavski zbornici.
10 Zborovanje narodnostnih skupin po raznih dvoranah. — Slovensko zborovanje v dvorani Uniona.
15.30 Sklepno študijsko zborovanje v Unionu. Poročilo o delu študijskih dni, objava in sprejetje resolucij. »Igra o božjem kraljestvu« na Stadionu. Po koncu igre na Stadionu pete litanije Matere božje.
Nedelja, dne 30. julija
Polnočnice po cerkvah.
9 Na Stadionu pontifikalna maša s pridigo.
14 Sprevod katoliških organizacij na Stadion. Poziv zastopnikov narodov na bratsko sodelovanje v kraljestvu Kristusovem. Prenos Najsvetejšega iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Stadion. Pete litanije Srca Jezusovega, posvetitev, zahvalna pesem, blagoslov in Povsod Boga.
Najlepša in najveličastnejša slika na kongresu bo gotovo sprevod katoliških organizacij, ki se bo razvil v nedeljo, 30. julija, popoldne na zaključni dan kongresa po ljubljanskih ulicah. Spre vod sam bo dokaz tega, kar mislimo, hočemo in zahtevamo katoličani v kraljestvu Kristusovem. Vse organizacije, ki so v sprevodu navedene, naj si štejejo v svojo veliko čast, da bodo smele v sprevodu javno nastopiti in pred vsem svetom neustrašeno izpričati svojo vero in vdanost Kristusu Kralju.
Druge prireditve na kongresu
1.	Razstava o komunistični propagandi v Španiji v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5.
2.	Razstava sodobne cerkvene umetnosti pri uršulinkah.
3.	Duhovni koncert v cerkvi sv. Petra. Prireja radiofonska oddajna postaja v Ljubljani.
Denarne zbirke
Samo še nekaj dni je do kongresa, zato v preostalih dneh, zlasti pa še danes in naslednje dni storite vse. da vnovčite poslednje bone. Le s primernimi zbirkami bo mogoče kongres dostojno izvesti.
Denarne zbirke pošiljajte po poštnih polož-nicah na naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana. Stev. ček. rač. je: 11.711.
Sprevod v nedeljo, dne 30. julija
1.	Odpre papeževa in državna zastava.
2.	Fanfara.
3.	Veliki križarji.
4.	Velike klarice.
5.	Zveza fantovskih odsekov.
6.	Vodstvo dekliških krožkov.
7.	Zastopstva:Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani, Društvo za varstvo deklet Ljubljana in Marilmr, Društvo za mladinske domove, Škofijsko društvo za varstvo sirot. Družba sv. Rafaela, Družba sv. Elizabete, Karitativna zveza Ljubljane in Maribora, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Katoliško društvo rokodelskih mojstrov. Pevska zveza. Slovenska krščanska ženska zveza, Mohorjeva družba v Celju, Leonova družba v Ljubljani, Slomškova družba. Akademska zveza. Katoliško akademsko starešinstvo. Kmečka zveza. Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza združenih delavcev, Salezijanski dom Rakovnik in Kodeljevo.
8.	Prosvetna zveza Ljubljana in Maribor.
9.	Tretji red sv. Frančiška.
10.	Ženske Marijine družbe.
11.	Moške Marijine družbe.
Sprevod se bo pomikal po sledečih ulicah: Krekov trg. Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Marijin trg, Miklošičeva cesta, Masarykova cesta, Dunajska cesta. Stadion.
in 2. uro na Poljanskem nasipu. Zastavonoše naj bodo oblečeni v narodne noše. Ker bo primanjkovalo rediteljev, prosimo, da določi vsaka dekanija oziroma dekanijsko okrožje svoje rediteljstvo, ki naj skrbi, da bo po zgornjem sporedu razvrstilo slavnostni sprevod. Ponovno prosimo, da morajo ta dan vse narodne noše v Ljubljano, da pokažemo tujcem, kakšne zaklade hrani naš narod.
Narodne noše
Kjerkoli so se pokazale slovenske narodne noše, doma ali na tujem, povsod so žele veliko zanimanje. Saj so tudi zunanji izraz našega ljudstva in našega kraja. Pestrost narodnih noš bo najlepše to potrdila tudi lotos na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja. Zato naj pride v Ljubljano kolikor mogoče veliko ljudi v narodnih nošah. Pokažimo ob tej priliki vso krasoto in značilnost te naše narodne svetinje. Narodna noša pa mora biti prava in pristna. Zapomnimo pa si, da je kongres verska svečanost in da bo tudi ta sprevod imel versko obeležje. Na to posebno opozarjamo tiste, ki bodo v narodni noši mirno, zbrano in dostojanstveno manifestirali za naša verska načela. Pripomnimo, da ne bomo pustili v sprevod nobenih navlak in pridatkov, zato pustite doma razne vivčke. bisage in pastirske palice, pa tudi harmonike. Vse to k narodni noši bistveno ne spada.
V sprevodu bodo skupine korakale v šeste- I ros topih razen skupin fantovskih odsekov in dekliških krožkov, ki bodo korakali v štiri-«topih. Zbirališča za posamezne skupine sprevoda so naslednja:
Godbe: Krekov trg.
Veliki križarji: Krekov trg pred Mahrovo hišo.
Velike klarice: prav tam.
Zveza fantovskih odsekov: Resljeva cesta na pločniku ob učiteljišču od Zmajskega mostu do kolodvora, obrnjeni proti Zmajskemu mostu.
Vodstvo dekliških krožkov: Resljeva cesta na nasprotni strani do Čopove ulice.
Vsa zastopstva po gornjem vrstnem redu: na Resljevi cesti od Čopove ulice do kolodvora, obrnjeni proti Zmajskemu mostu.
Prosvetna zveza: Poljanski nasip od Jugoslovanske tiskarne do cukrarne, obrnjeni proti Zmajskemu mostu.
Tretji red sv. Frančiška: od frančiškanskega trimostja po sv. Petra nasipu do Zmajskega mostu, obrnjeni proti Zmajskemu mostu.
Jugoslovanska strokovna zveza: Slomškova ulica od Resljeve ceste proti Mestni elektrarni, obrnjeni proti Resljevi cesti.
Krščanska delavska mladina: Pražakova ulica, od Resljeve ceste peroti Kolodvorski ulici, obrnjeni proti Resljevi cesti.
Zveza združenih delavcev: Kotnikova ulica, obrnjeni proti Slomškovi ulici.
Marijine družbe — ženske: Sv. Petra nasip od Zmajskega mostu do šentpeterske vojašnice, obrnjeni proti Zmajskemu mostu.
Marijine družbe — moške: v Škofji ulici po pločnikih ob hišah, obrnjeni proti nasipu.
Gostje: Krekov trg ob linančni direkciji.
Pevska zveza: Čopova ulica.
Zastopstva pri posameznih društvih naj se postavijo na čelo vsake skupine. Morebitne simbole naj si društva sama oskrbe.
Sprevod se bo začel ob 14, zato bodite na zbirališčih že vsi pred 14. uro.
Pokažimo, da se zavedamo velikih stvari, ki se nam bližajo.
Prosimo vse organizacije, ki jih v sporedu sprevoda nismo navedli, pa bi želele v sprevodu sodelovati, da nam takoj svojo željo sporoče na kongresno pisarno, da jih bomo uvrstili.
Prosvetna društva
v sprevodu
Vsako prosvetno društvo, kakor tudi dekliški krožek, ki razpolaga z zastavo, naj se udeleži z zasavo slavnostnega sprevoda. Društvene zastave in društva se zbero med 1. in 2. uro na Poljanskem nasipu, to je od Zmajevega do Šent-petarskega mostu.
I. Na čelu sprevoda koraka fanfara PZ. Nato sledi zastava sv. Mihaela, takoj za njo koraka 8 Ziljank v narodnih nošah.
I. Za temi sledi tržiška godba v narodnih nošah, potem zastave gorenjskih prosvetnih društev, nakar se urede v sprevod narodne noše iz Bohinja, Gorenje Save, iz blejskega kola, tržiški, kranjski okraj in Škofja Ixika.
III.	Del sprevoda tvori godba iz Svetia. nakar se urede zastave ljubljanske okolice: nato slede narodne noše kamniškega in moravškega okraja.
IV.	To skupino otvori godba iz Logatca. Njej slede društvene zastavo vrhniškega okraja, logaškega in cerkniškega. Za temi pa narodne noše iz teh okrajev.
V.	Peto skupino otvori godba iz Viča. Za nto se vrstijo zastave Dolenjske in sicer iz dekanije Šmartno pri Litiji, Šmarje, Trebnje. Novo mesto, Leskovec, Ribnicp in Bela Krajina.
V«r> narorlne noš« se torei zberein med 1
Igra o kraljestvu božjem
Današnja vaja je za uspeh' igre posebno pomembna. Zato naj se je udeležijo vsi spodaj navedeni točno in disciplinirano! Vsaka skupina naj takoj po prihodu na Stadion zavzame odrejeno ji mesto. Ako bo ob devetih še trajala vaja za gasilski kongres, te vaje ne motite! Sploh je pa vstop v areno nepotreben, kakor je razvidno iz sledečega razporeda:
1.	Na Stadion je treba priti točno ob devetih dopoldne!
2.	Za vse je vhod le iz Vodovodne ceste!
3.	Vaja se vrši ob vsakem vremenu!
4.	Igralke in igralci iz zbora vernih in posvetnih (ali vsaj njih čim številnejši zastopniki) se zberejo v severozahodnem kotu Stadiona (poleg delavnice za jadralno letalstvo).
5.	Zbor angelov se zbere v areni neposredno pred glavno tribuno.
6.	Glasniki se zbero na vrhnji terasi glavne tribune.
7.	Oddelek godbe »Sloge« naj se postavi na srednjo teraso glavne tribune.
8.	Istotam se zbere pomožni govorni zbor in pomožni pevski zbor.
9.	Vsi solisti naj pridejo prav tako na srednjo teraso glavne tribune!
10.	Skupine zbora nove krfčanske mladine se postavijo na odrejena jim mesta za nabrežnimi terasami. Mesta bodo označena z napisi!
11.	Vsi vodje (scenski reditelji) zbora posvetnih in vernih naj se zbereio na tekališču pred igriščem za rokomet Isevernovzhodni kot Stadiona).
13.	Vsi nedodeljeni stalni ljubljanski reditelji naj bodo za glavno tribuno ter morajo biti vsak čas na razpolago vrhovnemu režiserju!
14.	Vse tehnično osebje naj bo na tekališču pred bodočim godbenim paviljonom!
P o z o r I Knjižice z besedilom igre pr:nes;te s seboj! — Pazite na točnost! — Ne izprehajajte se po Stadionu, temveč pojdite naravnost na svoie zborno mesto in čakajte tam nadaljnjih odredb! — Vsaka nedisciplina zaradi velikega števila sodelujočih zavlačuje vajo.
P. n. občinstvo, ki v igri ne sodeluje, pač pa prihaja na Stadion k vajam kot opazovalec, prosimo, da vaje ne moti s sprehajanjem po Stadionu. Sicer pa širše občinstvo od teh vaj ne more imeti posebnega užitka, ker se podajajo le odlomki in še ti ne na onih mestih, kakor bo to pri predstavi.
Za vstop k igri v soboto 29. julija bo treba kupiti kongresno knjižico, v kater- ie celotno besedilo igre. Za sedeže bo treba imeti še posebno vstopnico. Modra knjižica, v kateri ie natisnieno besedilo igre le za igralce, ledai n:komur ne bo dovoljevala vstopa. Igralci in igralke se itak zbirajo izven Stadiona za nastop in ne bodo potrebovali posebnih izkaznic. Za nje odgovarjajo le farni režiserji.
Jutri, v ponedeljek 24. julija, naj pridejo ob sedmih zvečer na Stadion vat vodje (scenski reditelji) zbora posvetnih in vernih Bodite točni!
V	torek, 25. julija ob sedmih zvečer, bo vaja za zbor pomagačev naglavnih grehov.
V	petek, 28. julija, na Stadionu ni nobene vaje, ker se vsi udeležimo sprejema papeževega legata. — Zato pa je važna vaja za vse sodelujoče (razen zbora posvetnih vernih) že v četrtek ob poi šestih zvečer. Oni, ki so do šestih v službi, naj ta večer žrtvujejo večerjo ter naj pridejo takoj po službi na Stadion.
Glavna vaja za vse sodelujoče bo v soboto ob pol desetih dopoldne, takoj po mladinski pobožnosti na Stadionu. Mislite že sedai na to, da boste vsi prišli pravočasno v Ljubljano, da boste v svojih službah prosti in da boste točno ob pol desetih vsi na Stadionu!
Beerite »Slovenca I Sedaj bo o važnih stvareh mogoče igralce in igralke obveščati le še z objavami v »Slovencu«. Ta teden se vsi zanimaite za te objave in se do riiih ravnaitel
Navodila udeležencem
Z resnim In dostojnim vedenjem pokažimo, da se zavedamo vzvišenosti prireditev. Stalno moramo imeti pred očmi. da se kongresa udeležujejo odlični zastopniki raznih narodov, ki jim moramo dokazati, da smo njim enakovredni in sposobni, da organiziramo tako veliko mednarodno prireditev kot je kongres Kristusa Kralja.
Reditelji
Glavna rediteljska pisarna je v Državnem učiteljišču na Resljevi cesti. Reditelji imajo v službi 4 cm širok bel trak na levem rokavu ter znak
R s številko (vsak reditelj svojo). Vodje reditelj-skih skupin imajo enak trak z znakom RV. Rediteljem v pomoč so dodeljeni skavti in gasilci, ki se poznajo po svojih uniformah.
Informacijska služba
Informacijska služba ima svoje reditelje na vseh važnejših križiščih po mestu, svojo pisarno pa v poslopju Akademskega doma, soba Akademskega starešinstva, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, tel. 43-32, in na kolodvoru. Reditelji informacijske službe iinajo za znak bel trak na levem rokavu ter črko I. V pomoč so jim dodeljeni skavti.
Glavna pisarna
posluje v prvem nadstropju v poslopju Gospodarske zveze na Tyrševi cesti 29, telefon 40-41. Pisarna Je kongresne dni zelo zaposlena ter naj se je poslužujejo kongresni udeleženci res le v najnujnejših neodložljivih primerih.
Zdravniška služba
Od kongresu bo poleg mestne reševalne postaje v Mestnem domu organizirana še stalna pomožna postaja za prvo pomoč v podpritličju Vzajemne zavarovalnice nasproti glavnega kolodvora; dalje ob času dohoda in odhoda vlakov na glavnem kolodvoru; slednjič oh času glavnih kongresnih prireditev na Stadionu v posebnih ambulantah v bližini Stadiona in na Stadionu. Telefonifno se kliče mestni reševalni oddelek na Stev. 44-44. Postaje za prvo pomoč pa bodo imele zastavo Rdečega križa, to je rdeči križ na belem polju. — Zdravniško in samaritansko službo bodo opravljali zdravniki, usmiljenke. samaritani, samaritanke in skavti. Nosili bodo znake Rdečega križa na levi roki.
V hudi sili se obrni na Občo državno bolnišnico, ki ima telefon 35-81 do 35-84. Sanatorij Leo-nišče ima telefon 33-33. Za zasebne nameščence, člane Trgovskega bolniškega in podpornega društva, bo rezerviranih za najnujnejše primere nekaj prostorov v Šlajmerjevem domu, tel. 20-87.
Žigosanje izkaznic
Izkaznico je treba zaradi brezplačnega povrat-ka pred odhodom iz Ljubljane žigosati. 2igosanje se bo vršilo v glavni pisarni pripravljalnega odbora. v informacijski pisarni na glavni postaji ter na glavnih prireditvenih prostorih na mestih, ki bodo označeni z vidnim napisom.
Kako se pripravljaj na kongres
Ako 6e nameravaš muditi v Ljubljani več kot en dan in boš prišel na kongres pred nedeljo 30. julija zjutraj, se moraš pravočasno pobrigati za prenočišče in prehrano. Nihče, ki si ni pravočasno pre«krbc| prenočišča pri znanrih aH nI dehil obvestila stanovanjskega odseka glavnega odbora, da je zanj prenočišče poskrbljeno, naj se ne zanaša. da ho mogel kongresne dni v Ljubljani po želji prenočevati, ker bodo vse razpoložljive sobe zasedli v prvi vrsti tujci, ki bodo prišli na kongres iz drugih držav.
Pazljivo prebiraj navodila kongresnega odbora. ki jih borno objavljali ta teden v dnevnem časopisju.
Odidi z doma pravočasno, drži se svoje skupine in pokoravaj se vsem odredbam skupinskega vodje.
Na poti v Ljubljano
Bodi povsod miren in nikjer nestrpen! Povsod boš pravočasno na vrsti. Na vlaku se ne prerivaj, ne motaj se na prometnih prostorih, ker s tem zavlačuješ hiter in reden promet. Pri vstopanju in izstopanju iz vlaka bodi previden, da se ne pripeti nesreča. Do bližnjega bodi vljuden in uslužen, bodi mu vedno v pomoč.
Ako potuješ s kolesom ali konjem, vozi zmerno, ker boš tako najbolj gotovo prišel do cilja. Posebno v Ljubljani se točno ravnaj po navodilih rediteljev in prometnih stražnikov. Kolo, konja oddaj v shrambo, oziroma v hlev na jirostoru. ki je za to določen. Najbolje pa je pustiti vozila in živino v predmestju, da ne boš oviral prometa po mestu.
V Ljubljani
V	splošnem velja, da izstopajo vsi udeleženci na glavni postaji. Za posamezne vlake velja iz-prememba, ki bo pravočasno objavljena v listih, l>a tudi uslužbenci (v krojih) in železniški urad-niki-reditelji (znak: na levem rokavu trak z železniško značko) bodo na to pravočasno opozorili.
V	gibanju po mestu in na prireditvenih prostorih se ravnaj po navodilih, ubogaj vodjo in reditelja svoje skupine, poslušaj reditelje in prometne uslužbence po mestu. Ne nadleguj za vsako malenkost z vprašanji, posebno ne iz radovednosti. V potrebi se obrni do informacijske pisarne; če potrebuješ zdravniško pomoč, poišči takoj zdravniško postajo, ki je vidno označena z zastavo Rdečega križa, ali pa se javi pri osebju Rdečega križa ali najbližjemu skavtu; tudi reditelj ti bo v sili rade volje pomagal. Ako potrebuješ zdravniško pomoč in si v množici, dvigni roko.
Že doma preglej spored kongresnih prireditev in si smotrno razdeli čas in že v naprej določi, česa se boš udeležil. To li prihrani čas in pota.
Na Stadionu
Nekatere točke kongresnega sporeda se razvijajo na Stadionu. Tu sem se bodo zgrnile velike množice ljudstva. Zato je zlasti tu potreben red pri vstopu in izstopu iz Stadiona, pa tudi na Stadionu samem. V vsem se ravnaj po ukazih rediteljev. Vsaka skupina bo imela svoj določen prostor. Ne sili tja, kjer je prostor določen za druge. Drži se svoje skupine, ne daj se begati, poslušaj le reditelje, ravnaj se po navodilih po zvočnikih. Bodi povsod dostojen. Nikjer ne odgovarjaj na morebitno izzivanje. Pazi na svoj denar, ker t gneči poklicni žeparji radi kradejo. V spremstvu otrok naj bodo njihovi starši ali zanesljivi spremljevalci. Otrok pod 10. leti pa ne jemljite s seboj!
Na Stadionu bosta dva dohoda, po Tyrševi (Dunajski) cesti in po Vovodovni cesti. Vodovodna cesta se Odcepi od Tyrševe 2 minuti pred Stadionom. Smer bo pokazal reditelj. Katere skupine imajo dohod na Stadion z Vodovodne ceste, bo razločno označeno z napisi pri odcepu Vodovodne ceste od Tyrševe.
Prehodi na Stadionu morajo ostati brezpogojno prosti, pri vhodu in izhodu se ne prerivaj. Ako si kupil sedež, ne sedi na mesto drugega, da ne
bo zmede. Na stolih se smo le sedeti, nikakor ne stati. .
Sprevod
V slavnostnem kongresnem sprevodu gredo udeleženci kongresa, razdeljeni po svojih stanovskih ali strokovnih organizacijah. Uvrsti se v svojo skupino na določeno mesto. Hitro in voljno ubogaj reditelje, da se bo sprevod mogel pravočasno urediti in pravilno razviti.
Opozarjamo pa. da, kdor ne bo imel znaka In kongresne knjižice, ne bo mogel na Stadion in zato tudi ne v sprevod.
Posebna navodila za sodelovanje v kongresnem sprevodu boste prejeli pravočasno od vodstva svoje organizacije. Tudi sporočila v dnevnem časopisju zasledujte, posebno še zadnje dni pred kongresnimi svečanostmi.
V cerkvah
Udeleži se službo božje v cerkvi, ki je zale določena. Sicer bodo nekatere cerkve prenapolnjene. V cerkvi ne sedi po tleh. Ne spi v cerkvi. Ako si truden, pojdi v prenočišče.
Prehrana
Vsak naj sam premisli, kako je zanj bolj priročno ln bolj poceni, ali prinese sam hrano s seboj ali se ho sam hranil v Ljubljani. Hraniti se samo z mesninami, je v vročih dneh škodljivo in povzroča hudo žejo. Kongresni odbor se je obrnil na Gostilničarsko zadrugo, katera bo poskrbela za zadostno, zdravo, svHo in ceneno hrano po vseh gostilnah in restavracijah.
Tudi za gostilno velja, da se v njej ne obiraj; hitro pojej in popij naročeno, nato pa napravi prostor drugim.
Stalna shajališča
Ob času kongresa posamezne skupine ne bodo mogle ostati ves čas skupaj. Zato se vedno vnaprej dogovorite, na katerem kraju in ob kateri uri se boste zopet sešli, da ne bo nepotrebnega iskanja in skrbi.
Narodne noše
Vsaka velika verska proslava naj nosi tudi zunanji izraz ljudi in kraja, kjer se vrši. Pestrost narodnih noš bo najlepše to poudarila tudi na mednarodnem kongresu Kristusa Kralja. Zato naj pride v Ljubljano kdor le more v narodni noši. Pokažimo tujcem svojo lepo narodno ifošot
Narodna noša pa mora biti prava, pristna, ne le kakšna zmedena ponaredba. Zato se prej poučite, kako je z vašo narodno nošo. Kongres je verska svečanost. Zato je potrebno vedeti tudi tistim, ki bodo v narodni noši, da se za tako prireditev spodobi le mirno, zbrano, resno vedenje. Nikakih navlak in pridatkov (vivček, malha, pastirska palica), ki k narodni noši bistveno ne spadajo 1
Po mestu
Pri ogledovanju mesta in pri hoji po mestu hodite le po hodnikih; cestišče je za vozove in avtomobile. Pazite na tramvaj, avtomobile in kolesa. Ko se bliža kako vozilo, ne prečkajte ceste. V negotovosti ostanite na cesti. V zmedi se pripeti največ nesreč. V parkih se po nasadih ne sme hoditi, da se ne poškodujejo okrasne cvetlice, drevje, trava.
Na poti domov
Da se držiš splošnih navodil za red in varnost tudi na povratku na svoj dom, ni prav nič manj važno in potrebno, kot smo to poudarili za prihod in za bivanje v Ljubljani. Predvsem ne odlašaj z žigosanjem izkaznice do zadnjega trenutka. Ne prerivaj se na poti do kolodvora. Tudi na kolodvoru bodi miren in strpen. Ravnaj se po navodilih rediteljev in prometnega osebja. Brezpogojno se vrni s tistim vlakom, ki je zate. oziroma za tvojo skupino določen, sicer povzročiš zmedo, nered in sebi pripraviš nevšečnosti.
Ako moraš prenesti kako težavo, potrpi in daruj to za uspeh kongresa. Tako boš ohranil kongresne dni v najlepšem spominu vse svoje življenje. Bog s teboj!
Posebna zdravniška navodila
Postajo za prvo pomoč naj poišče:
1.	kdor oboli ali se čuti slabega;
2.	kdor se ponesreči, tudi če je rana neznatna;
3.	kdor želi navodil glede zdravja, ako je obolel na kongresu;
4.	kdor se hoče pritožiti glede nezdravih razmer pri nastanitvi ali prehrani;
5.	ako si ne zna drugače pomagati, tudi tisti, ki zgubi otroka ali svojca.
Ako vidite otroka ali drugo osebo, ki išče svojce, pripeljite ga v postajo za prvo pomoč. Razen pri rediteljih informacijske službe se lahko javi na postaji za prvo pomoč tudi tisti, ki kaj izgubi ali najde.
Ce komu postane v gneči slabo, naj okoli stoječi dvignejo roke ter na ta način opozore službujoče člane Rdečega križa, oziroma reditelje, ki bodo poskrbeli za takojšnjo pomoč.
Da vam ne bo treba na postajo za prvo pomo? ali v bolnišnico in se boste lahko posvetili redki slovesnosti, držite se naslednjih zdravstvenih zapovedi:
1.	oblecite se toplo, oziroma prinesite s seboj toplo oblačilo za primer večernega in nočnega hladu (plašč ali jopico). Ako boste prenočevali na skupnem ležišču, vzemite s seboj toplo odejo;
2.	obujte cele čevlje, da se v primeru dežja obvarujete nevarne mokrote v nogah;
3.	oh vročini odložite suknjič ali jopico in razgalite vrat;
4.	na vožnji z vozom ohlecile plašč ali jopico;
5.	na vlaku ne stojte zunaj na pločniku ali na prepihu na hodniku in ne spenjajte se skozi okno;
6.	naspite se dobro; hoja po ljubljanskem tlaku zelo utrudi, posebno oh vročini;
7.	ako ste bolni in imate kako telesno tegobo, ne stojte in ne hodite preveč in se tudi čez dan odpočijte;
8.	hodite zmerni v jedi in pijači. Jejte in pijte manj kakor ponavadi;
9.	ako nameravate nesli s seboj kaj živeža, priporočamo: pečenko, sir, jajca in sadje (tudi suho); prekaleno meso dela veliko žejo;
10.	vzemite si s seboj več robcev in prtičev; preden jeste, si oglejte roke in jih osnažite, če so umazane;
11.	ne pijte vode med potjo; skuhajte si ze-lenko domačega čaja in jo vzemite za popotnico; v Ljubljani lahko pijele vodovodno vodo, ako niste preveč vroči;
12.	pijačo pijte vsak iz svojega kozarca, ne vsi iz enega ali celo kar iz steklenice;
13.	sladoleda nikar ne kupujte, tudi otrokom ne; z njim si žeje ne pogasite;
14.	otrokom ne dajajte alkoholnih pijač; pljo naj čisto vodo;
15.	znebite se iztrebkov vsako Jutro, ko vsta-nete;
16.	ako se pred odhodom ne počutite dobro ali ste bolni, ne hodite v Ljubljano. Naporno potovanje, udeležitev pri napornih zborovanjih, sprevodu, neredna prehrana, skromen počitek — vse to zmore le zdrav Človek, ne slai>oten ali celo bolnik.
Kongresne knjižice
Kupite pravočasno kongresne knjižice. — Kjer jih imate preveč, jih pošljite takoj nazaj. Kjer jih imate |>remalo, zahtevajte takoj novih.
Sedeži pri Igri
Z današnjim dnem smo začeli prodajati knjižice po 10 in po 20 din, ki dovoljujejo sedež pri igri >0 kraljesvtu božjemc. Ker jih je omeieno število, si jih oskrbite pravočasno! Pišite ponje v kongresno pisarno Tyrševa c. 29-L, Ljubljana.
Koncert nabožne pesmi
bo dne 27. julija 1939, v četrtek, ob pol 9 zvečer v frančiškanski cerkvi. Programe dobite v Pax et bonutn v Frančiškanski pasaži in pa pri Pavlinu Francu, trgovcu, Kongresni trg št. 16 v Ljubljani.
Slovensko ljudsko zborovanje
Naš narod sam, v čigar sredi se bo kongres vršil, mora od kongresa odnesti največ sadovi Zborovanje bo vodil gospod dr. Leskovar iz Maribora, govorila pa boata g. Alojzij Mihelčič, podpredsednik narodne skupščine, iz Celja, in goep. dekan Skubic iz Ribnice.
Ljubljančani in vsi iz dežele, ki se morete odtrgati žt v soboto od doma, pridite na naše zborovanje)
Časnikarji
Vsi časnikarji, ki se nameravajo kongresa udeležiti, da bodo o kongresnih prireditvah poročali svojim listom, naj se zglase v kongresni pisarni, da jih bomo uvrstili v seznam in jim dali posebno značko, ki jim bo 4°voljevala dostop k vsem kongresnim prireditvami
Fotografi
Vsi, ki žele ob času kongresa fotografirati kongresne prireditve, naj pridejo v kongresno pisarno, da jih bomo uvrstili v seznam fotografov. Vsak bo plačal za posebno značko, ki mu bo dovoljevala fotografiranje na vseh prireditvah, din 50.—.
Esperantisti
Vsem esperantistom in onim, ki se zanimajo za mednaro,dni jezik, naznanjamo, da bo v soboto 29. julija ob pol 7 v nunski cerkvi sv. maša z espe-rantsko pridigo. Med mašo se bodo pele pesmi v esperantskem jeziku.
Mladinska prireditev
Naiprisrčnejša kongresna prireditev bo gotovo v soboto 29. julija, ko bodo tisoči slovenske katoliške mladine javno in neustrašeno manifestirali za Kristusa Kralja. To se bo takole izvršilo;
Vsa izvenljubljanska mladina, ki bo v Ljubljano prihajala z vsaki in avtobusi, bo takoj po prihodu v Ljubljano odhajala na Stadion. Tam ji bodo za to določeni reditelji odkazali mesto.
Ljubljanska mladina pa se bo zbirala do 7 zjutraj na Kongresnem trgu. Prav tam se bo zbirala tudi vsa mladina iz bližnje ljubljanske okolice. Ob 7 se bo vsa mladina uvretila v pester sprevod in 6e po glavnih mestnih ulicah (Selenburgovi in Dunajski) podala na Stadion.
Marijine družbe
Vse Marijine družbe pozivamo ln prosimo, da se kongresa Kristusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Za nedeljski popoldanski sprevod prinesite 6 seboj tudi zastave! Škofijsko vodstvo Marijinih družb.
Udeležencem iz Gorenjske
Udeleženci, ki se pripeljejo iz gorenjske strani, naj izstopijo na Gorenjskem kolodvoru. Odidejo naj po najbližji poti na Stadion. (Medvedova cesta, Jernejeva cesta, Kavškova cesta, preko železniškega prelaza, Janševa cesta, Podmilščakova cesta, — mimo osnovne šole Za Bežigradom in železniških hiš severno od Stadiona. Vhod na Stadion iz Tyršcve ceste.
Takoj, ko se vlak ustavi, naj posamezne skupine čim hitreje zapuste vozove in se takoj podajo pred postajo, kjer se formirajo v skupine. Vsako zadrževanje na peronu povzroča zamudo naslednjim vlakom in s tem tudi zavlačuje prireditev.
Razsvetljimo Ljubljano
V petek 28. julija se pripelje v Ljubljano posebni odposlanec sv. Očeta, primas Poljske kardinal Avgust Hlond.
Sprejemne svečanosti se bodo pričele v Mariboru, nadaljevale na kolodvoru v Ljubljani ter zaključile » svečanim pozdravom naših organizacij in duhovščine na Marijinem trgu, odkoder bo v sprevodu v spremstvu jugoslovanskega episkopata in najodličncjših zastopnikov organizacij šel v stolnico. Zvečer istega dne bo ob 20.30 v glavni dvorani hotela »Uniona« pozdravna akademija v čast kardinalu legatu. Po tej akademiji pa bo njemu v pozdrav in v pozdrav vsem številnim odličnim predstavnikom tujih držav Ljubljana slavnostno razsvetliena.
Kakor ob Evharističnem kongresu v letu 1935, tako naj bi tudi ta večer ljubljanski meščani razsvetlili vsa okna in hiše. Reprezentativna poslopja bodo vsa v lučeh, na gradu bo blestel napis »Kristus kraljuje«, nad napisom bo pa velik ožarjen križ. Cestna razsvetljava bo ojačena.
Pijače na Stadionu
Na stadionu samem bo poskrbljeno, da bodo vsi dobili dovolj pijač. — V stadionu bodo smeli prodajali pijačo le oni, ki bodo imeli stojnice zunaj stadiona.
Stojnice bodo obratovale <ld sobote 29. julija pa do nedelje 30. julija zvečer.
Skupna prenočišča
Udeležencem kongresa 60 preskrbljena skupna prenočišča na slami. Prenočišča, ki so ločena za moške in ženske, stanejo za en večer za 1 osebo 2 din.
Kdor želi prenočevati na skupnem prenočišču,
naj se javi prei voditelju skupine, ki pobira denar za prenočišč lahko še pred odhodom v Ljubljano. Po prihodu vlakov v Ljubljano se voditelji zglase v pisarni stanovanjskega odseka, kjer so njihovim skupinam izroče boni za prenočevanje ter odredi prenočišče v določenih poslopjih (šolali).
Skupna ležišča ie mogoče tudi rezervirati pri stanovanjskem odseku.
Članicam ZMKD
Strumno Be odzovimo vabilu za skupno zborovanje vseh organizacij dekliško KA ljubljanske in lavantinske škofije! Zborovanje bo v soboto, 29. julija ob 4 popoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Pripeljite s seboj tudi tovarišice, za katere upate, da jih boste v kratkem pridobile za delo v KAI
Ljudsko petje pri kongresu
Med mašo bomo peli vsi udeleženci po darovanju, po povzdigovanju (po kratkem benedietusu); in po zauživanju (obhajilu). Io sicer: »Kraljevo znamenje«; »Pridi moliti« io »Mogočno se dvignil« (Ce-
rinovo).
Godba bo najprej sama zaigrala začetek, da bomo slišali, katera pesem bo in dobili pravi gjas. Nato bo pa poprijel ves Stadion in pesem bo grmela, plavala nad glavami in se dvigala pred prestol našega Kralja.
Tu mora vsakdo peti, še ta, ki meni ali se izgovarja, da ne zna. Kdor ne bo pel, bo hudo kazil.
Skupna pevska vaja za vse zbore in pevce, za slovesno mašo kardinala-legata Hlonda na Stadionu bo danes, nedeljo, 23. t. m. točno ob pol treh popoldne na Stadionu. Pridite pa pevci četrt ure prej, da se uredimo in vajo ob K3 zares začnemo. Saj ob 4 že nastopi mednarodna tekmovalna vrsta — da pevci ne bomo motili njih, oni pa nas ne.
Zbori po okrožjih, ki jih je vse obiskal glavni pevovodja, zelo lepo. imenitno zvene. Zato z upravičenim upanjem pričakujemo, da bo mogočno, veličastno zvenel ves veliki zbor 500 pevcev. Zato je skupna vaja toliko potrebna, da vsi pevci nad 30 sodelujočih zbor lepo ujamemo, da bo veliki zbor pel, kakor mogočne, čisto ubrane orgle pojo pod roko spretnega organista. Da bo naše slovesno petje v čast Kristusu Kralju, hkrati pa še v čast našemu, po številu malemu, po izobrazbi pa z velikimi narodi tekmujočemu narodu.
Gg. organisti, pevci in pevke! Danes popoldne torej na veselo svidenje na ljubljanskem Stadionu ob pol treh popoldne)
Eno četrt nre pa — lepo prosimo — pridenite spredaj, da 6e izravna tista četrt, ki je bila doslej dodana zadaj.
Godbe na kongresu
Med kongresnimi prireditvami bo zlasti veličasten sprevod slovenskih katoliških organizacij. Za ta sprevod je potrebno čim večje število godb. Kongresni odbor naproša zaradi tega vse godbe v Sloveniji, da sodelujejo v sprevodu ter se zaradi tega v nedeljo ob pol 2 zbero v čim večjem številu na Krekovem trgu, kjer jih bodo aran-žerji sprevoda po potrebi uvrščali med sprevod.
četrtinska voznina odobrena
Z odlokom g. namestnika prometnega ministra dr. Kulenoviča št. 68.306-39, dne 19. jul. 1939, je odobrena četrtinska voznina na vseh potniških in brzih vlakih za udeježence VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja. Četrtinska voznina je dovoljena na podlagi kongresne legitimacije. Udeleženci kupijo na svoji odhodni postaji polovično vozovnico in železniški obrazec K-14. V Ljubljani dajo konirrfsno legitimacijo žigosati s kongresnim žigom in ima'0 z že kupljeno polovično vozovnico brezplačen povratek.
Lastnikom hiš ob progi Maribor—Ljubljana
Po tej progi se bo vozil kardinal-legat v petek, 28. julija pojioldne iz Maribora v Ljubljano. Prav toplo prosimo vse lastnike hiš ob progi, da svoja poslopja na čim lepši način okrase. Izvesite papeževe in državne zastave!
V vednost tujcem
Ministrstvo notranjih zadev je pod št. 24.537, z dne 18. julija 1939. sporočilo, da kongresne legitimacije svetlomodre barve, ki so bile izdane za inozemstvo, nadomeščajo f>otne liste in vsem tujim državljanom, ki se bodo e kongresnimi legitimacijami udeležili tega kongresa, tudi ni potrebno. da si preskrbijo še posebni vizum za dopolo-vanje v našo državo. Ta odlok se nanaša na vse tuje državljane, ki se bodo udeležili VI. mednarodnega kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani.
Zažgite kresove
V petek, 28. julija zvečer, ko bo v Ljubljano prišel zastopnik sv Očeta kardinal Hlond. bo vsa slovenska zemlja zaplamtela v kresovih po naših hribih. Kresove bomo zažgali jK>vsod, kjer se le da — po Avemariji. Istočasno, ko bo šinil prvi plamen pod večerno nebo. lv>do po vseh naših fa-rah in podružnicah zazvonili zvonovi.
Prinesite seboj zastave
Po zasnovi prireditvenega odbora naj bi bila okolica oltarja vsa v zastavah in praporih, da bo Stadion nudil najlepši pogled. Na pobočjih se bodo prelivale barve narodnih noš. rob pobočja bodo okrasile redovnice s svojo belino, v obliki zvezd bodo izpolnjevale prostor med oltarjem in tribuno kolone fantov in deklet v krojih, neposredna bližina oltarja pa naj bi bila vsa obdana z zastavami in prapori. Zato naj vse organizacije, cerkvene in necerkvene, prineso v Ljubljano na kongres svoje prapore in zastave, da bomo tudi s temi simboli svoje organizirane skunnosti počastili Kristusa Kralja.
Posnemanja vredno
! Manufakturna trgovina Joločnik & Simončič ; »Pred Senklaviem« št. 13. je prva v LJubljani na izredno lep način priredila svoje izložbeno okno | v smislu kongresa Pred belim križem na črni bar-j žunasti podlagi stoji krasen baročni kip Križa-J nega iz cerkljanskega arhiva pri Kranju. Poleg kij>a so razprostrste papeške in državne zastave, žitno klasje — pšenica. Vsa izložba pa je ovita v zelenje.
Prav lepo prosimo vse ljubljanske trgovce, da bodo okrasili svoja izložbena okna v smislu kontne«. Vsr bo slavje v Ljubljani še prav posebej povzdignilo.
kongresna pisarna sporoča
Ljubljanski otroci spet na Kolpi
Metlika, 22. julija.
Tretjič je že letos poslala v Metliko ob Kolpi mestna občiija ljubljanska svoje revne otroke na kolonijo. Hvalevredna zamisel, ki jo je sprožil in se zanjo s toliko ljubeznijo zavzel sam gospod župan dr. Jure Adlešič, ki je belokranjski rojak, je našla realna tla na skrajnem robu naše slovenske zemlie, v Metliki v Beli Kraiini. Podnebje izvrstno, izredno lepa prilika za kopanje v Kolpi, ki doiseže 32 stopinj toplote, krasni izleti v okolico: na Gorjance, kjer so sedaj Dostavili pri Sv. Miklavžu nov •planinski d<»m, na Mirno goro k Sv. Frančiški), odkoder se li nudi nepozaben razgled no celi Beli Kraiini, še na Vinico, kier je naš pesnik Oton Zupančič doma, v Črnomelj, belokranjsko metropolo osb Lahinji, preko Kolpe na Hrvaško: morda v podzemsko jamo Vrlovko, ki ima krasno lego tik nad vodo, ali na Vivodino. kier raste dobro vino. itd. Vse poilno daljših in kraiših izletov, doma pa ugodnost lepega letoviškega kraia Kakor nalašč za kolonije za mestne otroke litiblianske, ki tako potrebujejo vode. zraka in dobre postrežbe. Tu se lahko v prosti naravi otroci povsem odpočiieio, zlasti v vodi v Križcvski vasi. kjer ie Kolpa tako ■plitva, da ne more nihče utoniti, tudi če bi naravnost hotel. Otroci imajo poleg utrjevanja svoiefja zdravja tudi priliko spoznavati lepote naše zemlje in to prav tam, k'er io naš ljubljanski svet najmanj pozna. Ljubljanska mestna občina pa s kolonijo tudi pomaga revnemu ljudstvu, ki ima priliko vnov-čiti svoje pridelke, če mu i<h ne vzameta voda ali suša. Dva meseca okoli 100 Hudi v kakem kraju že nekaj pomeni In za vse to je seveda dobro metliško ljudstvo hvaležno!
2ivžav pred Komendo no kosilu
Obiskal sem kolonijo pri kosilu, v komendi Križniškcga reda Tu imajo otroci vso prehrano, s katero jih preskrbujejo redovne sestre. Obednica v prizemlju je hladna in prostorna, da ima vseh 66 otrok dovolj prostora Dvoje vret dolgih miz, 2a njimi drobne glave deklic, ki me začudeno gledajo. Iz oči sleherne sije zadovoljstvo in veselje. Vse drugačni so bil obrazi ob opoldanski uri doma v mestu ali predmestju: matere ali očeta še ni bilo od dela ali iz tovarne, ni polnega krožnika kot tu na koloniji, ko ima otrok vsega po mili volji Sanic počitnice vsepovsod! Samo ena zavest se takoj bere tem malim z obraza: da bo traiala kolonija samo nekaj časa, da bo treba tedaj, ko se bodo najbolj privadili, iti zopet v mesto, med mestne zidove, v predmestja, morda celo v žalostne razmere... — Otroci so pojedli. Molijo. Vodstvo moli narrej. Zvonko odmeva molitev to!'ko ■grl med starodavnimi zidovi metliške komende. Zunaj valovi življenje. Na dvorišču so se punčke zložile na kup hlodov. Ko so se najlepše smejale, sem jih vjel v kamero Vse skupaj so pihale v oblak, da bi ga odpihnile ker se je prav tedaj nastavil na sonce, in tedaj sem pritisnil. Vse so hotele, da bi vsako posebej slikal »Gospod, še mene! Gospod, še mene!« Bom poslala mamici sliko! 66 obrazkov vjeti na film Če bi vseh želje izpolnil, bi se najbrž tudi utrudil. Koliko jih ie, ki še nikoli niso videle svoje slike! Saj ni čudno, sami revni otroci, ki morajo dati vsak dinar za kruh in življenje!
Grajsko dvorišče je spet oživelo...
Mestna kolonija ljubljanska stanuje v metliškem gradu kakor lani. Večinoma v istih prostorih. Le sokolsko telovadnico so morali letos spremeniti v spalnico. Malo je velika in za 30 deklic še sko-ro premajhna. Saj pa so samo ponoči, ko spijo, notri. Zgleda kakor velika kasarna. Vse snažno in
Misijonar odhaja
Prav te dni, ko bo povsod po Ljubljani odmevalo: Povsod Boga! se za uresničitev te že tolikokrat ponovljene zahteve vid-neje kot drugi žrtvuje eden in odhaja, da ponese luč vere v pogansko temo.
Danes odhaja iz Ljubljane v Pariz, da od tam odide za svojimi redovnimi slovenskimi tovariši na Kitajsko gosp. misijonar Jožef Časi, duhovnik Misijonske družbe.
Malokateri med čitatelji ga bo poznal. Doma ]|e iz skritega, dasi turistom dobro znanega, gornje-šavinjskega kota. iz Radmirja v župniji Sv. Frančišek. Časlova družina je že prej poslala v vinograd Gospodov več svojih sinov, strica Franca, kanonika, in gospoda župnika Franca. Za njim je šel v šole tudi njegov mlajši brat Jože. ki je pel kot misijonar novo mašo na veliko noč 1937. Ze takrat mu je Gospod pokazal, da mu bo duhovniška pot z zatajevanjem kar posuta, saj mu je že novo mašo grenilo dejstvo, da ni bilo pri njej ne očeta in ne matere, sploh nikogar domačih, ki jih je na poti na novo mašo v L jubl jano za medel sneg. Istega leta je končal študije na ljubljanski teološki fakulteti. Čez dober mesec je že odšel ves vesel in poln načrtov na trdo ledino razsežne župnije v Kosovski Mitrovici, kjer je ostal kot kaplan do letošnjega junija Zato ga Slovenija malo pozna, poznajo ga pa dobro predvsem otroci raztresenih podružnic mitroviške župnije, ko jim je vedno vedel zapeti kakšno lepo in veselo. Poznajo in radi ga imajo tudi delavci po tamkajšnjih rudnikih, ko je med nje vedno s svojo moško pa veselo besedo dosti smeha prinesel. Ljubeznivo jih je povabil k sveti maši. da jiin malo popridiga in jih z evharističnim Bogom okrepča. Tako marsikaj na Kitajskem za njega ne bo nobena novost. Saj je že sedaj romal na kolesu, konju, peš, lačen in žejen, poten in prašen, od vasice do vasice in za Gospoda duše iskal.
Prišel je pred nekaj dnevi v Ljubljano, da uredi še zadnje za daljno pot. Poslavlja se od Ljubljane tako nekam tiho. ko ga tako redki poznajo in ima malo znancev med nami. Pa saj menda ne bo Ljubljana in Slovenija sploh tako ozkega srca. da bi imela odprto srce le za svoje znance... Poznan ali nepoznan, apostol je. Za klicem božjim gre med pogane. Ve, da gre v težke naloge. Prosi težko, ko je tujer med nami. pa je tembolj naš. ker se je že dve leti za naše na jugu žrtvoval. Njemu ni treba samo obljubljati, da bo delal za duše, saj lahko tudi reče: »Misijonarji sem med ubogimi, njim sem dal, kar sem imel, za nadalje zaupam, da me boste vi podprli.«
Danes popoldne oh 5 bo v cerkvi Srca Jezusovega poslovilna slovesnost s pridigo in darovanjem za polne stroške gospoda misijonarja. Za slovo bo nodelil sv. blagoslov z Najsvetejšim.
vzorno urejeno. Vsak otrok mora sam postlati posteljo! V6e same poribajo sobe. Tako se otroci tudi na počitnicah marsičesa nauče Kar me je ganilo, je bilo tole: ko sem bil zvečer na obisku, me je voditeljica prosila, da bi z otroci molil večerno molitev. Trideset ročic se ie sklenilo in molilo Na koncu še en Očenaš za dobrotnike. In tedaj sem se spomnil na ljubljanskega župana in na njegovo dobrosrčnost! Prav tako sem mislil na vso velikodušnost in karitativnost, ki io tako globoko in socijalno pravilno pojmuje mestna občina ljubljanska! Ni to samo lepa primera, ki jo slišimo vsepovsod, ampak deistvo! Hvaležnost otrok, ki iim je občina pomagala, da so šli na kolonijo, se bo na krščanski način najlepše oddjlžila svojim dobrotnikom Kako prav je dajati otrokom poleg zemskega tudi nadnaravnega kruha! Tega so mnogi otroci tudi v naših mestih bolj lačni kot pa črnega ali belegal
Od vseh strani so kolonistke. iz različnih družin in krogov. Otroci se med seboj opazujejo in tako marsikaj nauče. Vseh mogočih manir so in izrazov. Ali eno se bere vse z obraza, iz besed, iz obleke itd.: da so revni. Da jim je najboljša mati — ljubljanska občinal Če ne vsem, pa veliki večini I
V soncu in vodi na Kolpi
Menda ne pretiravam, če trdim, da je Kolpa najbolj topla voda za kopanje v Sloveniji. Seveda jo premalo poznamo in zato ie ne cenimo. Vse tišči v tisto vodo. ki ie naibližja in pride najcenejše do nje Kdor pa išče priliko za kopanje bolj odmaknjeno od mestnega vrvenja, in bi rad navrh še vodnega športa, kakor ie ribarenje in vožnja s čolnom, ta najde priliko, da gre tudi daleč, da najde primeren prostor zase. Doživeti lepoto narave, čudovitevst božjega stvarstva, ki ga moramo in smemo častiti in občudovati le na dostojen način, to more le tisti ki se odmakne »mestnim kopalcem« in gre za lepoto samo v samoto Kolpa je topla, da koma« čutiš, da si v vodi. Do 32 stopinj! Čista je, da vidiš vsak kamen na dnu, pa čeprav 6tojiš do vratu globoko v njej! Čudovita zasanja-nost, kraški svet. visoki in nizki bregovi, vrbovje, tropi živine in 6vinj, ki jih od hrvaške strani vodijo napajat, jezovi in mlini pod njimi, perice v belih narodnih nošah. Za Križevsko vasjo, kjer je voda čisto plitva, imajo otroci svoje kopališče. Na travniku se sončijo, igrajo. Vse pa pod strogim nadzorstvom vodstva. Kopat se hodijo tudi dva-
'.T1
Le orač zna zorati zemljo
Vafcor more"j5eriTo ČislčToprafi le~3obro mifd> .Terpentinovo milo Zlatorog do goslo belo peno, ki z lohkolo odstrani vsako umazanijo] Le malo truda - in perilo je snežno belo; prijetno poduhleva in oslane dolgo Irdno]


krat na dan: komaj jih domačini opazijo, tako mirno prihajajo in odhajajo skozi mestol
Važnost in pomen kolonij na deželi
Dobro jc, da gredo mestni otroci na deželo: da vidijo, kako tudi kmet naporno dela in se trudi in v potu svojega obraza prideluje vsakdanji kruli. Da, na deželi tudi ni vse zlato, kar se v mestu sveti. Da spoznavajo navade in običaje našega ljudstva. Pred vsem pa, da sc nauče ljubiti svojo zemljo. Zlasti je to važno za Bclokrajino, ki je tako odmaknjena slovenskemu kulturnemu središču. Je pa govorica belokranjskega ljudstva lepa, ljudski karakter dober. V kolikor ga seveda ni izpridil zunanji vpliv, ki so ga prinesli izseljenci iz Amerike, danes tudi iz Nemčije, ki pobira v zadnjem času najboljše moči tam doli in morajo graditi mesto svojih tuje ceste in množiti tuji kapital! Belokranisko ljudstvo je skozi in skozi slovensko in je vse laž. kar se zadnje čase govori o nujni geografski pripadnosti savski banovini. Naši ljudje so bili že od pamtiveka lastniki zemlje tostran Kolpe, pa jo ljubijo, čeprav je siromašna in krše-vita. Ti ljudie, gostoljubni in dobri, so hvaležni svoiemu rojaku, zvestemu sinu revne belokranjska zemlje, in mestni občini ljubljanski, da jc v niih sredi našla k^aj za svoj mestno kolonijo in jim kličejo: dobrodošli vsekdar! — ljž.
40 letni mašniški jubilej

Dr. V. Sporn, spec. za notranje bolezni:
Par besedi o nezavesti
V tej poletni vročini se mnogih loteva omotica in nezavest. Posebno, če morajo dolgo stati v gneči, v slabo zračenih prostorih, polnih telesnega izparevanja. pride marsikomu slabo. Vsa okolica se tedaj vznemiri, nekaj boječih se jih umakne, odločnejši priskočijo, pobero nesrečneža in ga odneso. Nič čudnega, da se ljudje prestrašijo, kajti pogled na nezavestnega ni prav prijeten. V obraz je zelenkasto bled, oči strme stekleno, ne vidi, ne sliši, vsi udi mu odpovedo, komaj diha in srce mu sumljivo počasi utripa. Tudi bruhanje in prolivi se pojavijo.
Navadno traja nezavest le prav kratek čas. Kri in barva se začneta kmalu vračati v obraz, oči se zbistrijo, bolnik gleda začudeno krog sebe, že odgovarja, dvigr.e se in hodi. Prva pot ga vodi k zdravniku, kateremu pripoveduje, da ima hudo bolno srce, ki mu je kar na lepem odpovedalo. Pri preiskavi se navadno izkaže, da je srce zdravo in da brezhibno dela. Odkod torej ti vznemirjajoči znaki?
Vzroki nezavesti so različni in nikakor ne smemo vseh teh pojavov vreči v en koš ter se potolažiti, da so to znaki razrvanih živcev in prav nič drugega. Največkrat bomo imeli prav, ne smemo pa pozabiti, da utegne biti nezavest tudi znak hudih možganskih bolezni. Posebno pri starejših in prej vedno zdravih ljudeh. Ti morajo precej v zdravniško oskrbo.
Zanima nas le navadna nezavest, ki jo tolikokrat vidimo v življenju, ali celo sami doživimo. Ta nezavest nastopa pogosto pri živčno neuravnovešenih, občutljivih, slabokrvnih ljudeh. Različni so vzroki, ki spravijo tako živčevje v nered. Vročina, gneča, sopara, napeto čakanje, množica vidnih in slušnih vtisov, telesna in duševna utrujenost, lakota, razne motnje notranjih žlez in še marsikaj obremeni živčevje ter povzroča nezavest.
Navadno ima bolnik že prej občutek, da mu bo slabo. Nenavadna vročina ga obhaja, mrzel pot ga obliva, temno mu postaja pred očmi, v ušesih mu šumi, mravljince čuti po rokah in nogah. Loti sc ga omotica, slabost, v prsih mu ne-dostaja zraka. Takrat je še čas, da si sam pomaga. Kdor pa hoče te slabosti pogumno premagati, navadno »junaško« pade.
Ta padec v nezavest ni vedno brez posledic, četudi je nezavest le nedolžna prikazen razrva-nega živčevja. Že če kdo pade na ravnem, se mnogokrat prebudi s prebito kožo ali zlomljeno nogo. Kaj šele, če pade z visokega odra, s strehe, z okna ali visoke pečine. V takem primeru pomeni nezavest hudo poškodbo ali celo smrt.
Ljudje, ki so podvrženi vrtoglavosti, omotici in nezavesti, naj ne hodijo nezavarovani na nevarne višine. Mani nezgod bo in manj prerekanj, kdo je prav za prav kriv nesreče.
Zdaj, v kopalni sezoni, čitamo dan za dnem o žrtvah vode. »Srčna kap ga je zadela in izgini! je neopaženo v globočino.« So to mladi ljudje, ki niso nikoli imeli opiavka s srcem in ki so bili celo dobri plavalci Po krivici obdolžujejo srce in ne mislijo, da tudi v vodi lahko zgubimo zavest. Nezavesten človek ne zna hoditi, ne zna tudi plavati. Nezavest, ki bi povzročila na suhem kvečjemu kakšno buško, pomeni v vodi smrt, če ni pravočasne pomoči. Jasno je, da se nezavesten kopalec v vodi zaduši in ni treba še zraven neizogibne »srčne kapi«.
Tisti torej, ki imajo slabotno živčevje, naj ne hodijo sami v vodo. čeprav znajo plavati. Računajo naj z možnostjo, da jih obide nenadna slabost in nezavest Resnično, mnogokrat nam niso vode in vrtinci tako nevarni, kot živčevie, ki nam za trenutek odpove, in zgubljeni smo. Za take je
Zdravilno delovaife IMfte mineralne vode:
Pri katarju ielndra In frev no nuJmpeSnci« uporabila v prvi vrati vrnipc StvriR. Ta voda rdloča	in 110«-
nešnje delo želodca in črev. V svrho zdravljenja te reba tri do Štirikrat na dnn popiti no»ir«>K za poiir-kom kakih ICO k ogrete vode 8tyrla.
potrebno nadzorstvo pri kopanju. Vsi dobri pla-vači pa naj se izvežbajo za reševalce. Pogumni in v reševanju vešči plavači lahko iztrgajo vodi žrtev brez nevarnosti za svoje lastno življenje. Zato je treba pouka in vaje.
Kako pa si pomagamo pri nezavesti? Če me obhajajo slabosti in čutim, da se mi bliža nezavest, je najbolje, če se čimprej odstranim od tistega kraja. Poiščem si miren kotiček, se vsedem ali vležem, odpnem tesno obleko in mirno diham. Če no morem iz gneče, ali če mi pride nenadno slabo, se kar na mestu vsedem ali vležem, čeprav se mi zdi to nespodobno. Padec si na ta način vedno prihranim, največkrat tudi zavest in mnogo neprijetnosti.
Če pade tVoj bližnji v nezavest, ohrani mirno kri, odnesi ga na zrak, odpni mu tesno obleko, daj mu mrzel obkladek na čelo in prsi ter požirek hladne vode. Ne kliči v prvi razburjenosti treh zdravnikov naenkrat, kajti zgodilo se bo, da ne bodo kljub vsej naglici našli ne bolnika, ne tebe, ampak da se bodo s temnimi pogledi vrnili vsak na svojo stran.
90 letna naročnica
Slovenca"
n
Danes praznuje na Glincah 90-Ietnico rojstva naša naročnica -znana gospa Terezija Šibovec - v krogu svojih dveh hčerk. — Devetdeset križev je ni str!o, ampak jih nosi v vdanosti in potrpljenju. Samo Bogu je znano, koliko tisočev je že šlo preko njenih rok v dobre namene. In tudi za svojo 90-letnico se je spomnila slepih, žup-ne cerkve, malih po-gančkov, kongresa Kristusa Kralja, siromakov in je v ta namen darovala 600 dinarjev.
Za vse njeno dobro delo. za njene lep zgled krščanske žene, naj ji stoterno Bog povrne in ji da dočakati stoletnico.
V vsej tihoti je v mariborski bolnišnici med bolniki obhajal brežiški gvardian p. Jenko Ernest 40-letnico mašništva. Ponovno se zdravi namreč na očeh in gg. zdravniki tudi tokrat upajo, da se bodo bolne oči zopet popravile. G. jubilant ima predvsem velike zasluge za versko življenje in postavitev nove cerkve v Spodnji Šiški pri Ljubljani. Skozi 20 let je neumorno hodil dan za dnevom iz ljubljanskega frančiškanskega samostana v šišensko ljudsko šolo poučeval šolarje o verskih resnicah; ob nedeljah in praznikih je redno hodil maševat v cerkvico sv. Jerneja in vojaško barako ter hodi! obiskovat vse bolne v širni Šiški. Obenem je začel navduševati ljudi za novo cerkev in res se mu je posrečilo, dobiti primeren prostor za novo cerkev, in začel je zbirati denarne prispevke za uresničenje tega načrta. Drugi za njim so potem veliko lažje nadaljevali njegovo započeto delo. — Velikih zaslug si je g. jubilant pridobil tudi s prenovitvijo zunanjščine romarske cerkve pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Vsak se je namreč bal velikih stroškov in zato cerkev zunaj ni bila 30 let prenovljena. — G. jubilant ima mnogo zaslug tudi kot iskren mladinoljub in vzgojitelj serafinske mladeži.
Želimo prav iz srca g. jubilantu, da bi čim prej ozdravel na očeh. potem pa še mnogo let uspešno deloval v prid slovenski frančiškanski provinciji in neumrjočih duši
Zlata po*oka na banovinskem posestvu v Svečini
Svečina, 23. julija.
Danes obhajata zlato poroko zakonca Jožef in Terezija P u k I, .njepda najstarejša zakonca daleč naokoli. — Oče Jožef se je rodil v Št. Jurju ob Pesnici leta 1863. mati Terezija pa leta 1867 v
Svečini. Pred 57 leti je naš jubilant stopil v služ-
■ ■ .........
k "
bo pri prejšnjih lastnikih sedanjega banovinskega posestva, zakon s Terezijo pa jo sklenil meseca julija 1889.
Ko je prejšnje benediktinsko posestvo kupila banovina, je z njim vred dobila tudi starega in vestnega viničarja Pukla in njegovo ženo, ki še danes zvesto čutita s posestvom, na katerem jima je mirno teklo dolgo in zvesto zakonsko življenje, ki jima je dalo osem otrok. Zlati poroke zvestih banovinskih uslužbencev se je spomnil tudi ban dravske hanovine g. dr. Marko Natlačen ter ju počastil za njuno vestno službovanje z lepim darom.
Vsi uslužbenci svečinskega banovinskega posestva dobrima zakoncema k lepemu jubileju iz srca čestitajo ter jima želijo še kar največ 6rečnih in zdravih leti
700 letnica minoritshega samostana v Ptuju
združena z vseslovenskim tretjeredniškim kongresom 5., 6. in 7. avgusta
Le še 14 dni nas loči od velikih proslav 700-letnice minoritskega samostana v Ptuju, ko bo naše mesto zavalovalo od številnih množic slovenskega ljudstva. Vse priprave za te veličastne dni so v polnem teku Posamezni odseki skrbno pripravljajo vse potrebno, da bi bila ta slovesnost za naš starodavni Ptuj nekaj zares velikega, edinstvenega in veličastn« ga. Igralci, ki bodo izvajali Petančičevo skupinsko igro »Kugai, se pridno vadijo pod vodstvom režiserja g. E. Groma, člana Narodnega gledališča v Mariboru. Oder na samostanskem dvorišču, kier bodo to veličastno igro izvajali, je že f>oslav|jen. Po vseh znakih sodeč bo proslava, katere se bodo udeležile številne odlične osebnosti, v vsakem oziru nekaj edinstvenega. Saj Ptuj tako visokega jubileja še ni proslavljal. Mesto, ki je daleč po svetu znano po s\o-jih starih spomenikih, slavni zgodovini in po svoji krasni legi ob Dravi, bo v dneh proslave pokazalo vso svojo gostol juhno^t vsem, ki bodo prihiteli sem k severni meji na proslavo 700 letnega jubileja slavnega samostana in na vseslovenski tretjered-niški iabor. Slovenski narod prireja tabore na vseh straneh svoje krasne domovine, zakaj ne bi tudi v našem Ptuju pokazal oh veličastnem mino-ritskem samostanu svojega obraza?
V zgodovini je minoritski samostan za Ptuj mnogo, da premnogo pomenil! Sa; ie bilo ravno tukaj ognjišče verskega in narodnega delovanja C.mn m ipm «amo*(MTlM mnrMtln fsliOnt »lol^tii 7a-
sledovati službo slovenskega pridigarja, ki je slovenskemu ljudstvu oznanjal božo besedo v domačem jeziku. Zaradi tega so imenovali minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla naravnost slovensko cerkev. Ali ni bilo to velevažnega pomena za naš ži-velj v Ptuju in njegovi okolici? Stari samostanski arhivi in letopisi nam o tem mnogo povedo. Minoritski samostan je bi,a prava trdnjava, kjer je naše slovensko ljudstvo črpalo svojo življenjsko moč. Tako je bilo v zgodovini, tako je še danes!
Ko hotno čez nekaj dni zbrani v Ptuju, bomo v duhu gledali vse tiste >pomočnike. dobrot de-lilce, kakor so jih imeli očetje naši v zgodovini — očete minoritec, kakor beremo v Petaučičevi slavnostni igri »Kugac. Zato Ptuj vabi te dni v svojo sredo vse Slovence, da v skupni manifestaciji za verske in narodne ideale pokažemo na izreden način pravo obličje obmejnega Slovenca. Pridte vsi. ki cenite delo oo. minoritov v zgodovini, da bomo po vzgledu velikih ljudi postali v teh velikih časih veliki. Naš starodavni Ptuj Vas bo sprejel z odprtimi rokami, bratje Slovenci! Naše slovenske Haloze in Slovenske gorice. Dravsko polje in Prlekiia Vas iskreno vabijo v svojo sredo 1'restolnira vseh teh prekrasnih slovenskih pokrajin, ki so pravi koščki raja širne slovenske zemlje. Vas pričakuje! Pridite in se ob veličastni proslavi minoritskega samostana navdušite za ideale naših očetov, ki so se tod borili in kovali srečno bodočnost našemu ilarouu!
&uoi&*ie novice,
Koledar
Nedelja, 23. julija: H. pobinkofttna nedelja.
Apolinarij, škof. niučenec; Liborij, škof. Prvi krajec ob 12.31. Herschel napoveduje veliko
dežja.
Ponedeljek. 24. julija: Kunigunda, devica; Magdalena Postel.
Torek. 2.1. julija: (Jakob (Rado), apostol;
Krištof, m učenec.
— Pevska prireditev »Sloge« t Rogaški Slatini. Ker ie Sirijo govorice, da bo pevsko slavnost dne 6 avgusta 1939 v Rogaški Slatini priredila aH vsaj sodelovala pri nje) Pevska zveza z svojimi zbori, Izjavljamo, da nima s to prireditvijo nič stika niti ona niti njen pevovodja. Naša prireditev bo istega dne velik cerkveni koncert ptujskega pevskega okrožja v Ptuju ob priliki 700-letnice ptujskega samostana. — P. I-
—. V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. t. m jc objavljen
• Ukaz o otvoritvi poslaništva kraljevine Jugoslavije v Rigi«, dalje »Uredba z zakonsko močjo o pomožnih letališčih«, »Pravilnik o pobiranju doplačila na naravne in umetne rudninske vode«. Vv-tcntični tolmačenji posameznih določb uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov« in »Telefonski promet 6 Ceškomoravskim protektoratom«.
—	Pri zaprtju, motnjah, t prebavi vzemite zjtitra, še na prazen želodec en kozaree naravne »Krani-.lotel« erenčice.
—	V Italijo ta 4 dnil Priljubiieno 4 dnevno romarsko-izletno potovanje v dneh 8 do 11, avgusta (v tehnični Izvedbi Tujskoprometne zveze). Potovanje do Gorice—Trsta z obiskom boljepotne Sveto gore 160 din; če romate dalje, na grob sv, Antona v Padovo. 80<) din; lahko pa obiščete tudi svelovnoznano božjo pot, veličastno baziliko z Marijino hišico v Loreiu. 600 din. Spotoma obisk vseh znamenitih krajev in ogled vseh zanimivosti; Izlet v prelepe Benetke! Vsem obveznostim morale zadostiti do 31 julija, zato zahtevajte takoj podrobna brezplačna navodila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17,
Dolilniski ahodemshl Kulturno-socialni (eden
Prijave do vključno 25. julija. Končna navodila dobe prijavljenci po pošti. SNAD Zarjo - Miklošičeva 5
—	Poznate pijače sa dolgo življenje? Pijte jogurt Gorenjske mlekarske zadruge Naklo.
—	Velika obrtniška tombola v Kranju bo dne (i. avgusta. Čisti dobiček Je namenjen za Obrtni dom. To bo največja obrtniška tombola, kar jih je bilo do danes, ker je nad 15 glavnih dobitkov in nad 200 manjših dobitkov v skupni vrednosti nad 200 tisoč dinarjev. Tombolske karte se dobe v Ljubljani pri Zvezi slovenskih obrtnikov, Kolodvorska ulica 25 in velja vsaka 4 din. Obrtniki, obrtnire in prijatelji obrtništva, pohitite z nakupom kart.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeva knjige?
—	Maturanti leta 1899 ljubljanske gimnazije se vabijo k 40-letnici, ki bo 1. avgusta t. 1. v hotelu Bellevue (kosilo). Prijave sprejema pisarna Tribuč, Ljubljana, Tržaška cesta 42, telefon 26-05.
—	Dobrvvoljsko koračnico je uglasbil kapel-nik IV. razr. Platon Kovalj, ki je posvečena bivšemu srbskemu dobrovoljskemu korpusu v Rusiji. Ministrstvo vojske in mornarice je dovolilo, da igrajo vse vojaške godbe to koračnico.
—	Velik požar v šulinrih v Prekmurju je do tal upepelil dve stanovanjski hiši, gospodarska poslopja in manjše lesene zgradbe ob njih. Goreti je pričelo v najhujši popoldanski vročini. Čeprav so bili takoj na mestu domači in okoliški gasilci, niso mogli nič rešiti ln so bili zaradi silnega vetra prisiljeni samo omejiti požar, da se ni razširil na sosednje hiše. V poslopjih Je zgorela vsa oprema, orodje in pridelki. Skoda je tem hujša, ker poslopja niso bila zavarovana.
RADENSKO KOPALIŠČE
/jf^^^ffl^ po naravni ogljikovi kislini najmoČ-SHjHul nejše kopališče v Jugoslaviji
Zdravi 1 USDenom bolezni srca, ledvic, živcev, želodca, notranjih žlez.
Julij, avgust penzion 10 dni Din 750'—. Vračunano: stanovanje (izvzemši sobe Terapi|e), brana, zdraviliške tnkse, sobna postrežba ter pitna kura. —• Zdravnika ter zdravilne kopelji je plačati posebej. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri Putniku ali pa naravnost od uprave kopališča
SLATINA RADENCI
—	Za osemdnevno avtobusno potovanje po Italiji, združeno z romanjem v Rini, ki ga organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani pod vodstvom prof. Anžiča, je na razpolago še nekaj sedežev. Potovali bomo v modernem odprtem avtobusu po sledeči poti: Ljubljana, Postojna, Gorica, Padova, Firenze, Rim, Asissi, Riinini, Benetke, Udine, Trenta, Trbiž, Jesenice, Ljubljana. V Fi-renzi smo en dan, v Rimu dva dni in pol, v Benetkah en dan, daljši poslanki so v vseh važnejših mestih, kjer si ogledamo vse zanimivosti. Vožnja s kolektivnim potnim listom in prenočiščem v hotelih stane 000 din. Prijave se sprejemajo še do 31. t. m.; do tega dne je treba ugoditi vsem obveznostim. Prijave se sprejemajo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 7 do 9 zvečer v Društvenem domu Karunova ul. 14, kjer se dobe vsa podrobna pojasnila. Prijavite se pa lahko tudi v ljubljanskem trnovskem župuišcu, ali telefonično na štev. 25-23.
—	Da boste stalno zdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
po ebvžavi
^ggiSfliiiiljiBii^pn^^
*	Pogumna kmetica. V vasi Zagradju pri Slavonskem brodu je kmečki fant Pavao Barač zagrešil roparski napad na dveh krajih. Najprej je vdrl v hišo kmetice Kate Lukič in jo z nožem v roki pozval, naj mu izroči denar. Preplašena žena mu je prinesla 50 dinarjev, ves denar, kar ga je imela pri hiši. Ropar, ki mu petdesetak očitno ni fadoščal, je odšel nato še v sosedno hišo Ane Kišer. Tudi Kišerjevi je zapretil, da jo ubije, ako mu ne da denarja. Toda Kišerjeva se ni dala premotiti od grožnje. Pograbila je železen premet in udarila lopova po glavi • tako lilo. da ie je onesvestil. Nato je poklicala sosede, ki so mladega roparja izročili orožnikom.
*	Slaba vest ga je prltirala v samoumor. V bližini kolodvora v Sremski Mitrovici so našli na progi z odrezano glavo kmeta Sava Simiča iz Vi-ziča*blizu Sremske Mitrovlce. Savo Simič, 40 letni vdovec in oče štirih otrok, je 25. januarja leto« v prepiru ubil svojega najstarejšega sina Milana, Takrat «« ga postavili pred 6odišče, ki pa ga je oprostila. Tod« Simiča je kljub temu strašno grizla vest in se je vdal pijančevanju. 2e pred meseci je napisal poslovilno pismo in ga »talno nosil pri sebi. Te dni je prišel v Mitrovico, si tam izposodil nekaj denarja in pričel popivati, Nazadnje je prišel v kolodvorsko restavracijo, kjer si jc od re-stavraterja izposodil plašč, da bo noč prebil v čakalnici, Vendar ni odšel v čakalnico, nego krenil vzdolž proge in »e na nekem mestu vlegel na tračnice. Okrog 3 ponoči je privozil vlak, ki mu je odrezal glavo
*	Vse zagrebške mlekarne bodo morale imeti koncesije. V službsnem listu savske banske uprave ie izšla uredba, po katsri bodo morale imeti vse
Ljubljana, 23. julija
Radio Ljubljana
Nedelja, 23. julija: 8 Klavirski konrert gdč. Silve llraSovec, vmes plošče — 9 Napovedi, poročila — 'J.15 Prenos cerkvene glasbo iz trnovske cerkvo — 9.45 Verski govor (p. dr. Roman To-mincc) — 10 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine — 11.30 Konrert opernih nape-vov. Sodeluje g Jože Gostič. član zagrcluške opere, in Radij, orko.stcr. IMrig. D. Sijanec — 13 Akademski pevski kvintet — 14 Kar želite, to dobite ([►lošče po Željah) — 17 Kmet. ura: Reja malih živali v Sloveniji (inž Ant. Greif) — 17 30 Domač koncert. Sodeluje: Melody Jazz in Radij, orkester
—	10 Napovedi, poročila — 19.40 Nac. ura — 20 VjnlČarsko slavje 1927 (plošče) — 20.80 Prenos koncerta iz Rjg. Slatine — 21.30 Plesna glasba (plošče) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli operetni zvoki (Rad. orkester).
Ponedeljek, 24. Julija: 12 Razgibani zvoki za resne ljudi (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radij, orkestra
—	14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Zanimivosti — 19.40 Nac. ura — 20 Les petlts riens, balet (plošče) — 20.10 Nekaj besed o ner-vozi in nevrasteniji (g. dr. Kanoivi) — 20.80 Prenos koncerta iz Rog. Slatine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Radijski orkester.
Oruari orojrramJ
Nedelja, 23. julija: Belgradi 20 Skidrski večer 21.30 Filmska glasba — Zagreb: 20 Tamburice — 20.45 Zabavni koncert — Pragai 20 Češka glasba — 21 Operetna glasba — Bratislava: 20 Izseljenska oddaja — 21 20 Schumann: Karneval — Sofija: 20 Vokalni koncert — 20.50 Operna glasba — Varšava: 21.15 PUsna glasba — Trst-Milan: 17.30 Simf. koncert — 21 Moderna glasba — 22.10 Trio — Rim-Bari: 21 Verdijeva opera »Rigoletto« — Flo-renca: 20.30 Operetna glasba — Dunaj; 20.15 Komična opera »Zdravnik in lekarnar« — K8nigsberg: 20.35 Koračnice — Vratislava: 20.15 Serenadc — Lipsko; 2015 Vesela operna glasba — Frankfurt: 20.15 Opereta — Monakovo: 20 15 Opera »Nepričakovano srečanj« — Strasbourg; 20.15 Vesel ljudski večer.
Ponedeljek, 24. julija: Belgrad: 20 Narodne pesmi — 20 30 Violina — 21.25 Čelo — Zagreb: 20 Bellinijeva opera »Norma« — Praga: 21 Češka glasba — 23 Orkestralni konesrt — Bratislava: 19.40 Sodobna slovaška glasba — 20.10 Dumas: »Grof Monte Christu« — 22-15 Bolgarska glasba — So-iijai 19.10 Simfonični koncert — Varšava: 21 Sodobna švedska glasba — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21,30 Simfonični konccrt — Rim-Bari: 21 Opereta — Florenca: 21.15 Vokalna komorna glasba — Lipsko- 20.15 Opera — Koln: 20.10 Vojaški večer — Monakovo: 21.20 Operna glasba — Konigsberg: 20.35 Orkestralni koncert — Strasbourg: 20 Vesela glasba.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Piecoli, Tvrševa 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 In mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Na potu Langusova ulica na Hoinik Je bil zgubljen 22. julija duble zlat šcipalnik. Odda naj se v upravi »Slovenca«.
zagrebške mlekarne in druge prodajalne mleka dovoljenje za obratovanje. Uredba je izšla na prizadevanje Gospodarske sloge.
*	Zidarski oder se je zrušil sredi Zagreba in pokopal pod 6cboi' 4 delavce. Ob hiši Starčevičev trg 3 je bil postavljen do višine drugega nadstropja oder, na katerem so delali štirje zidarji. Iznenada pa se je oder z velikim treskom porušil in pokopal pod seboj vie štiri zidarje. Eden od njih ima počeno lobanjo in pretresene možgane ter bo težko ostal pri življenju. Tudi ostala trojica je nevarno ranjena.
*	Izvrstna letina žita v Slavoniji. Iz Brškega
v Slavoniji poročajo, da ju kmet Martin Jaružanin iz vasi (jutije v Slavoniji na enem jutru zemlje pridelal 19 metrskih sloiov pšenice, kar j* nekaj izrednega. Pšenica je čisla, zrna debela. Sploh je letina pšenice v slovanski Posavini izvrstna. Na eno jutro je bilo povprečno pridelanih 12 metrskih stotov pšenice. Letina je tako odlična zaradi tega, ker jo dež prišel vedno ob pravem času. Iz okolice Vinkovct<v pa poročajo, da je posestnik ftandor Ferenc v Bošnjacih pridelal na eno jutro povprečno 22 metrskih stotov pšenice.
*	Cigani so jedli moso steklih svinj. Posesten! ku Kosti Mušesku iz okolice Petrovgrada v Vojvodini je pred nekaj dnevi zaradi steklino poginilo več svinj. Poginule svinja je dal zakopati izven vasi na nekem travniku. Za to pa so zvedeli cigani, ki so poginule svinje odkopali in priredili v nekem gozdu pojedino, ki se je je udeležilo okrog 50 ciganov. Cigani so prispeli na jiojedino celo iz Romunije. Mušesku pa je prijavil oblastem, da so cigani jedli meso steklih svinj. Cigane iz dotične vasi so blasti takoj cepile proti steklini. Cigani, ki so pa prišli na pojedino iz Romunije, pa niso bili cepljeni in nekaj od njih je že pobesnelo od stekline. Ista usoda čaka še kakšnih 15 romunskih ciganov, kajti za cepljenje je menda že pre|x>zno.
*	Zločin v Puščj pri Zagrebu pojasnjen. Včeraj smo poročali o tragični smrti enoletne hčerke slepra-invalida Milorada Gjuriča. Gjurič, ki se je preživljal s sviranjem harmonike, je prenočeval s svojo ženo in hčerko na robu nekega gozda pod milim nebom. Naenkrat je počil strel iz lovske puške in šibre so zadele hčerkico ter ženo Pereo. Hčerka je bila na mestu mrtva, ženi pa je izteklo eno oko. — Orožniki so takoj pričeli preiskavali skrivnosten zločin ter kmalu našli storilca. V vasi Pušča živi neki Anion Antolič, ki ni povsem normalen. Živi čudaško, plašljivo življenje in si domišlja, da ga vsi ljudje preganjajo. Pred mesecem dni se je v samomorilnem namenu ohesil na drevo, vendar so ga pravočasno rešili. Od takrat je bil Anlolič še bolj plačljiv, Ponoči sploh ni spal, ampak je stražil s pu*ko okrog svoje hiše. Orožniki so takoj zasmilili, da je oddai strel najbrž Antolič. Prijeli so ga in pričeli zasliševati. Antolič je takoj priznal, da je streljal, toda zatrjuje, da jo streljal na lopove, ne v otroka. »Kradli so mi kokoil. branil 6em so, torej nisem kriv.« — Orožniki so našli tudi Antoličevo lovsko puško, na kateri »e pozna, da je bil pred kratkim oddan iz nje strel. Usoden strel, ki je tako hudo prizadel družino ubogega slepca - invalida, Jo torej pojasnjen.
ni»ii«»iiiiiiiitimi#™iiiiniii«»:'
Ali ste že darovali za kongres Kristusa Kralja?!
"""m
Novi grobovi
-f" G. Jam Kralj, oče nnših umetnikov je umrl. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj v Dobro-jioljah. Naj v miru počiva. Žalujočim naše iskreno sožalje 1
Osebne novice
~ Poročila sta se dne 20. t. m. v župni cerkvi v Zemunu poročnik fregate Božo Brejc in Gor-dana, hčerka načelnika štaba vojne mornarice Toma Tiisnič.i Za priči sta bila admiral Julijan Lu-teroti in odvetnik dr. Marjan Zajec.
— Upokojena .sla sluŽitelj I. skupine Anton Čeh in narednik telegrafsko stroke Kazimir Štefani«.
P&3bor*!
Darmol, sredstvo za odvajanje sa često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki Crke L Zahtevajte samo originalni Darmol.
M. m. Lir mi,it
—	Tabor Marijinih vrtcev na Malem gradu v Kamniku. Da so pripravijo za vse dobro vneta otroška srca za kongres Kristusa Kralja, prirede kamniški in sosednji Marijini vrtci v nedeljo, dne 23. julija, na Malem gradu poseben shod.. Ob 2. se zbero v župni cerkvi na šutni, kjer bo blagoslov novega prajiorčka in sprejem v Marijin vrtec, potem pa se razvije procesija na Mali grad. Tam ho mladina pozdravila evharistični križ ter ga ovenčala. Na stopnišču pred cerkvijo bo potem nastop posameznih skupin: igrice, deklamarije, pesmi kot na kongresu. Tabora se udeleže vsi otroci, četudi niso v Marijinem vrtru. Vabljeni pa tudi odrasli.
—	Služba božja na Srnami gori. Na kongresno
nedeljo, 30. julija, na femarni gori ni običajno službe božje ob 10.
—	Romarski «hod pri St. Luriji na Skaručni.
Romarski shod na Skaručni. ki bi moral biti na kongresno nedeljo, se je preložil na prihodnjo, dne 6. avgusta. Tedaj bo že v soboto zvečer običajna romarska pobožnost, govor in pote 1 itani.jp z ljudskim petjem. V nedeljo so pa službe božje ob 6., pol 9. in 10., in sicer pridiga, slovesna sv. maša in darovanje za potrebe te cerkve. Romarjem se
P
nudi priložnost, da prejmejo sv. zakramente.
6t. ZASTOPSTVO
O.ZUZEK
LJU&L3ANA ' RJEVA 1
UV/A1ITETI
OT
r<n
OMKI Vsak model dobite takoj!
— Voditeljicam KA vseh lastnih organizacij ljubljanske škofije; Ali ste na sestankih svojih krožkov že govorile o kongresu KK? Voditeljice, na vas je, kako se vaš krožek udeleži kongresa in obenem našega zborovanja. Organizirajte 100/ž udeležbo vseh članic svojih krožkov. Preglejte imenik svojih članic in vsako posamezno obvestite o našem zborovanju ob kongresu. Opozorite jih na važnost takih zborovanj. Vsaka članica naj pokaže svoj o discipliniranost s tem, da se sigurno odzove vabilu na naše zborovanje. Po številu bomo mogli soditi o navdušenju s katerim delate v vrstah KA. Zato pridite vse!
■%aj plavite?
V »Slovencu* z dne 18. julija je neki krnel i: novomeške okolice upravičeno ožigosal tiste novomeške purgarje, ki no kazali tvoje preziranje do naše katoliške mladine s tem, da niso izobesili zastav na trojih hišah oh priliki mladinske prireditve. — Nisem Novomeščan, a imam večkrat opravka v mestu. Tako tudi nekaj dni po prireditvi. Ob tej priliki sem govoril z znanim, že starejšim meščanom, ki mi je tam od tebe omenil nedeljsko prireditev. Mož sicrr ni po naše usmerjen in vendar, kaj mislite, gospod urednik, kako je sodil meščan o isti stvari, kot okoliški kmeti' l'rav tako je to neolikano ravnanje obsojal in še krepke je podčrtal nadutost, kakor je rekel, ki jo nekateri novomeški trgovci, oziroma obrtniki razodevajo ob Inkih prilikah. Posebej je poudaril, da večina Novomeščanov obsoja tako omejeno nadutost in zlasti še to, da se dajo k takemu ravnanju. nahujskati od priseljencev, rrislaril pa je še tole: Kaj misliš, da mladina, katere je bilo samo v krojih nad ."00 brez mladcev in naraščaja, in potem vse druge stotine in stotine udeležencev
i j okolice, prav tiste, od katere oba ožigosana stanova po večini živita, kai misliš, da vsi ti tega nito opazili in si zapomnili? Ali mislijo ti ljudje v svoji nadutosti, da je naie ljudstvo, iz katerega so tudi oni sami izšli, pa se mu pozneje izneveriti, še danes tisti rneumni kmeU, na katerega smelo nekaznovano izlivati svojo surovost? Ne! Ce tako misiiio, te zelo varajo. In če bo mladina to. kar je obljubila in zagrozila, tudi izpolnita, potem si le zapomni, da bo ob taki priliki čez 10 ali še manj let. ko ho naie mladine zbrane štirikrat ali petkrat ref, ne ho reč hiše brrz zastave! Pa .«« eno. Novomeščani tn te vpraševali, kdo je zakrivit, da na gimnazijskem poslopju ni bilo no-hene zastane. Nekdo je rekel, da je bila izvršena *nremrmha n slannvaniu hišnika. No. pa ta je dovolj bedasta, ko vendar rtak otrok re, kaj je stvar hišnika in kai ne. Ljudje to govorili, če štirje ministri izkažejo čast našemu narodu r našem metlii. pa na tako vzgojni ustanovi kot je Jr farna gimnaziia. ni noheneaa tn mnenja, je upra-rifenn vprašanje ■ Kdo tn ti voditelji in rtgoji-telit zavoda tn mladine, katere vzgoja jim ie za. unnnn nd narodaP Kaj pravite, g. urednik, ah ni narod uvravičnn to vprašanje staviti in raz-čislillf
Po kopanju izvrstno teknejo okusne
Slamlčeve paštete
—	Is St. Lnrrnnra na Dolenjskem. Pri nas
imamo zadnja dva dneva silno vročino, kakršne ne pomnimo. Včeraj je ka/.al toplomer oh 12. v senci + 31 C, ob 3 + 32 C- Danes pa ob 12. + 33 C, ob 1. +34 C. ob pol 3. pa celo +35C. Ko je pa potegnil veter, je kazal ob 8. + 33 C. Ob 6. zvečer pa še + 30 C.
—	Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki. Zaradi nepredvidenih ovir se ni mogla izvršiti blagoslovitev novega Prosvetnega doma na Vrhniki dne 11. junija. Preložiti smo morati za dva meseca. Zdaj je dokončno določen Notranjski prosvetni tabor na Vrhniki za dan 20. avgusta z nespremenjenim sporedom. Ker nas loči od tega dne le ie mesec dni, razpošljenio v tein tednu velika vabila za naš tabor organizacijam, ki naj jih blagovolijo razobesiti na vidnem mestu. Zanimanje za ta notranjski tabor raste. Z gotovostjo lahko računamo, da bo to največja prireditev, kar jih je kdaj bilo na Vrhniki. Prepričani smo,
da bo dne 20. avgusta Vrhnika privabila več tisoč gostov, ki bodo hoteli biti priča veliki manifestaciji slovenske katoliške mladine.
—	Lichtenturnov zavod. Deklice naše osnovne in meščanske šole, kjer koli ste, pridite in zberite se v polnemu številu v četrtek popoldne ob pol štirih v zavodu, kjer se bomo pripravili za jiroslavo Kristusa Kralja. Tu boste dobile tekst pesmic za mladinsko sv. mašo, ki bo v soboto na Stadionu. Pričakujemo vas in iskreno pozdravljamo vsako in vse. — Vodstvo obeh šol.
Potujoče občinstvo v Belgrad opozarjamo, da se je v Belgradu nanovo odprl
GRAND HOTEL - BEOGRAD
Hotel je nanovo opremljen, razpolaga s tekočo toplo in mrzlo vodo, dvigalom, centralno kurjavo in kopalnicami. Tene sobam in jestvinam v restavraciji so za 20% nižje od prejšnjih cen.
Občinstvu se priporoča hotelir FILIP MAJIČ.
—	Uršulinski zavod v Škofji Loki z edinstveno lego vrh hriba, s čistim, zdravim gorskim zrakom in čudovito okolico »prejema tudi za šol. leto 1989-40 gojenke v svoje šole. Zavod ima meščansko šolo trgovsko-gos[>odinjske smeri, nemški tečaj, učiteljišče z vodnico in od oktobra do aprila še šestmesečni kmetij»ko-gos|>odtujsko šolo za kmečka dekleta. Zavod daje doraščajoči ženski mladini vsestransko izobrazbo, kakršno potrebuje dobra, krščanska sodobna žena in mati.
—	Po velikih povodnjih suša. Pomladanske povodnji so na deželi povzročile velikansko škodo, ki je znašala po raznih podatkih okoli 50 milijonov dinarjev, sedaj jia Je pritisnila velikanska vročina, ki je zopet povsod na poljih napravila veliko škodo. Na eni strani je vročo vreme ugodno za vinograde, na drugi strani pa silno škoduje |ioljem. Po nekaterih krajih že niso imeli dežja 3 tedne, tako v Suhi in Beli Krajini. So kraji, ki sedaj že trpe na velikem pomanjkanju vode. Na gornjem Krasu so naselja, ki hodijo po vodo več ur daleč. Travniki so popolnoma osušeni, zemlja je razpokana. Take hude. vročine ljudje na deželi že kmalu ne pomnijo. Včeraj je bila v Ljubljani že jutranja toplota jako visoka, namreč nad 22 stopinj Celzija. Včeraj so mnogi termometri zaznamovali na prisončju nad 40 stopinj. Travniki so na mnogih krajih spremenjeni v po-jiolna pogorišča.
—	Izletnike in turisto ter vse ostalo jTottroče občinstvo ojiozarjamo, da je biljetarna »Putnika« na Masarykovi cesti 14, palača Grafike, odprta tudi ob nedeljah že od 5 zjutraj do 10 doj>oMno ter od 11 dopoldne do 14 popoldne. PrijioroČaiiio cenj. občinstvu, da se poslužuje udobnosti »PutJii-kovo« biljetarne.
—	V zalogi uršulinskega samostana v Ljubljani se dobe po zelo znižani ceni sledeče knjige, vezane in broširane: Srčni rubini, Slava sveti hostiji, Iz moje celice (II. del.).
JJU V steklenice ln aparati
tCf^ A za vkuhavanje sadja in sočivia. — JllIH Klein. Ljubljana Wolfova 4
—	Ali ite že naročili srečke za veliko loterijo, ki bo za popravilo znamenite cerkve M. b. na Ptujski gori? Glavni dobitek je popolnoma nov moderen šti-risedežen avto, znamke »Opell-Kadett« tipa 1939; drugi dobitek je novo motorno kolo znamke »Phae-nomen-«, potem sledi par lepih volov, šivalni stroj, mlad konj, krasna spalnica, lepa nova harmonika, celotna kuhinjska oprema, servis za šest oseb, skupine namizne posode, deset moških in ženskih koles itd. Žrebanje bo v nedeljo, dne 1. oktobra 1939 na Ptujski gori pod državnim nadzorstvom. Srečka stane samo 5 din. Naročajo se pri župnijskem uradu na Ptujski gori. Nabavite si jih čim preji
—	Pot do blagostanja, sreče In neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana. Dvorakova 8. Prospekti brezplačno.
—	Dijaški dom v Kočevju odpre začetkom šolskega leta 1939-40 zopet svol srednješolski internat in sprejema kot gojence dijake državne realno gimnazije v Kočevju. Vodstvo strokovno. Letna oskrbnina 5000 din. Pišite po prospekt.
—	Društvena potovanja; 5. do 6. avgusta Trst, Abbazia; 13. do 15. avgusta Susak, Crikvenira, Plltvička Jezera; 13 do 15. avgusta Grossglockner. Prijave in pojasnila potovalna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica. tel. 22-50.
—	Pri sončenju uporabljajte Tsrhnmha Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GUEG0RIC, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Salczljanski dl|aški konvikt na Rakovniku v Ljubljani ima za prihodnje šolsko leto še nekaj mest prostih. Sprejema samo telesno zdrave in moralne nepokvarjene dijake, ki obiskujejo klasično ali realno gimnazijo meščansko šolo ali srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Starši, ki bi želeli dati svojega sina v zavod, naj prinesejo ali j>ošlieio 1. pismeno prošnjo, 2 roistni ln krstni list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4 davčno potrdilo, 5. priporočilo domačega g. župnika ali kateheta Po-navlialcev in takih, ki so bili iz kakega drugega zavoda izključeni, zavod ne sprejema.
jf^^fil imeiHNA
Prebivalstvu Ljubljane!
Od 25. do 30. juliju bo v našem meslu VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja zbral množice gostov iz domovine in i vseh strani sveta. Ljubljano ho spet počastil zastopnik sv. Očeta Nj. Eminenra kardinal dr. Avgust H I o n d in mnogo drugih visokih dostojanstvenikov.
Vabim vse ljubljansko prebivalstvo, da izkaže gostom že tradicionalni) pozornost in gostoljubnost ter v kongresnih dnevih okrasi hiše in razobesi v čast kongresa zastave ter po prihodu zastopnika svetega Očeta Nj. Eminence kardinala dr. Avgusta Hlonda 28. julija zvečer razsvetli svoje domove.
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, s. r.
Vsem župnikom in rektorjem samostanskih cerkva v Ljubljani naročam, naj bodo v kongresnih dneh, in sicer v sredo in četrtek ob 'AS (pol osmih) zvečer v njih cerkvah večerne pobož-nosti, in sicer v sredo litanije sv. Jožefa, v četrtek presv. Imena Jezusovega. Obakrat pred izpostavljenim Najsvetejšim. Po možnosti naj bo obakrat kratek nagovor, v katerem naj se verniki opozore na važnost kongresa in na molitev za trajne sadove.
Tudi v poljavnih oratorijih smejo v teh dneh biti enake pol>ožnosti in to v času, ki je za hišne prebivalce najbolj primeren.
V Ljubljani, dne 22. julija 1939.
f Gregorij Rožman, s. r.
PAR iS
Priljubljen puder Parižanke I
Ljubljanski novomašnik! v Rimu
Letos se je prvič zgodilo, da so ljubljanski novomašniki pq svojih novih mašah skupno s svojimi profesorji obiskali Rim in se poklonili sv. očetu. Na poti v Rim so se ustavili v Florenci, kjer so si ogledali važnejše kulturne spomenike, in v Assisiju na grobu sv. Frančiška. Pet dni so porabili za ogledovanje Rima. niaševali na grobeh apostolov in v katakombah. Na svojem celodnevnem izletu z avtobusom v okolico Rima so obiskali med drugim tudi San Pastore, kamor hodijo na počitnice germanici, gojenci enega najboljših semenišč na svetu. Vodstvo Germanica, v katerem se vzgajajo sedaj tudi trije Slovenci, je naše novo-mašnike in njih profesorje zelo gostoljubno sprejelo. Na tem celodnevnem izletu so videli še Tivoli, Frascatti in Castel Gandolfo. V Rimu so bili v sredo 19. julija sprejeti v nepozabni skupni avdijenci pri sv. očetu v Vatikanu. Na poti domov so se ustavili še v Benetkah in Trstu in se vrnili v petek ponoči domov. To prvo romanje slovenskih novomašnikov v Rim naj bo izraz ljubezni, spoštovanja in zvestobe, ki jo goji do sv. očeta slovensko ljudstvo in slovenska duhovščina.
ObIStit«
8. Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska in kulturna revija
Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava | Tujsko-prometna razstava I Gostinstvo | Vinska po-kuSnja l Razstava narodnih vezenin | Narodopisne razstave I Jubilejna gledališka razstava | Skaulska razstava | Razstava malih živali | Številne specialno razstave I Koncertne in gledališke prireditve I Športne prireditve | Veselični park na razstavišču itd.
5.— 6. avgusta festival slovenskih narod, običajev
Izid glasovanja o nadstrešku Batove palače
V soboto popoldne je bilo v gradbeni pisarni za novo Bafovo palačo žrebanje za nagrade glasovalcem, ki so se odločili za visoki nadstrešek pri Bafovi palači. Glasovanje je namreč pokazalo, da je velika večina glasovalcev za visoki nadstrešek. Vsega skupaj je bilo razdeljenih okrog 10.000 glasovnic. V nabiralnik pa je bilo oddanih 6421 glasovnic. Od teh, ki so glasovali, je bilo 5395 za visoki nadstrešek, za nizki nadstrešek je glasovalo 884 glasovalcev, 142 pa jih je glasovalo za druge rešitve, kakor srednje visoki nadstrešek itd. Zmagal je torej visoki nadstrešek na celi črti. Ob navzočnosti zastopnikov ljubljanskih dnevnikov je bilo nato izžrebanih 9 nagrajencev. Razdeliti je bilo treba tri nagrade po 150 din. tri nagrade po 100 din in tri nagrade po 50 din. Iz velikega kupa glasovnic je vlekel glasovnice časnikar, ki naj bi imel po prepričan ju vseh na jbolj srečno roko. Kako je delil srečo, naj presodi,;© nagrajenci sami. Za nagrade po 150 dit so bili izžrebani: Ana Avguštin, Komenskega cesta 24 a; Slavko Kalin, Tyr-ševa 47 in Ivan Šparovec, Predjamska 78. Nagrade po 100 din so dobili: Miško Mencinger. Ga jeva ulica; dr. M. Neuberger, Vilharieva 21; Slapničar Janko, viš. rač. inšpektor. Komenskega 24 a. Nagrade po 50 din dobe: Ante Novak, cand prof., Sv. Petra cesta 33; Ivan Petek ml.. Celovška 54, in Jožefa Vodopivec, Pot na Drenikov vrh 12. — Zanimivo je, da je Mencinger Miško že 20. let uslužben pri tvrdki Dedek, ki gradi stavbo in da tudi zdaj pomaga z mnogimi drugimi graditi stavbo. Tudi Petek Ivan. ki je dobil nagrado, je zidarski vajenec pri zgradbi Bafove palače. Poglavje zase so pa seveda glasovnice in dobri nasveti, ki so jih mnogi pripisali na hrbet glasovnic. Nekdo je kar prepesnil Prešernov sonet. Iz njega posnemamo le nekatere verze, na primer:
Ak' bo za čevlje cena doli zhita, oblika v boljšem usnju, plemenita, nadstrešek se tem niže naj postavi... Visok nadstrešek si nad vrata, ko Ahderitom v pest se smeje, stavi — in denarce težke šteje — Bata.
Zanimivo je tudi. da so glasovali »Chamberlain«, »Hitler« in »Stalin«. »Chamberlain« n. pr. je na hrbtu glasovnice napisal, da naroča za nagrado lordske čevlje št. 42. podložene z mehkim v.«-*-- in primerne za poklekovanje in pripo-Naslov pa da ni več Monakovo. ampak i Takih šaljivcev je bilo še več. Ljubljan-,odo torej dobili to, kar so hoteli. Upaj- J e bodo potem zabavljali;	'
1 Prispel je iz Kima jezuit g. p. Ledit. ki je pripeljal s seboj protikomunistično razstavo iz Španije, ki se zdaj že ureja v Akademskem domu
na Miklošičevi cesti 5. Razstava vsebuje cele serije komunističnih plakatov, ki jih je večinoma p. Ledit sam dobil v raznih komunističnih centrih v Španiji nekaj lepakov pa je celo sam snel raz stene. Poleg tega vsebuje razstava zelo mnogo fotografij j>orušenih cerkva, mučilnih orodij ter celic za mučenje. Razstava bo odprta od srede dalje proti malenkostni vstopnini 1 din.
1 Zahvala. Znamenje s Križanim na Gospo-svetski cesti je bilo v skrajno slabem stanju. Z darovi plemenitih dobrotnikov in z delom naših dobrih obrtnikov je bilo znamenje obnovljeno. Odbor za popravo znamenja se vsem, ki so k obnovi pripomogli, najiskreneje zahvaljuje. Križani naj jim vse stoterno povrne! V nedeljo zjutraj ob
6	bo v frančiškanski cerkvi sv. maša za vse dobrotnike.
1 Prepovedujemo vsako dovažanje raznega materiala in odpadkov na našo parcelo med Stadionom in tov. Eifler od 23. julija do 1. avgusta. Stavbna družba d. d.
1 Na obletnico smrti Karla Majreta bo v ponedeljek, dne 24. julija v cerkvi sv. Petra ob
7	sv. maša zadušnica za pokojnikom. Pokojnikovi prijatelji vabljeni!
1 Truplo utopljenega učitelja Silva Mehore so našli. V soboto dopoldne sla našla dva kopalca v Tomačevem na levem bregu Save truplo šol. upravitelja Silva Mehore, ki je utonil v torek, dne 17. t. m. na Ježici. Voda je naplavila truplo na levi breg Save nasproti kopališča v Tomačevem. Kopalca, ki sta potegnila truplo na suho, &ta sporočila najdbo orožniški postaji na Ježici.
1 Današnji številki lista prilagamo ljubljanskim naročnikom prilogo »Ženska hvala«, nakar cenj. čitatelje prav posebno opozarjamo.
1 Prosvetno društvo Trnovo sporoča vsem pri-javljencem za osemdnevno potovanje po Italiji, združeno z romanjem v Rim, da je za romanje vse urejeno. Vse prijavljence, ki še niso poravnali zadnjega obroka pa prosimo, da poravnajo do 31. t. m., prav tako prosimo vse one, ki nam še niso poslali slik, da jdh čimprej pošljejo. Vodstvo izleta, ki je v rokah g. prof Anžiča, 1k> par dni pred odhodom poslalo posebno okrožnico vsem prijavljen-cem s točnim programom in navodili. V avtobusu je na razpolago še par sedežev, za prijave je še čas do 31. t. m. Prijave se sprejemajo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 7 do 9 zvečer v društvenem domu, Karunova ulica 14, kjer 6e dobe vsa podrobna pojasnila.
Kvalitetno blago
I i; I je trpežnejte — zato tudi cenejie! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro prisloja! — Obiščite znano domačo tvrdko
DtOP SllUVall AtikUsaBndrovaN,7
I kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih III cenah._______
1 Vojaške knjižice, ki so jib zaradi zamenjave oddali obvezniki, rojeni leta 1889. 1890, 1891 in 1892, se bodo vmile obveznikom v ponedeljek in torek, t. j. 24. in 25. julija t. 1. od 8 do 13 v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št 7/1., soba ŠL. 6. Prizadeti obvezniki nai pridejo zanesljivo po knjižice in naj prinesejo 6 seboj potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjižic.
1 Dijaki z veliko maturo, ki spadajo pod ljubljansko vojaško okrožje in bi radi v jeseni nastopili kadersko službo, naj se najkasneje do 4. avgusta t. 1. zglase s spričevali pri poveljstvu ljubljanskega vojaškega okrožja v Mišičevi vojašnici na Maistrovi cesti — soba št. 16. Zanesljivo pa naj se do navedenega roka zglase tamkaj s spričevali dijaki, rojeni leta 1912, ki bodo v jeseni brezpogojno poklicani v kader.
I Praznik, avtomobilistov. Ze peto leto praznuje Združenje avtotaksijev v cerkvi pri Sv. Krištofu svoj tradicionalni praznik. Na dan godu, katerega obhaja patron avtomobilistov dne 25. julija, bo imelo združenje ob 9 sv. mašo in blagoslovitev voz. Uprava prosi svoje člane, da se polnoštevilno udeleže te slovesnosti. Obenem vabimo sorodna združenja, Zvezo šoferjev in privatne avtomobi-liste, da se tudi udeleže te cerkvene slovesnosti.
1 Zgornja Šiška zopet vabi. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Zg. Šiška vas že danes opozarja na svojo vel;ko, že od lani dobro znano, javno tombolo, ki bo dne 13. avgusta. Ta datum si torej dobro zapomnite. Motorno kolo in po kvaliteti znana Puch-kolesa je zopet dobavila tvrdka I. Vok. Tavčarjeva ulica, kjer so tudi razstavljena. Za dobitek bo tudi kuhinjska oprava, ki je na ogled v Zg. Šiški v izložbenem oknu mizarskega mojstra Avgusta Čemela, Vodnikova c. Opravo je izvršila tvrdka Kurnik Josip, katere odlični izdelki so splošno znani.
1 Gasilski kongres. V dnevih od 13. do 15. avgusta se vrši v Ljubljani gasilski kongres. Pripravljalni odbor za kongres vljudno prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvisna stanovanja za goste. Prijave sprejema: Kongresni odbor Gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-11.
1 Gospodinje! Sedaj je čas, da si obnovite vašo posteljnino. Pri prenavljanju boste j>otrebovale gradi za modroce, ki ga dobite v dobrih kvalitetah po 20 do 28 din pri tvrdki Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
1 Usnje, pasove za damo in gospode pri Erjavec, Ljubljana, Stari trg.
Med. nniv. dr. Albert Irlnik
zopet redno ordinira
Aleksandrova 3 Od 11—1 in od l/»3-V»5 Zobozdravnik-snecijalist
dr. Egon Bassin
ne ordinira do 26. avgusta
Zobozdravnik špecijalist
dr. Ivan Oblak
ne ordinira <lo 21. avgusta
Primarij dr. JeŠe
ne ordinira do 21. avgusta
1 Za mestne reveže je darovala tvrdka I. C. Mayer na Marijinem trgu 22.5 m sukna, 26.5 m modnega blaga, 22.5 m cefirja in 38 tn molinos za ženske in moške obleke. Mestno poglavarstvo izreka dobrotmci najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Živahen živilski trg. Včerajšnji sobotni trg je bil Itogalo založen z vsemi živilskimi |K»'.rebšči-nami. Raznega poletnega sadja je bilo na izbiro. Sezona za češnje gre h koncu Češnje iz krajev v litjiskih hribih, kjer pozno zore. so bile po 4 do 5 din kg. Hitro so bile pokupljene. Do,;oz sadja ie bil na trg velik. Domače hruške iz krajev občine So>.lro, kjer go;e umno sadjarstvo, Litije, Kamnika, Dolenjske in Štajerske je prav včeraj dosegel veliko množino okoli 10.000 kg. Hruške so bile po 3 do 7 din kg. Prav lepa zgodnja jabolka iz raznih krajev države so bita po 5—8 din kg Prostor okoli stolne cerkve je bil močno zaseden z raznimi gozdnimi sadeži. Borovnice, lepe in dobre, so bile po 1.50 do 2 din. Gozdnih jagod je bilo zelo malo in so bile drage. Maline so sedaj po 6 do 8 din liter. Na trgu je bilo v irzobilju razne zelenjave. Prav v tej vročini primanjkuje na trgu domačega, novega krompirja. Cene krompirju so bile splošno od 1.25 do 1.50 din kg. Perutninski trg je bil včeraj bogato založen.
1 Za 22 parov svojih konj potrebuje mestna pristava 30.000 kg zdravega, suhega in rešetanega ovsa na leto ter je za dobavo tega ovsa pravkar razpisala v »Službenem listu«, ker so sedaj ob žetvi cene ovsa najnižje.
Nov počitniški dom v Poljanski dolini
V nedeljo, dne 10. julija je bil na Viokem ▼ Poljanski dolini blagoslovljen lep počitniški dom — Marijin dom — dijaške kongregarije pri oo. jezuitih v Ljubljani, ki je bil ob tej priliki krščen na ime Marijin dom na Visokem.
Lega novega doma, ki je izstavljen v rajski dolinici ob žultorečein potoku, ki nudi najboljšo pitno vodo, je prav srečno izbrana. Je le za do ber streljaj od sosednih kmetij, vendar pa zopet popolnoma saina zase.
Zaslugo za postavitev te lepe postojanke Ima vodja dijaške kongregarije p. Vrtovec Alojzij, ki je dosegi tega cilja j>osvetil vso svojo požrtvovalnost in trud.
Blagoslovitev je Izvršil stolni prošt. generalni vikar g. Nadrah, ki je v krasnem govoru prikazoval zbranim kongreganistom in številnim gostom vpliv božje narave na človeško duševno in telesno zdravje. Blagoslovitvi so prisostvovali gg. provincial družbe oo. jezuitov p Grim Kari iz Zagreba in superior p. Pate Rudolf iz Ljubljane.
Kuhinja, ki se je ta dan posebno izkazala, je vodila ga Osanova. gosproga gimnazijskega ravnatelja iz Ljubljane, s pomočjo drugih gospa, ki so se z vso požrtvovalnostjo trudile za dober po-čutek gostov.	, .
ff^ MA RI BOR
Razkrinkana družba,
ki je tihotapila ljudi čez mejo
V veliko afero so zapleteni šoferji avtotaksijev ter razni agenti, hi so varali lahkoverne l,udi
Maribor, 22. julija.
Mariborska policija raziskuje veliko afero. —-Opetovano smo že poročali, da se vrši na severni meji svojevrstno tihotapstvo — v Nemčijo spravljajo ljudi, ki bi radi tam dobili delo. Vsi tisti pa, ki So se pretihotapili s tem namenom čez mejo, so doživeli v Nemčiji grenko razočaranje. Mariborski policiji se je jx>srečilo, da je sedaj razkrinkala celo družbo, ki se je bavila s tihotapstvom ljudi čez mejo ter je pri tem delala lepe zaslužke. V tej (frtižbi so nekateri šoferji avtotaksijev in razni brezposelni brezvestneži, lfi so se udejstvovali kot agenti ter so hodili celo na Hrvaško po svoje žrtve.
Pred nekaj dnevi je prišlo v Maribor šest oseb iz Siska. Mislili so, da bodo dobili v Mariboru delo. Na kolodvoru pa jih je nagovoril neki šofer avtotaksija ter jih vprašal, po kaj so prišli. Odgovorili so mu, da iščejo delo, nakar jih je začel nagovarjali, naj gredo raje v Nemčijo, tam je dela dovolj in tudi zaslužek je sijajen. Ponudil se je. da jiii spravi v zvezo z nekoin, ki jih bo spravil Čez mejo. Možje so pristali, šofer jih je naložil na avto ter zapeljal na Tržaško cesto, kjer je srečal kolesarja, katerega je ustavil ter 'je potem vsa družba odšla z njim v bližnjo gostilno. Tam so se dogovorili, da mora vsak plačati šoferju po 100 din za prevoz do meje, tistemu pa, ki jih bo spravil čez mejo, pa tudi po 100 din. Šofer je vse skupaj zapeljal do Št. II ja. kjer je dobil dogovorjeno plačilo. agent pa je odšel s svojimi žrtvami proti meji. V gozdu skriti so čakali noči. Preden pa so se podali čez mejo, je zahteval agent poleg dogovorjenih 100 din še od vsakega po 40 din. Možje so to plačali, nakar so prešli na drugo stran meje, kjer je agent od vsakega izvabil še po 200 din, potem pa je izginil. Možje pa so pri nekem po-
ni Zadušnica za pokojnim generalom Maistrom bo v spomin 5 letnice njegove smrti v sredo, dne 26. julija ob pol 9. uri v frančiškanski baziliki. Maistrovi borci se udeleže zadušnice v polnem številu. Istega dne ob pol 6. uri popoldne se zberejo na mestnem poko|iališču na Pobrežju, kjer se bo vršila na Maistrovem grobu spominska svečanost. Sodelovalo bo pevsko društvo »Jadran«.
m Vročina narašča. Včeraj smo pisali, da je bil v četrtek najbolj vroč dan letošnjega poletja. V petek pa je vročina še narastla ter je kazal toplomer v senci 34.5 stopinj — kar je za mariborsko podnebje vsekakor rekord.
m Požar povzročil 100.000 din škode. V noči na sestra g. Groscka, dočim je ogenj uničil dva velik obseg ter je povzročil okrog 100.000 din škode. Okrog 1 po polnoči je začelo goreti gospodarsko poslopje g. Ivana Groseka, ki ima 6vojo vilo na Vrbanski cesti v Mariboru. G. Grosek ima v Roš-pohu veliko posestvo, ki si ga je vzorno uredil ter je tudi poslopja lepo prenovil. V gospodarskem poslopju 6e nahaja tudi stanovanje oskrbnika, pri katerem so v petek popoldne pekli kruh. Domneva se, da je bila v dimniku kakšna napaka. Podstrešje, 6kozi katetega je izpeljan dimnik, je bilo napolnjeno s slamo. Zaradi silne vročine, je bilo že itak vse razgreto, pa je verjetno, da je potem zadostovala še vročina, ki ie prihajala od slabega dimnika, da je začela slama tleti. O požaru so bili obveščeni mariborski gasilci o pol dveh ponoči. Nenadoma so se podali z avtoturbinko na kraj nesreče. Kmalu so prispeli za njimi z motorkami še gasilci iz Studencev in iz Kamnice. Vodo so morali napeljati iz 400 metrov oddaljenega ribnika ter jo z motorko spravljati na hrib. Posrečilo se je obvarovati hišo, v kateri sta stanovali mati in sestra g Groseka, dočim je ogenj uničil dve velika objekta — gospodarsko poslopje in živinske hleve. Hlapci so iz hleva še pravočasno rešili 20 glav goveje živine.
ni Drava izročila mlado irtev. Pretočeno nedeljo je zahtevala Drava v Mariboru dve žrtvi med kopalci. Pri Sv. Marku niže Ptuja pa je sedaj reka naplavila truplo mlade 15 letne dijakinje Miroslave Sever, hčerke poštnega uradnika iz Maribora. Severjeva je vtonila ob priliki kopanja na Pobrežju. Pokopali jo bodo danes popoldne ob pol 4. na pobrežkem pokopališču. Sorodnikom naše sožalje!
m Podporno društvo ieI. delavcev in uslužbencev v Mariboru obvešča svoje člane, da je občni zbor dne 9. julija sklenil zvišati članarino za 1.50 din mesečno za člana in to pričenši s 1. avgustom 1939.
m Redni polletni pregled motornih vozil, ki služijo javni uporabi — to je avtobusov, avtotak-
sestniku zvedeli, da v Nemčiji ni tako rožnato, kakor jim je to slikal agent. Vrnili so se na našo stran, pri prehodu pa so bili aretirani ler odgnani v Maribor. Na ta način je [lolicija izvedela za imena agentov, katere je spravila pod ključ. S tem se je cela afera razvozljala iu na dan so prišle zanimive reči.
Po Dravskem polju je hodil nek agent po imenu »Pepo« ter je nagovoril štiri osebe, ki jih je spravil čez, mejo. Najprej je dobil od njih po 100 din, potem pa je zahteval od vsakega še po 200 din, češ da bo kupil za ta denar marke. Z dobljenim denarjem pa je izginil, ljudi pa je pustil na ineji v nekem gozdu, po katerem so dolgo blodili, dokler jih niso dobili v roke naši graničarji. Dogodil se je tudi primer, da je prišel mariborski agent celo v Sisek na Hrvatskem, kjer je nagovarjal ljudi, naj |M>tujejo v Nemčijo, kjer bodo dobili dovolj dela. V Mariboru pa je neki agent, ki je imel pravcata zborovanja, na katerih je naše ljudi navduševal za beg. Nasedli so mu ljudje, ki so pri nas imeli dobre službe, tako neki in-kasant mestnih podjetij, ki je zaslužil na mesec 1200 din. Takih primerov je že zelo veliko v Mariboru in na celem Spodnjem Štajerskem.
Pri vseh teh poslih so pomagali agentom številni šoferji mariborskih avtoizvoščkov. Sedaj je v policijskih zaporih že cela vrsta ljudi, pričakujejo pa se še nadaljnje aretacije. Samo v zadnjih dneh so pretihotapili čez meio nad 50 ljudi. V Nemčiji- pa"S<»ve<fc iW dfll.e "dMJi, dokler himj« Se denar, ki so ga prinesli s seboj, jih pustijo tam na miru, čim pa so vse potrošili ier postanejo nadležni, pa jih primejo ter izženejo. Obmejna policija ima vsak dan kup teh izgonašev, ki se vsi bridko pritožujejo, da so nasedli brezvestnim agentom.
MARMELADA
bo najboljša s praškom
M
POMOSIN"!
Kuha se samo 10 minut, zato obdrži mezga okus, aromo in vitamine svežega sadja. — Cena za
2 kc marmelade 4"— din. Dobi se samo v drogeriji: hHERMES", Lfut>l|ana, Miklošičeva cesta it. 30
sijev ter vseh v letošnjem letu še nepregledanih motornih vozil, ki so registrirani pri predstojni-štvu mestne policije bo dne 26. julija ob 15. uri na dvorišču mestnega avtobusnega podjetja v 1'li-narniški ulici. Vsak lastnik mora prinesti s seboj prometno knjižico, opremljeno s 100 din drž. kolkom, taksa za komisijski pregled avtomobila znaša 54 din, za motorno kolo pa 27 din.
m Zdravniško dežurno službo vrši danes OUZD zdravnik dr. Teobald Zimgast, Kralja Petra trg2-1.
m Velike tatvine manufakturnega blaga razkrite. Orožnikom pri Sv. Barbavi v Slov. gor. je bil prijavljen vlom, ki je bil izvršen na škodo Matilde Knehtl, kateri je vlomilec odnesel iz zaklenjenega podstrešja raznovrstnega novega manufakturnega blaga v vrednosti 2000 din. Orožniki so ugotovili, da je bilo blago izročeno šivilji Mariji Srdinšek, ki je izjavila, da ga je prinesel v delo 22 letni Pavel Dvoršak iz Ciglencev. Napravila mu je že iz tega blaga razno posteljnino in perilo. Preiskava, ki so jo izvršili orožniki pri Dvoršaku, pa je spravila na dan celo zalogo ma-nufaklurnega blaga, ki izvira očividno še iz drugih tatvin. Najbrže bo sedaj pojasnjen eden od številnih vlomov v trgovine, ki so se zadnje čase v mariborski okolici dogodili.
m Dva karambola sta se pripetila v petek popoldne. Na vogalu Aleksandrove ceste in Kopališke ulice je zadel neki prevoznik s svojim tovornim avtomobilom v osebni avto zdravnika dr. Mariniča, ki je stal tam ter ga je precej poškodoval. Na Vrbanski cesti pa sta trčila krojaški mojster Franc Vojsk, ki se je peljal na motorju ter kolesar Oton Lorbek. Posledica je bila razbito kolo ter povaljana obleka.
m Zanimiva zgodba o dragi partiji pokerja kroži po Mariboru. Pri tej partiji, ki je trajala vso noč in naslednjega dne dopoldne, je baje nek mariborski gospod izgubil 15.000 din. V jezi je nato odšel po policijo, ki ie obema srečnima partnerjema dobitek v višini 9000 din zaplenila. Zadeva se je obravnavala potem na policiji.
Medvode
Godbeno društvo Sora-Medvode proslavi danes blagoslovitev svoiega novo zgrajenega Godbenega doma na Svetin pri Medvodah. Ob 1 popoldan je pred kolodvorom zbiranje za slavnostni sprevod, ki gre ob pol dveh skozi Medvode. Presko, Vešč in Goriče na Svetje, kjer je sprejem kumice ge. Ivanke šušteršičeve in botra g. Antona R o j i n e. Po blagoslovitvi novega Doma bo na vrtu g. Dimca velika vrtna veselica, pri kateri sodelujejo lovariške godbe iz Domžal, Mengša in domača godba. — Ker bo za vsestransko postreŽ bo dobro preskrbljeno, vabimo k obilni udeležbi.
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek Pevskega društva vprizori danes ob 4 pop v bližini Pevskega doma Voni-bergarjevo komedijo » • dejan.ih »Voda«.
GjOAp&daKitvo
K izboljšanju deviznega položaja
Ljubljana, 22. julija.
Na našem deviznem trgu je v preteklem tednu prišlo do nekakšnega izboljšanja. Dočim je ie od konca preteklega leta vladalo veliko pomanjkanje deviz ter je Narodna banka vpeljala v (Migi od u preskrbe gospodarstva z devizami zelo da-lekosežne in za gospodarstvo neprijetne ukrepe, je sedaj dodelitev deviz postala nekam obilnejša. V veljavi so ostali sicer še vsi ukrepi glede prometa s prostimi devizami, vendar pa je v |>ogle(lii višine dodeljenega kritja nastala sprememba. Že dolgo mesece je prišlo do kritja kakšnih 5 do 10'r, včasih 15%. v najugodnejših primerih pa 20% dnevnega povpraševanja. V pretočenem tednu pa je bilo na naših borzah dodeljeno denarnim zavodom 33% in celo 40% vse potrebe. Če ostane ta odstotek kritja še nekaj časa. Ix> poi>ol-noma likvidiran ves ostanek nekritega povpraševanja, ki je pred meseci dosegel že prav znatne zneske.
Devize za kritje obstoječega povpraševanja je poleg privatne ponudbe, ki pa seveda ni bila zadostna, dala na razpolago Narodna banka. Seveda dobiva tudi Narodna banka devize od izvoznikov, ki jih ji gotov odstotek morajo odstopati, zaradi česar je intervencija Narodne banke na deviznem trgu le posredna.
Spremembo na deviznem trgu pozdravljamo v kolikor pomenja korak k normalizaciji preskrbe z devizami. Ne sinemo pa seveda prezreti, da če smo prišli do nekakega ravnotežja med potrebo IK> devizah ter med ponudlK). smo to dosegli le z mnogimi in težkimi žrtvami, ki najbrže ne bodo ostale brez neugodnih posledic na marsikaterih področjih našega gospodarstva. Omenjamo le re-strinkcijo uvoza raznih surovin, ki bi jih sicer morali plačevati z devizami. Zaradi omejitve uvoza takih surovin si res prihranimo devize, na drugi strani pa stoji industrija, ki je na surovine navezana. pred vprašanjem, da li bo sploh mogla dobiti |»trebne surovine in vzdržati obratovanje.
Imel pa je sedanji devizni režim na drugi strani za posledico, da si naša industrija skuša sama nabavljati potrebne devize potom privatnih kompenzacij z izvozom v devizne države. Taka preusmeritev našega izvoza je razveseljiva, ni pa mogoča v vsaki stroki in tudi ne čez noč izpeljiva. Vendar ne bomo smeli opustiti prizadevanj v tej smeri, če bomo hoteli, da v našem deviznem gospodarstvu vzdržimo ravnotežje. Potrebna pa je taka preusmeritev tudi iz razloga, da ne pridemo še v večjo gospodarsko odvisnost od klirinških držav kakor smo že sedaj.
Ob teh ugotovitvah želimo le. da bi spremembe na deviznem trgu pomenile res korak k normalizaciji in da ne bi bile saino kratka epizoda.
Gibanje zaposlenosti
Okrožni urad je imel v mesecu maju zavarovanih povprečno 103.760 delavcev. Prirast proti maja lanskega leta je znašal 3344 zavarovancev. Napredovale so glede zaposlitve delavstva zlasti sledeče stroke: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) r. letnim prirastkom od 196«3 delavcev, tekstilna industrija s 593 delavci, industrija kamenja in zemlje s 350 delavci, dalje so napredovale tudi kovinska industrija, industrija papirja, oblačilna industrija in še nekatere druge fclroke.
Napram lanskemu letu pa so nazadovale gozd-no-žagarska industrija za 513 delavcev, gradnje nad zemljo za 271 delavcev, industrija kože in gume za 245 delavcev in nekatere Hruge.
V	serijskem pogledu, to je v primeri z letošnjim aprilom pa so napredovale naslednie stroke: gradnje nad zemlo z mesečnim prirastkom od 1817 delavcev, industrija kamenja in zemlje za 1110 delavcev, gradnje železnic, cest in vodilih zgradb za 1094 delavcev, gozdno - žagarska industrija za 855 delavcev itd. Vidnejši sezonski padec pa je v mesecu maju izkazovala le tekstilna industrija, in sicer za 211 delavcev.
V	juniju je imel Okrožni urad skupno 101.520 zavarovanih delavcev, kar je 934 več kot pa v juniju lanskega leta. Prirastek napram lanskemu letu je izredno majhen, zadnjikrat je bil tako nizek koncem leta 1935.
Bolnikov je bilo v juniju 2831, kar je 2.71%. V tem pogledu ni nobene bistvene spremembe od lanskega leta.
Povprečna zavarovana delavska mezda pa je znašala 24.69 din, kar je 0.26 manj proti lanskemu letu. Pod svojo lanskoletno višino je padla tudi celokupna dnevna zavarovana mezda, it) sicer za din 3754.40 na din 2.580.482.40.
V	splošnem ti podatki ne kaže*) ugodnega razvoaj. zaposlitev in zaslužek ne naraščata več, zaposlitev ee je nekako stabilizirala, zaslužek pa je celo v lahnem padanju.
Vzroki povišanja cen papirju
Cene papirja domače produkcije ko bile, kakor je bil o tem že govor, povišane za 10%. Industrija papirja navaja sledeče razloge, ki so domačo idustrijo prisilili do povišanja cen:
Kartel papirja je bil preteklo leto prisiljen, da dvakrat zniža ceno zaradi dimp:nga, ki ga je lan?ko leto izvajala nemška industrija papirja na našem trgu. O tem znižanju cen lansko leto časopisi niso poročali. Cena ccluloze je lansko leto znašala 14 mark za 100 kilogramov z 12% vode. Danes pa prav tako celuloza velja 18 mark in je torej za več kot 22% dražja kot pa je bila lansko leto.
V	teku letošnjega leta pa je naši industriji papirja uspelo, da doseže sporazum z nemško industrijo papirja glede skupne prodaje, oziroma glede cen, kontingentov in drugih pogojev. Nemčija je takoj dvignila cene papirja in je danes nemški papir na našem trgu mnogo dražji, kot pa je bil pred obstojem skupnega kartela. Razen tega se je pokazala potreba diferencirala cen med lažjim in težjim papirjem, ker se namreč papir prodaja po teži. a nc po površini Predelava papirja, oziroma njegovi produkcijski stroški bazirajo na teži. Cena lažjega papirja je nekoliko višja kot pa cena težjega. Ker pa se papir uporablja ne po teži, ampak po površini, deiansko si kupec lažjega papirja ne plača papirja nič dražje kakor pa kupec težjega papirja. #
Jugoslavrn«k« ndrtižena bank« a. d.. Bengrad-Zagreb, ki ima v Sloveniji svojo podružnico v Mariboru. bo v smislu uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov od t. avgusta t. 1. naprej Izplačevala svojim vlagateljem na stare vloge'obresti za prvo polletje tekočega leta.
Zadružništvo in industrija eteričnega olja v naši državi
Centralna zadruga »Pharos«, ki je članica splitske zadružne matice, je imela tn dni v Splitu svoj občni zt>or v prisotnosti zastopnikov rozma-rinskih zadrug. Iz poročila o poslovanju je razvidno. da je zadruga Pharos v preteklem letu le|x> napredovala in sicer tako glede povečanja svojega prometa kakor tudi glede organiziranja večjega števila rožmarinskih zadrug v svojem članstvu. Uspeh v poslovanju je deloma posledica neurejenih razmer v proizvodnji rožmarinovega olja v Španiji, ki lansko leto ni mogla močnejše konkurirati. Tako se je preteklo leto rožmarinovo olje destiliralo samo na obali Granade in to v množini okrog 10.000 kg, dočim je normalna produkcija Španije bila 50—100.000 kg rožmarinovega olja. Razen tega so špansko rožmarinovo oljo zelo (»onarejali, zato mu je naše moglo z uspehom konkurirati. Posebno Nemčija je kupila večje množine našega olja in ga tudi plačala boljše kot pa špansko. Naša proizvodnja je preteklo leto znašala samo okrog 6500 kg rožmarinovega olja. Približno tri četrtine te proizvodnje je bilo potom rož-marinovih zadrug izročeno zadrugi »Pharos«, ki je olje strokovno tipizirala in v celoti izvozila v inozemstvo. Rožmarinske zadruge so najprej dobile predujem 30 din za vsak kilogram izročenega olja, jk) prodaji pa so dobile še ostanek, tako da je bilo olje plačano zadružnikom po 55 din za kg brez vsakega odbitka.
Razen rožarinovega olja je zadruga »Pharos« v preteklem letu prodala tudi večje množine ka-duljinega olja ter manjše množine sivkinega in lovorjevega olja.
Zadruga »Pharos« je primer, ki kaže, da se dajo potom zadružne organizacije doseči lepi uspehi in gospodarske koristi za zadružnike. Ta zadruga dela le s svojim kapitalom in mora glede svojega dela služiti kot vzor za podobne organizacije v naši državi.
*
Slovaška bo uvozila 400.000 kg našega tobaka.
Slovaška tobačna režija ima v Bratislavi tobačno tovarno, katera izdeluje vse vrste cigaret, v Banski Štiavnici pa obstoja tovarna cigaret in tobaka za pipo. Tobaka za pipo ima Slovaška dovolj. S tobakom je zasajenih na Slovaškem 740 ha, pričakujejo, da bo proizvodnja tolika, da bodo krite potrebe Slovaške za poldrugo leto. Poleg tega bo Slovaška uvozila 400.000 kg cigaretnega tobaka iz Jugoslavije, 400.000 kg bolgarskega cigaretnega tobaka in neke množine turškega in grškega tobaka.
Konkurzi in poravnave. Odpravljen je konkurz
o imovini prezadolženca Gornika Viktorja, lesnega trgovca v Zbelovem pri Poljčanah, ker ni kritja za stroške konkurznega postopanja. — Odpravljen je poravnalni postopek Štora Adolfa, neprotokoli-ranega trgovca v Dobrni pri Trebnjem, ker je postal sklep sodišča o odobritvi poravnave pravo-močen in je postopek končan.
Borze
Devizni frg
Dne 22. julija.
Tečaj funt sterlinga je ostal nespremenjen na 258. Nemški čeki notirajo še vedno 14.30 za prompt/io blago. Terminske marke pa notirajo od 14.20 za daljše ternvne pa do 14.30 za krajše termine, vendar v klirinških markah ne prihaja do zaključkov, ampak so notacije le za denar.
Češke krone so ta teden prenehale notirati tudi na belgrajski borzi, tako da je Praga ostala brez notice.
Grški boni «o ta teden v tečaju popustili. Dočim so bili začetek tedna zaključeni v Belgradu po 31, so notiraii konec tedna le 30.25, v Zagrebu pa 60 bili konec tedna brez notice.
Promet na ljubljanski borzi je pretekli teden znašal 13.126 milij. din nasproti 10.094 in 11.177 milij. dio v prejšnjih tednih.
Na zagrebški borzi je znašal promet nad 21 milijonov, na belgrajski pa okrog 36 milijonov. Glavni del prometa odpade ta teden na funt sterlinge, katerih je bilo zaključenih v Zagrebu 47.765, v Belgradu pa 86.205. Na ljubljanski borzi je bilo ta teden v funt, sterlingih krito tri dni po 33%, en dan pa po 40^ vsega povpraševanja, tako da se je saldo nekritega povpraševanja že znatno znižal ter bo, če ostane pri dosedanji višini dnevnega kritja, v kratkem sploh likvidiran. Blago daje Narodna banka, ker privatna ponudba nc zadostuje.
V nemških markah je bil promet ta teden nižji kakor pa v prejšnjih tednih, promet v grških bonih pa je bil kot običajno bolj skromen.
Ljubljanske banke so plačevale konec tega ledna za čeke in valute približno sledeče cene:
Čeki: Valute: Funt sterling	256 — 255.12
Amerikanski dolar	54.68	54.49
Francoski frank	144.86 144.36
Holandski goldinar	29.25	29.15
Belga	9.29	9.26
Švicarski frank	12.33	12.29
Denar
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.74, London 20.745, Ncwyork 443, Bruselj 75.275, Milan 23.325, Amsterdam 237.10, Berlin 177.80, Stockholm 106.875, Oslo 104.225, Kopenhagen 92.60, Soiiia 5.40, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9.145, Buenos-Aire« 10..75.
Živinski sejmi
fene živine in kmetijskih pridelkov v Ljnb-Ijani-mesto dne 19. julija 1939. Voli: I. vrste 5.50 —6, II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; telice: I. vrste 5.50—6, II. vrste 5, III. vrste 4—4.50; krave: I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50—4, III. vrste 2.50—3; teleta: I. vrste 6.50—7, II. vrste 6-6.50; prašiči: domači špeharji 9—9.50, sremski špeharji 10— 10.50, pršularji 8—9 din kg žive leže. — Goveje meso: I. vrste prednji del 12, zadnja del 14, II. vrste prednji del lO.zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10; svinjina 15—16, slanina 14—17, svinjska mast 20—22, čisti med 18—20, surove kože: goveje 12, telečje 16. svinjske 11 din kilogram. — Pšenica 190—210, ječmen 220, rž 195—200, oves 195—230, koruza 165—185, fižol 400, krompir 125, seno 60-80, slama 50. jabolka: I. vrste 800. II. vrste 6«>0. III. vrste 500, hruške: I. vrste 800. II. vrste 600, III. vrste 4O0. pšenična moka 325, koruzna moka 240 din 100 kg. — Drva 90-110 din kub. meter, jajca 0.65—0.75 din komad. mleko 2—2.25 din liter, surovo maslo 22— 28 din kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10, finejše sortirano vino 12—18 din liter.
[
KAZNJENCI
(Penitentiary)
VValter Connolly Film globokih čustev, verno ljubezni in napete Jean Parker	borne. — Dvojni žurnal in zabaven dodatek.
John llovvard Kino Sloga tel. 27 80 Danes ob 17, 19 in 21.
m
I
I
Inin Iriaeeekl film H »Inki <n«i »ElllirU BtmitllU.
Iijliljtl traacaakl laetalkl: len Plarre Auaieat, Jeaa Siti« U taky llerlaj. Izredne niptli vitklai le|i filma obravnav« /antailvi la aktaalaa laev a karkl dreti aa2 a irce ene 2aaa.
Sel ljubezni
Predstave oh 17 ,1!).. in ?1. nrt
Kino Union, tel. 22-21
Prednrodnjn vstopni« oil 11. do Vi ure In od 16. ure d«l'e
ŠPORT
Tekme za Davisov pokal v Zagrebu
Prihod nemškega inoštva.
Nemško moštvo v postavi Henner Henkel, Ro-derich Menzel, Cieorg von Metaxa ter Rudolt Geop-fert pridejo v Zagreb pod vodstvom kapitana dr. lleinricha Kleinsohrodta v ponedeljek, dne 24. t. m. zvečer. Z moštvom prideta tudi dva delegata nemške teniške zveze. Igralci in spremljevalci bodo bivali v hotelu »Esplanade«.
Jugoslovansko moštvo.
Jugoslovanski igralci za Davisov pokal Franjo Punčec, Drago Mitič, Josip Pallada ter Franjo Kukuljevič so pred par dnevi pričeli s treningom pod vodstvom Henri Vissaulta.
Vstopnice
Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini športnih jiotrebščin Hagenauer et Kukuljevič, Zagreb, f lica 8. Poleg permanentnih vstopnic, ki veljajo za vse dni, so v prometu tudi vstopnice za vsak posamezni dan. Permanentne vstopnice so eno tretjino cenejše. Dnevno vstopnice se dobe od 100 do 20 din, permanentne pa od 200— do 60 din.
Interesenti iz drugih mest si morejo rezervirati vstopnice samo v tem primeru, če pošljejo denar najprej na naslov Anton Orlovič pri tvrdki Hagenauer et Kukuljevič, Zagreb, Uica 8.
Informacije
Vse informacije v zvezi s predstoječo finalno tekmo evropske cone za Davisov pokal-polfinale za svetovno prvenstvo v tenisu, ki bo v Zagrebu na igrišču Akademskega tenis kluba »Zagreb« na Šalati v dneh 28., 29. in 30. julija, se dobe pri:
Tajništvu jugoslov. teniške zveze, Zagreb I., poštni predal 297.
Tajništvu akademskega tenis kluba »Zagreb«, poštni predal 297.
Trgovini s športnimi potrebščinami Hagenauer et Kukuljevič, Zagreb, Ilica 8.
Kako pridemo na igrišče za časa tekem?
Na igrišče akademskega tenis kluba »Zagreb« se pride po Schlosserjevih stopnicah poleg drž. hi-|K)tekarne banke. Posamezne tribune imajo tudi svoj vhod.	i
Prifetek tekem.
Pričetek tekem je predviden: prvi in tretji
dan ob 14.30, drugi dan pa ob 15.
Belgrajsko zastopstvo je vendarle odpotovalo
Prav zadnji trenutek je dospelo dovoljenje za gostovanje belgrajske nogometne reprezentance, ki nastopi v Celovcu proti reprezentanci Dunaja.
V	glavnem sestavljajo belgrajsko reprezentanco igralci Jugoslavije, ki so trenutno izven forme, kajti njihov trening zadnji mesec je bil v vodi namesto na zeleni trati. V tej vročini menda niso imeli niti enega treninga in zato tudi ni nobenih izgledov na kak uspeh na tej važni mednarodni tekmi. Kakor izgleda, bo naš nogomet zopet za en poraz bogatejši, kajti od odločnih Dunajčanov ne sinemo drugega pričakovati.
»Tour de France«
Od 4224 km, ki jih morajo dirkači letos prevoziti v svetovno znani dirki »Tour de France« imajo tekmovalci že dobro polovico za seboj. Prevoziti morajo še 1916 km. Število dirkačev se je zmanjšalo od 80 na 52. Edino Francozi imajo še kompletno moštvo osmih mož. Švica, ki je tudi nastopila z osmimi dirkači, jih ima samo še tri.
V	splošnem tekmovanju vodi Francoz Vietto. ki pa že ni več siguren, da bo ostal na vodstvu. Belgijca Sylvere Maes in Vissers sta njegova največja rivala, ki pa sta dosedaj grešila ve<tuo s tem, da se nista mogla zediniti glede obojestranske pomoči.
Japonski atleti so prispeli v Evropo
Deset japonskih atletov se je izkrcalo v neapeljski luki. Prišli so v Evropo, da nastopijo na akademskih svetovnih prvenstvenih tekmah, ki bodo na Dunaju. Oglejmo si japonske študente, ki bodo zastopali barve svoje domovine na letošnjih akademskih tekmah. Tile možje so: Taniguchi (100 m 10.6; 200 m 21.4); Yazava (100 m 10.6; 200 m 21.6); Mayeda (motka 425); Tanaka (viš. 201; palica 390); Okamoto (vis. 198); Kin (dalj. 781: troskok 15.64); Oda (400 m, zapreke 55); Ka-wamura (110 zapreke 15. 400 zapreke 55.4), Ya-mashita (5000 m 15.22); Miyagi (disk 44.80).
Krojači na zelenem polju
Danes popoldne ob 16 se bodo srečali na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno pomočniki tvrdk Souvan-Co. in Elite.
Igra obeta mnogo zabave. Vstop prost! *
Kolesarsko društvo »Sava« priredi 6. septembra mednarodno kolesarsko cestno dirko. Obširni program se v kratkem objavi.
Lahkoatletske novosti iz Finske
Na Finskem prične lahkoatletska sezona pozneje kakor pri nas. V južnih krajih pridno tekajo, skačejo in mečejo atleti, medtem ko so atleti na Finskem komaj prišli iz zaprtih prostorov. No in kljub temu je slika Finske lahke atletike takoj ob pričetku sezone zelo zadovoljiva, kajti uspehi so že na visoki stopnji. To je pa 6eveda rezultat skrbnih priprav tekom zadnje zime, dalje številnih tečajev pod vodstvom državnega trenerja Valsteja in tudi zaradi možnosti za zimski trening v notranjosti novega olimpijskega stadiona.
Trenotno so v ospredju metalci kopja in dolgo-progaši. Na praznik vnebohoda je za uvod zalučal mojster Nikkanen kopje 74.67 m daleč. To se je zgodilo v Borgu, kjer so se uspehi ponovili o binkoštih. Prvi dan je Raneju sfrčalo kof>('e 70.13 m daleč, drugi dan pa ga je vrgel stari mojster Matti Jarvvinen 73.53 m. medtem, ko ga je tokrat vrgel Nikkanen »le« 73.20 m. Ta borba v metanju kopja je bila sploh zelo zanimiva. Sledili so potem Toivonen z 68.75 m, Hietanen 6 66.15 m in Mikkola s 66.75 m. Med temi metalci vzbuja posebno pozornost Rane, ki v preteklem letu še ni pokazal vseh svojih zmožnosti, ker je bil še v oficirski kadetnici. Sedaj se ie šele pokazal v pravi luči, kajti na drugi binkoštni praznik je že zabeležil 68.70 m. Prvo mednarodno srečanje v metanju kopja pa je bilo pretekli teden v olimpijskem stadionu, katerega se je udeležil Nikkanen z 72.67 m, Sule (69.52 m) in njegov rojak Vaino (69,25 m).-Finska statistika v metanju kopja je že po dveh tednih udejstvoi vanja pokazala velike uspehe: Nikkanen 74.67 m, »Matti« 73.53 m, Rane 70.13 m, Vainio 69.25 m, Hietanen 66.15 m, Autonen 66.C0 m, Mikkoli 65.75 m.
V metanju kladiva ee novi finski mož Weidt, ki je prestopil iz delavske zveze približuje meram ev« ropskih klas. 32-letni We:dt se bavi z metanjem kla* diva šele dve leti. Leta 1937 je biljijegov najboljši rc zultat 49.33 m. Lansko poletje je prišel na 52.92 m in pozneje v jeseni na 53.76 m, samo 1 cm manj ka-< kor je državni rekord starega olimpijca Porhola. Sedaj ob začetku sezone pa je takoj postavil nov državni rekord z znamko 54.72 m. Ta rezultat pa ni nikogar presenetil, kajti v treningu je Weidt že zaluča! kladivo 56.03 m daleč. Z Weidtom. ki je izredno priden pri treningu in ki ima zelo veliko voljo, bo moral marsikateri dober metalec kladiva računati na olmpijskih igrah leta 1940 v Helsinkih.
Vesti športnih zvez. klubov In društev
Kolesarska porlzvcza Ljubljana pozdravlja odha_ jajočega dirkača Franca Hrieelja in mu zeli v Anio_ riki mnogo uspeha. Ob tej priliki obvefiča vso svoje klube, da se vrši poslovilni veče- ij. t. m. na njegovem domu v Sostrem.
Kolesarska podzveza L juh! j a na ohveš^a vse. svoje dlrkuče. da ho start 7..1 17. zvezdno dirko v Celju rri gostilni Ka<*ii* na Tyrficvi cesti v nedeljo 2.1. t. m. oh 6 zjutraj. Startnlne ni za Številko se zastavi 111 din n!i licenca. Sodniki n cilju g is. Pngnfar Franc in Plankar Ivnn, delegat podzvezo Butinur Josip. Delegat zastopa pod z vezo na seji slovenskih podzvez v C ulju, - Kolesarska pvdzretc Ijubljana.
Kino Kode/jevo te/. 41-64,
Danes ob '/a6. in V»9. uri dva velefilma:
Nekje v Tibetu 8E1 Kapetan carjeve garde
Vera Korene, Pier Ric*iard VVilliam
ZFO
Danes popoldne nastopijo mednarodni tekmovalci ZFO na Stadionu
Preden odidejo naši fantje na mednarodno tekme v Belgijo, hočejo tudi domačemu občinstvu pokazati, v čem bodo tekmovali v težkih mednarodnih tekmah za najvišji naslov v kat. mednarodni telovadili in šjiortni uniji. Imena naših re-prezentantov smo že objavili prejšnje dni. Danes samo ponovimo to, da so bili izbrani v zastopstvo najboljši tekmovalci in lahkoatleti ZFO, ki so trenirali od časa do časa pod strokovnim vodstvom v Ljubljani. In te boste imeli priliko videti danes (>opoldne na Stadionu ob četrti uri, ko bo končana pevska vaja za kongres.
Spored današnjega nastopa, oziroma tekmovanja je naslednji:
1.	Nastop celotne reprezentance.
2.	Tek na 100 m (lahkoatleti).
3.	Vaje na bradlji — met krogle.
4.	Vaje na krogih — skok v daljavo.
5.	Skok čez konja — met diska.
6.	Poljubna prosta vaja — skok v višino.
7.	Vaje na konju z ročaji.
8.	Tek na 300 m (lahkoatleti).
9.	Vaje na drogu — skok ob palici .
10.	Tek na 100 m (telovadci).
11.	Tek na 1000 m (lahkoatleti).
12.	Štafeta 4 krat 100 m.
+
Brez posebnega obvestila
Neizmerno užaloščeni sporočamo, da je danes oh pol 3 zjutraj umrl po kratkem, mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, naš srčno 1 juhi jeni soprog, oče, sin, brat in svak, gospod
Valentin Vrhunec
trgovski poslovodja in posestnik
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v nedel jo, dne 23. julija 1939 ob pol 5 popoldne iz mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Dravljc.
Ljubljana, dne 22. julija 1939.
Globoko žalujoči:
Katarina, soproga; Milan, Zdravko in Mira, otroci ter ostjjJo sorodstvo.
kakor molijo romarji: O. Mati moja, božja Mati Marija, glej moje telo, glej mojo grbo!... Ah, ne, tako ne bi molila, ampak: Da bi že prišel Janez iz Amerike in prinesel novo obleko in...
V	tem je odjeknilo iz nasprotne rebri: »Ho-ooj, hoooj!« Pastirja sta se ozrla in šele tedaj videla, da sta ostala sama na jasi. »Pojdiva za njimi. Boš videla žolne, zelene žolne.« Ze sta se spustila proti goščavju, kamor so se oglašali tudi zvonci živine, ki se je branila nadležne obadi.
V	visoki bukvi so gnezdile žolne. Pepe jih je pobral v kapo. Rad bi še staro ujel, pa ni imel sreče. Kako lepi so bili mladički, ki še niso mogli dobro frčati. Julka jih je prvič videla.. In kaj bodo zdaj z njimi napravili, si je dejala. Potem so stikali še naprej v hosto, ki je dišala po meh-kohnem zelenju. Pod drenovim grmom so izsledili taščico, ki je valila. >To pa pustimo, ker zna
temo, ki je bila zanjo nocoj vse glasna, živa, svetla, da še nikoli tako. Potem je zasanjala. A v sanje so se ji pritihotapile še lepše misli.
Tiste noči je Julka sanjala samo o božji poti na Žalostno goro. In vsakikrat je bila pot lep^a in zvonovi so zmeraj bolj slovesno pozvanjali in Julka je bila zmeraj med prvimi romarji v božjem hramu na gori.
Končno je le prišla tako zaželena binkoštna nedelja. Vas je že ob prvem jutranjem svitu zaživela. Starejši so sedali na okrašene vozove, da se bodo odpeljali, drugi pa, ki niso imeli cvenka ali pa se jim je zdelo škoda, da bi plačevali voznika, ki je že tako dosti zaslužil, so se pa zbirali v gruče, da jo bodo udarili kar peš, in se šo radi pošalili: Saj se gre peš na božjo pot!
Sonce je pokukalo izza krimskih grebenov. Lep dan se je obetal romarjem.
Poletna pesem topolov
lepo peti,« jih je Pepe odvedel naprej. Potem so zakurili in spekli krompir, ki ga je prinesel Ivan za južino. Julka se je spomnila, kaj sta se z Ivanom malo prej menila gori na svetli jasi. Da bodo šli na božjo pot. Na Žalostno goro. O, če bi smela še ona, jo je hipoma prevzelo, ko je sedla s svojo grbo na mehki mah in ugriznila v vroči krompir, ki ga ji je brsknil Ivan iz žerjavice. Pa oni niso vedeli za njene misli, ki so bile tako drugačne, tako lepe, tako v daljo hiteče. Žalostna gora, bela cerkvica, pesem zvonov in romarjev, ki gredo v grič, pesem in molitev pobožnih src — o, Mati božja, da hi smela jaz...
Visoko v bukovju nekje se je oglašal kobi-lar, ko j« sonce zavozilo v večerno stran in se že pomikalo v zaton. Pastirji so vriskali in gnali v dolino, kj so jo zagrinjale dolge sence.
»Jutri spet v vrh. Staro žolno moram dohiti,« je dejal Pepe, ko so se pred vasjo razhajali vsak s svojim tropom. Julka ga ni slišala, tako je bila zamišljena v svet, ki se ji je danes tako prostrano razgrnil kot še nikoli. Da bi šla na Žalostno goro, o, da hi jo pustili Petričevi. Ali naj poskusi prositi? ji misel ni dala miru, ko je z živino že stopala prek dvorišča v hlev. »Bom!« se je slednjič odločila, spravila prazno torbo v kuhinjo in prosila vsa v skrbeh. Gospodinja, ki je pravkar pristavila za večerjo, se skoraj še zganila ni. ko je dejala: »Zastran mene pojdi, če hočeš.« Julka bi najrajši na ves glas zavriskala, tako veselje jo je na mah obšlo. Kje si je mislila, da ho gospodinja tako prijazno privolila! In potem še gospodar: »Pojdi, če hočešlt O, kaj hi dala za ta trenutek Saj so vendar vsi tako dobri, kdo bi si mislil, je stekla še v čumnato, kodnr je ležala stara Petričevka in ji je Julka stregla kakor svoji materi.
»Mati. na Žalostno goro bom šla!< je drobila Julka, ko še vrat ni dobro odprla. »Na božjo pot...«
»Na božjo pot? Le pojdi, pa še zame moli.« se je starka odkašljala. V globoko vdrlih očeh so ji zalesketale solze. Le pojdi, otrok, si je govorila na tihem; jaz je ne bom več videla. Žalostne gore nič več... Pa — revica. Materi žalostni svojo žalost pokaži, svojo grbo ji nesi ...
Malokateri večer Julka ni mogla tako dolgo zaspati kot tistikrai. Pri podružnici je bila ze pozna ura, a Julka je še zmeraj zrla v gluho
Pod klancem, kjer je stala kapelira svetega Jurija, je čakala družba pastirjev in pastiric. Ta in oni je zehnil in si ožmel zaspane oči, drugi pa načel pogovor, da hi jih razživil: »Kaj, danes pa ne pojdeino za žolnami. Pa tudi krave bodo morale počakati za en dan.« V tem sta prišli še Slakova in Plevelova Metka, obe v rdečih jopicah in s torbicami v roki. »Zdaj pa lahko gremo, pozni smo, drugi so že daleč na poti,« se je skoraj jezil Slakov Pepe nad dekletoma, češ, žensko moraš pa zmeraj čakati.
»Julke še ni!« se je zavzel Plevelov Ivan in zaskrbljeno [»gledal v klanec proti Petričevi hiši. Kako, ali je zaspala? Pa tako 6veto je obljubila, da bo še ona druge čakala.
»Mi gremo, čas je,« je Pepe že kazal neje-vrtljo in nihče mu ni upal ugovarjati. Še sestra Francka ne, ki je bila starejša.
»Počakajmo.« ie prosil Ivan.
»Nič. Pojdimo. Kar sam jo čakaj, zaspanko.«
Gruča je skoraj tiho odšla skozi vas. Ivan je ostal pred kapelico sam. Kaj je res ne bo, ga je čedalje bolj skrbelo.
Slednjič je Julka le pritekla dol po klancu.
»Hitro stopiva. So že šli,« jo je Ivan ogovoril.
»Ze?« si je popravljala židano ruto, ki se ji ni nič kaj prilegala na drobno glavo. Oči so ji boječe zrle v jutranjo meglo, ki je zastirala pogled na vse strani.
Na bisterških senoželih sta dohitela gručo. Julko je bilo skoraj sram, da je bila med zadnjimi. Saj ni mogla drugače, ko je pa že navsezgodaj morala kuriti pod kotlom za prašičjo kuho. Drugi so se samo napravili pa odšli. Poleni pa še tisto, da ji je gosjiodar dajal: »Punca, da se ne zgubiš, pa da boš ob času doma!« O, — ne, teh misli se mora otresti, saj gre na božjo pot — pa, saj gospodar tudi ni tako hudo mislil... Tiho je stopala zraven Ivana, lepe misli so jo obhajale, da je pozabila na vse, samo na staro Petričevko ni, ki ji je dala židano ruto za na pot. In na Ivana tudi ne, ker jo je počakal. Kje bi sama znala Saj tod še nikoli ni hodila.
Šli so po poti, ki se je vila čez prostrano raven. Nad zelenimi travami, kjer so se oglašali prvi murni, so se vlekle dolge megle, da so še griče_ zagrinjale v dremavost.
Ko so stopaii prek visokega lesenega mostu, se Julka ni upala pogledati v globoko reko. ki
se je leno vila skozi vrbovje. »Kaj, če bi se most podrl?« se ji je vsilila temna misel, da se je 6tresla po vsem životu.
Ko so zavili vkreher, jih je že objelo bleščeče pramenje prijaznega sonca, ki je lezlo v višnjevo nebo in preganjalo bele meglice.
Julka, ki jo je že tako grba ovirala pri hoji, je sopihala in zaostaiala čisto med zadnjimi. Samo Ivana je imela še pred očmi, druge je že zgrešila, ko so ji ušli naprej. »Da se res ne zgubim,« jo je zaskrbelo, da si tudi za hip ni upala počiti ob cesti, ki se je vila v goro. Že se je zaslišala pesem zvonov, ki so praznično vabili romarje. Tudi sonce je pregnalo megle, da se je iz njih dvignila Žalostna gora, kot da jo je sama božja roka odgrnila in |>o*lavila pred ljudi. O. Žalostna gora, Mati božja in Sin tvoj Jezus! Kako je vso to lejio na hinkoštno nedeljo, je Julki podrhte-valo drobno srce, zdelo se ji je, da se ji uresničujejo sanje, ki jih je že tolikrat presanjala. Santa pesem slovesnega dne, zvonovi, ljudje, cesta — vse je kakor en sam veliki praznik... Iz zelenega drevja je vstala bela cerkvica. Pod košatimi lipami so se vrstile k^og in krog stopnice, kramarji so ponujali pisano blago, lepo za oči in mlado srce, romarji so se ustavljali in se gnetli, da ni bilo moči prit' naprej. In nad vsem tem šumotom je nenehoma vabilo, pesem zvonov, ki so se zibali visoko nekje v linah, se je prelivala v sončen dan, ki ga je dalo ljubo nebo.
»Pojdiva k mašil« je prijel Ivan Julko za krilo, ko bi najrajši sedla na mehko travo pod lipami, tako jo je pot utrudila. »Pozna sva.« Ivan je silil naprej, čeprav so oči vabile, da bi se ustavil pri stopnicah. Pa nista mogla nikamor delj kot do praga. Šele čez čas sta se zrinila do pod kora, a naprej nič več, cerkev jo bila nabita vernikov. Nekje je drobno zacingljalo, orgle so bučale, pevci so peli: »Marija, Mati žalostna, pod križem si se vekala... «
»Kam rineta, saj ho konec vsak čas.« je dolg fant s klobukom na prsih sunil Ivana.
»Konec maše?« je Julka vzdihnila, ko je u:ela zadnjo besedo. Dva fantina z velikimi lasmi in zlato uro na prsih sta se na glas zasmejala: »Punca, kaj pa gledaš za fanti, da mašo zamujaš, a?« Julka se je ozrla, pa no loliko, da bi ju videla, kdo sta ona dva, ki se upata tako govoriti, pa še v cerkvi na božji poti. Ivan je stal mirno pred njo in zrl proti oltarju, od koder je spet pozvonilo.
»Punca, po čem pa prodajaš svojo grbo?« Fanta nista dala miru in eden je Julki še židano ruto z glave potegnil. Julka bi zajokala, pa se je v hipu spomnila, da je v cerkvi. Prijela se je Ivana in tisti hip sta se srečala z očmi, ki so bile obema tako kalne, nič prejšnje vedrosti ni bilo v njih. — »Vidiš, to je zaradi tega, ker sva bila tako pozna. Zaradi hoje grbe,..* so .očitale Ivanove besede. »Ivan. odpusti!« so prosile Julki ne in zrle v rrvodrobele oblake kadila, ki so se dvigali pod strop. Julka je mislila na dolgo pet, ki je bila za njo. Kaj se" je sploh podala, da se zdaj norčujejo iz njene grbe. f). ko bi ne imela te grbe, hi bilo vse drugače. Ta reva bi se ji ne smejala, in ona bi lahko klečala čisto blizu gospoda, ki mašuje pred oltarjem, in bi lahko molila. Da, molila. Zdaj ne more. Njene misli so še daleč, daleč od oltar;a in prižnice in blago-dišečega kadila, ki napolnjuje cerkev, daleč — o. Julka, kaj je rekla slara Petričevka, ko si se odpravljala na božjo pot...
»Tak zgani se, punca!« se je fantin spet zadri in si delal prostor, da bi mogel ven. V tem so se še drugi obrnili in začeli odhajati. Maše je bilo konec.
Julka se je prestrašila. Nekdo je prihrtimel in ji razpodil misli, ki so se zbirale za podvig k Bogu. Srre ji je vztrepetalo, kot da jo je nek.lo udaril po obrazu. Na — zdaj je tu mega božja pot, njena molitev: O, Mati žalostna, glej moio grbo. . .1
»Ivan, pojdiva.« je prosila Ivana, ko sta se gnetla |>o stopnicah, naj bi šla domov. Mašo sva zamudila, moliti ne moreva in še moja grba, si je govorila v se in Ivan jo je razumel! Umaknila sta se pod lipo za stopnico, da ju ni nihče videl.
»Kje so drugi?« je plaho vprašala, ne da bi si popravila ruto, ki si jo je prej tako nerodno zavezala.
»Se bomo potlej dobili. Jest so šli.« Potem sla sedla na zeleno travo in dolgo molčala. (Vi so jima plaval" v dolino, ki jo je obsevalo prijazno sonce. Tam v desno stran so se smejale na gosto posejane hiše.
»Poglej. Julka, Ljubljana!« je pokazal Ivan.
»O-o-o,« se je čudila Julka, a nič več tako kakor takrat, ko sta zrla z vrha in |e Julka vzhrepenela, da bi šla nekoč v to belo mesto med visoke in svetle hiše. Njene male misli so sle tokrat vse kam drugam. In Ivanove tudi. Vse naokoli je bilo tako lepo: cerkvice po zelenih gričkih, ki so drugovale Žalostni gori, zelene ja«e, stojnice, romarji, nad njimi pa spet slovesna pesem zvonov. Pa ona dva je nista slišala.
»Si že dala vl>ogaime?« se je Ivan zbral.
»Ne.« Nato sla vstala in stopila v cerkev Tvan je čutil, kako vse zija za njima in kaže: ('leite on in tista z grbo! Pa se ni zalo nikamor ozrl Cerkev je hila prazna, le nekaj starih ženic je zdelo v klopi pred oltarjem in pod koroni Vse te še dišalo po sveti daritvi: klopi, oltar hele rože .cvetje in zelenje, nad vsem tem na dimi blagodisecega kadila.
Julka je spustila v puščico denar, da je drobno zažvenketalo. Potem sta šla okrog oltarja ,h| stopicala najrajši po kolenih, tako jo je prevzelo Ko pa je videla Ivana, da je že daleč pred mo. jo je podalo strah in hitro si je pomagala ,z temačnega hodnika. Potem sta sedla v klop. Mati božja na tron-i ju je gledala. Julka se je zamislila: »O. Marija, glej mojo grbo od-
mj»"»'o ^ H je v srre'zHo sladko občut|o Uz,e bližine, duša <e je oprostila težkih vezi in Julka je molila, molila... — F K
Zanuho M* DRENIK
naauoe LJUBIJANA
nlate niti, luskinice, rožnati trakovi i. u d.
NA
Do zdaj so se zvonci oglašali samo po dolinskih gmajnah. Tistega dne so se pa pastirji dogovorili, da bodo živino zagnali v vrh.
»Kaj že tako zgodaj?« se je čudil Plevelov Ivan in pridal: »V grapah smo s pašo dobro začeli. Ce naši zvedo.« »Ne trolfczljaj okoli! Poženemo pa konec besedi!« se je ujezil Slakov Pepe in malo je manjkalo, da ni Ivana nahrulil: Ce ti ni všeč, pa ostani, koder češ, mevža! Ko pa je Pepe, ki je imel nad pastirji-zmeraj glavno besedo, izdal svojo tajnost, je tudi Ivan z ostalimi potegnil: »V vrh... Žolne, na žolne bomo šli...« Se tisti hip so na vse pozabili: na to, da hi lahko še dobra dva tedna v dolini pasli, na to, da se bodo gospodarji kregali, ko zvedo, kani bodo gnali — na vse . .. Počili so biči, zaudarili zvonci in živina je stopala med plotovi skozi vas.
»Julka, ženeš z nami?« je Ivan klical dekletu, ki je zaostajalo daleč zadaj nekje. »Lisko hitreje poženi!«	„	,
Pa Julka, ki je gnala Petnčevo živino, ga najbrž ni slišala. Kljub temu se je potrudila, da jih je dohitela, četudi je tekla, da bi se človek najrajši zjokal, ki bi jo videl, kako jo je grba ne samo kazila, ampak tudi zanašala, kadar ie Julka stekla. »V vrh? Kje je to?« je izbuljila drobne oči. Da, mlada pastirica je šele letos začela s pašo v teh krajih, doma — tam nekje za šentjoškimi hribi — pa še pasli niso. Kako tudi, ko pa nimajo drugega kot leseno bajto, kos vrtiča in leho, v hlevu pa kokoške. In zato so dali Julko k Petriču za pastirico. Pa ni bila samo pastirica. Na njeno telesno napako niso nič gledali. Za vse *> .jo porabili: za deklo, za pesterno, še kuhati je morala, kadar je bila gospodinja zdoma.
»Boš že videla,« jo je Ivan miril. Njemu se je vso zaupala. Ce Ivan reče, bo že prav, si je dejala in švrknila teličko, ki se je obotavljala ob šopu trave.
Na visokem nebu, ki je bilo kakor umito, se je smejalo veliko sonce in že kljub jutranji svetosti, ki je puhtela od leh in zelenih host kar dobro pripekalo.
Domača vas se je že skrila za grički. Živina ie začudeno postala ob križpotju, ko je zaslišala Pepetov klic: »Les, les.« Kam pa danes? si je mislila, a ko je počil bič, je kar rada krenila, kamor je bilo ukazano, čeprav je šla pot vkreher in zato zlasti za stare noge nič kaj mikavno. Pa še dolga, dolga! O, pastirji, ti srnjaki poskočni, jo že zmorejo, še na misel jim ne hodi kaka utrujenost.
»Še daleč?« je Julko spet zaskrbelo, da bi se morda ne zgubili, ko ni nobene hiše nikjer več videti.
»Smo že tu.« Ivan si je obrisal mokro celo in pokazal pred seboj zeleno jaso, ki se je na široko odprla in sprejela prišlece. Živina se je kljub vročini razkropila v sončno stran. Pastirji so si pa poiskali senco v temnem bukovju, odložili svoje torbe, v katerih so imeli vsak svojo južino in se oddahnili: »Vroče je!« Pa samo za hip. Kajti Plevelov jo je že ubral v goščo, drugi še slutili niso. kam. »Po žolne vendar,« se je domislil Mirnikov in se ločil od Julke in Ivana, ki sta stala na trhlenem parobku in strmela v dolino. V dolino... O, kako se jima je ta čas od-strla pred očmi! Kako daleč je segel pogled z vrha jase, porasle vse na okrog z dehtečimi rožnatimi travami, grmički in malin jem!
»Vidiš, tam zadaj je Ljubljana,« se je Ivan pripognil in se skoraj dotaknil Julkine grbe pa s palico lovil smer. Julka se je komaj zavedala, drobne oči so se ji zalesketale v sončnem žaru, kakor ob velikem spoznanju nečesa lepega, neskončnega. Minila jo je utrujenost, slabotno telo je prešinila sladka opojnost.
»Ljubljana...?« Moj Bog, kaj je mogoče, da se tako daleč vidi! V daljni dalji se vije pas sivobelih hiš, ki se kopljejo v megleni dremavici. Tam nekje mora torej biti visoka hiša s steklenimi okni, ki so zmeraj v sonce odprti; in v hiši svetle sobane strica Jožeta, kakor je včasih mati pravila, ko je bila v mestu. Julka ga ni nikoli videla: ne mesta, ne strica v svetlih sobanah. Samo sanjala je zmeraj o tem. O, tam je torej mesto... Da bi mogla kdaj tja dol, morila samo za uro, za minuto, samo za hip — tako si je zahotela v svojem malem srcu. Pa najbrž ne bo smela nikoli, Iter nosi grbo. Ivan že, in Pepe, Janko, Dolči, Mihec, vsi, prav vsi bodo nekoč šli. Julka pa ne; takih, ki nosijo grbo in ki tako čudno hodi jo, ne spuste v mesto. Julka ve, da jih ne spuste. Kako, če jo še v vasi postrani gledajo, češ: glejte jo spako, s hribov se je pritepla...
»Pa Žalostno goro vidiš?« Ivan ni slutil, kakšne misli se spreletavajo po dekletovi glavi. Samo bolj iz navade je iskal, kje bi še kaj našel za Julko, ki je prišla danes v prvo z njim v vrh. i Saj je tudi njega tako zanimalo takrat, ko so ' prvič prignali sem gor in se potein razgledovali : na vse strani.
V desno smer, tam pod modrozelenimi krim-»kimi vrhovi so se svetile bele cerkvice: Sveta Ana. Sveti Jožef in Žalostna gora. In še lam za tistimi griči? Daleč tja čez — mora pa hiti Amerika, je Julka mislila, mislila. Da, tja cez je Amerika, tam živi naš Janez in veliko denarja ima .. Tako je mati pravila. In da bo nekoč prišel domov in Julki prinesel novo obleko, čisto židano, ki jo bo nosila samo za Veliko noč in za žegnan-sko nedeljo, pa lepo torbico, kot jo ima Slakova Francka, o, še lepšo bo dobila Julka, 6aj je mati rekla...
»Julka, si že bila na Žalostni gori?«
»Na Žalostni gori? Še nikoli,« so se dekletu Bpet zaiskrile rjavosive oči.
»Jaz pojdem letos. Za binkošti, ko bo romanje. Pa naša Metka tudi in Slakova Francka pa Pepe,« se je postavil Ivan.
»A-a-a!« si je Julka odvezala rdečo ruto, da so se vsuli kostanjevo rjavi kodri na senca in potno čelo. Male oči so ji pa še nenehoma strmele v neizmerno daljo, nad katero se je počasi prevažalo majnikovo sonce. Tam je mežikala bela cerkvica. Kakor -božja misel v blagem srru, se je Julki zazdela. In Ivan pa Pepe, Francka. Metka, vsi bodo šli tja gor. Na božio pot, O, kolikrat je že mislila Julka o božji poti. Kolikrat se je Se odločila: ko bom velika, takrat bom šla. Tudi peš, če drugače ne. In potem bi molila, molila.
si Radeče in
Kutn s trboveljske strani.
Frtaučhu Gustl
ma beseda
Tku m je blu pa zadenč douhčas, de prou res nisem vedu, kam b ee djau. Ureme je biu tku lep, de lblančani žo douti na pounema tacga. Ure-menska puručila u ča-eupiseh sa pa preru-kvala čist drgač. Z Dunija sa puročal, de bo en Jas lepu, en čas bo pa dež, al pa Se c!u toča. Zagrebčani sa tud trdil, de bo usac-ga enmal. Iz Zemuna 6a nas pa tle te mr-eine Se clu nafarbat, de bo šou pu hribeh sneg. Pa teni|>eratura bo tud padla, sa rekel. Kam de bo padla, pa nisa tli nč puvedat. Jest sein biu voreng žalasten, ke sem use tu brau. Jest že ud nekdaj bi sonce ubrajtam, koker pa marela. No hvala Bogu, nazadne se je pa le pukazal, de uremen6ka puručila pu časupiseh nitnaja pr ure-men prou nč za guvort Za kakeršen ureme se Buh udloč. tak more pa bit. Pr te reč nubena žauba na pumaga. Tku deleč sa me že ta ure-menska puručila prpraula, de nubenmu več na verjamem. Ta reč je tku: kamer glih veter ublake pred saba pudi. ke morja pa ji t. No, in tam je punavad tud dež, ke z jasenga neba Se nekol ni šol dež, kulker je men znan. Sej tu je tud čist prou. Sonce tud na more bit zmeri ldem na raz-pulagajne. Učaseh maja tud ublaki žiher kej za upraut, de e sonce lohka mal uddahne.
No, koker eem reku. Nebu je biu tist dan, ke je blu men tku douhčas, tku čist, koker ribi uku. Tku me je pa mikal, de b šou kam u hribe, ke soje čase sem biu hud turist. Ce b na biu že tku u leteh, b ja mahnu prec na Šmarna gora, na Roženk, al pa saj na Goluc. Kar sam tlela ukul pu Iblan tud na morem zmeri štorklat. Sej b šou člouk tud u Zvejzda na kašna klop sedet, če b na ble zjutri kar cele luže pu klopeh. Ke zjutri rože špricaja, pa pr te prložnost še klupi mal pufrišaja. Na mokrem sedet, pa ni puseben prpuručliu. Tku, de člouk nazadne res na ve, kua b počeu.
Glih, ke sem tula premeSlvou, pa m eden putrka na urata. Kar razveselu se,n se, ke sem eližu trkajne. Nej že trka kdur če. Ce le člouk u tku dougučasnem pulužaj, koker sem b'ii jest tist dan, mu je že useglih, kdu trka. Terjat me gvišen ni nubeden pršou, ke nisem nubenmu nč doužan. Fehtal me pa tud nubeden na pride, ke uei veja, de sam nč nimam. Asten, [>ol ee m ni treba nubene reči bat. Zatu sem tud kar ku-rajžen zaujx>u: »NaprejU Pa veste kdu jo prku-luvratu not pr urateh? En gvišen Žane, ke sva prjatla že več, ket pu stuletja. Se frnikulat me je učiu, ke sva bla majhna. Tku sem ga biu pa veseu, ke sem ga zagledu, de sem kar pukonc skoču in mu ube ruke pumulu.
»Zane, kua je pa tebe k men prnesel? Na, kar tlela se used, pa m boš puvedu kej iz soje zguduvine,< sem inu reku in mu punudu soi stou, ke slučajen nisem mou nč druzga pr rukah. Jest sem se pa usedu kar na pojstla.
»Veš kaj Gustl,< m je udguvuru, namest de b se usedu. »Jest nisem pršou k leb zatu. de b t ptimagu douhčes preda>at, Jest <?"m pršou zatu. de b šla kam ven na Ift, ke ie tku lep uretm. K Sati pejva. de se bova mal kupala. Veui, de je dons pu Iblane pr Sau.c
»Sej b šou hedu rad, sam na vem, če bom pršou du Save. Noge mam tku slabe, de kumi stujim. pa ene kar kurjiih učes mam tud še za nameček. Kar mal se used, de m na boš spajna udnesu,< sem mu udguvuru.
»Kdu te pa praša, kalne nuge de ma.š in pa kulk kurjeh učes? Al na veš, de ma Magister avtobuse? Za gledat jih prou gvišen niara, ampak zatu, de Idi ke pa sem prevaža. Sej čeulu več strgaš, če greš k nogam ke pa nazaj, koker te ta vožna kušta.«
»Pust tist dnibiž prgmah. Druhiž mam že jest,« m je udguvuru. »Ti le ta debu gnar uzem s saba, de bova šla pol pu kupajn lohka tud še mal k Aleš, ke prauja, de ma dober cviček. Pu kupajn bova gvišen uba žejna, koker je punavad usak dober rodolub, če je kašna štarija pr rukah. Al b na blu škoda, če b pr tem lepem tiremen duma čepela, koker kokle na jajceh? Ala, kar hiter se ublec. Ce še bova doug tlela uberala, še prustora na bova dubila u Sau.c
Kua je blu men druzga za strit, koker de ga ubugam in se hiter ublečem. Škode tku na bom mou nubene. če grem z nim, sem s tnislu. Ta debu gnar bom lepu duma puzabu, drubiž ma pa tku moj prjatu pr seb, koker je reku.
U dobreh peteh menutah sva že stala uba lepu napucana u Rožen ulc dol pred hiša. Ke sva s mal nebu ugledala, de sva vidla, če na bo spet kašna nevihta, koker sa nam z Dunija puročal, sva ja pa zavila u Zvezdarska ulca mem poštenga derekcjona. Jest, ke vem, de je palača, ke je zdej že precej eneh let pošten derekcjon not, prou za prou še zmeri zavetiše za gulobe, sem ja hiter ubrau čez ulca na ta leva stran. Moj prjatu Zane je ustou pa na ta desen stran ob zide derekcjona, ke se je bavu, de b štrafenge na plaču. če b šou pu ta leu stran. Jest sem ga prec ptisvaru, de nej nekar na hod tam uh zide, ke pošten gulobi prou nč na držeja na čednast. Zane m je pa udguvuru, de nej gulobe pa nega pestim kar prgmah, ke on ma več rešpekta pred pulcija. koker pa pred gulobem. Pa ja je mahu teb nč men nč kar naprej ub zide.
Ke sva pršla ke du Sentjakubsikega trga, pa mene kar naenkat ustau pulcaj in me u ene hu-klce zapiše, ke sem mu povedu kdu de sem. Moj prjatu Zane je biu pa tak, de sem se ga kar ustrašu, ke sem ga zagledu. Sukna je mou tku Sekasta, koker kašen Englendar. Še pu klubuke in pa pu ubraz je biu ves pupackan. Kua nama je blu za naredit. Na Magistru autobua in pa na Sava še mi6elt nisva smela. Kar preke Rajhe sva ja ubrala in ga prusila, de b Zanete hiter sukna pa klubuk spucu, ubraz s bo pa že sam umou, keder bo pršou du kašne vode.
Al nisva mela smole? Sam tu Se na morva vedet, ker je mou več smola. ?.ane ke bo mogu Rajhe plačat, kulker mu bo rajtu za sukna spucat, al jest, ke bom mogu štrafenga plačat. Zatu b jest gespuda upraunka pulcije prosu za duvulejne, de b saj pu Zvezdarsk ulc šou člouk iilier, pu ker plat b tou. Al nej pa gulobem strogo prepuve soje udpadke dol na Idi spuSat. Sej men je vo-renga ušeč. Če ni vo>-enge. je use narobe. Jest so tud čez vorenga nekol nisem prtuzvou. Kene, če se kašen kužek na zadrži tku. koker b se mogu, morja prec usi kuški nost torhce na gobč-keh. Al b na blu dober, če b se »ud ud gulobu pugerval, de mora dubit kašne take naprave, de b na mogel Idi tku punackat, koker aa moiga priatla Zaneta?	F. G.
Ameriške večerne obleke
so letos v znamenju dolgih rokavov, kakor kaže slika, na kateri vidimo eno izmed hollywoodskih modnih diktatork, igralko Joano Blondellovo, ženo slovitega Dicka Povvella.
Posteljnina, ki je ni treba lihaii
Če si čez poletje na deželi, nI prijetno, če se moraš ukvarjati še z likanjem. Zatorci imej take prevlakc za na posteljo in za blazine, k: so iz nakodranega bombaževinastega blaga. Ta zjutraj kar lepo operet, izplakneš in posušiš. Zvečer jih že Uhko daš na posteljo.
Oglejmo
Pogled na Radeče
Dolenjske Radeče (105 m. 1300 prebivalcev)
so na desnem bregu Save ob izlivu Sopote, kjer se savska dolina nekoliko razširi, in so zvezane ]>o 81 m dolgem in skoraj 6 m širokem železnem mostu z istoimensko postajo, ki je na nasprotnem bregu pod navpično steno Brusa.1 Skozi mesto pelje hanovinska savska cesta iz Zidanega mostu v Krško. Radeče imajo avtobusno zvezo z 2.5 km oddaljenim Zidanim mostom Iz Radeč se vije tudi cesta na zapad proti Litiji in na jug v St. Janž.
Radeče imajo precej znamenito zgodovino. Kraj je bil obljuden že v prazgodovinski dobi, kar pričajo Številne prazgodovinske gomile na hribu j>od mestom iz mlajše kamene dobe in ko=ti jamskega medveda, koščeno orodje ter kamenitna ar-tefakta, kar vse je 1. 1934 naše! profesor Brodar v votlini pri Njivicah zahodno od Radeč. Številne so tudi rimske izkopanine, kakor oltarji vodnih božanstev Neptuna in Savusa (Sava), rimski denar itd. Ze v rimskih časih je bilo v Radečah ali na nasprotnem bregu (Verdek) važno savsko pristanišče za trgovino iz Italije v Panonijo (pokrajino vzhodno od Ljubljane). Tu ie bila rimska j (ostaja (34. mansio) ob cesti Neviodunum (Drno-vo pri Leskovcu) — Celeia (Celje).
V viharnih časih srednjega veka so mogočni plemiči zidali svoje gradove večinoma na strmih hrihovih in bregovih. Radeški Stari grad je zgradila okoli leta 1000 ena izmed jianog Svibenskih grofov, ki so se odtlej imenovali Radeški gospodje. Svibenski ali Ostrovrharji so bili poleg Tur-jačanov (Auerspergov) najstarejši ■ kranjski plemiči. Njih prvotna lastnina je bil starodavni Svibenski grad (Sclifirfenberg). ki se je dvigal na silno j-trmi in visoki pečini. Svibenski grad je baje zgradil frankovski grof Arnulf Svibenski 1. 928. Sledil mu je najstarejši sin Oton kot gospodar gradu na Svibnem, drugi sin Ortolt je zgradil grad Ojstri vrh ob izlivu Ljubljanice v Savo, tretji sin Arnulf pa Zebniški grad pri Radečah. Ena panoga.. Svibenskih je ustanovila tudi Planinski grad (Planina |>ri Sevnici) in se nazvala poslej po tem gradu li r bila v sorodstvu s sv. Etno. Pod radeškim Starini gradom so se že zgodaj naselili ljudje in tako je nastal trg. ki se leta 1206 prvič
' Brus ima baje ime po naslednjem dgodku. Ko so se nekoč Radečam približali Turki, so vsi moški zbežali v hribe in se tam poskrili. Ko so pa Turki odšli, so se tudi možje vrnili domov. Pripovedovali so potem svojim ženam, da so šli sablje brusit na pečino iu da jim je prav žal, da so od>li Turki, katerim bi |iošti*no posvetili s svojimi nabrušenimi sabljami.
' Pravljica pripoveduje, da je dobil Viljem Ostrovrhar zlat prstan od kralja pritlikavcev v dar in sicer pod [K>gojem, da mu pomaga v boju z drugim kraljem pritlikavcev Ko je njegova žena izvedela o sestanku s pritlikavcem, je pregovorila svojega moža, da ni šel na pomoč pritlikavcu. Nekega dne so Ostrovrharju zopet pokaže pritlikavec, mu očita nezvestobo in mu prerokuje nesrečo v ljubezni, prijateljstvu in vojski. Od tega časa dalje je bil Ostrovrhar žalosten, naveličal se je življenja, šel v vojsko in bil ubit v bitki pri Grebinju na KoroSkem leta 1203.
Sfinga s črnimi naočniki
Neki perzijski pisatelj, ki se ie vrnil iz Amerike domov, ie nedavno opisal ameriško žensko modo takole:
»Glede na nošo se ti dozdeva, da niso ameriške ženske prav nič bolj svobodne, kot so njih perzijske sestre. Vse njihove obleke so istega kroja in njih nohti in ustnice so z istim rde-čilom pobarvane. Tudi njih smisel za čodnost-no življenje ni nič manjši. A namesto da bi si ženske, kot je to v Perziji navada, pokrile obraz od oči navzdol, si pokrivajo v Ameriki zgornji del obraza z barvastim steklom — pravijo mu naočniki zoper sonce —, kar ni nič manj učinkovito.«
Kakor za marsika j, so tudi za modo poletnih črnih naočnikov olnlolžili filmsko mestn llollv-\vood: in zares nnsi več filmskih zvezdnikov in zvezdnic, da se ubranijo hudega kalifornijskega sonca in pa — lovcev na njih podpise! — črne naočnike, rlasi človeku kar ne gre v glavo, knko morejo spraviti svoje, po decimcter dolge trepalnice, pod naočnike.
Prepričan sem. da so iemu splošnemu no-renju s črnimi naočniki krive različne modre lutke v izložbah modnih trgovin. Modne lutke no izložhah trgovin leta 1030 niso več tiste bele in rožasto nadalinjeno voščene lutke iz nekdanjih dni. Nobenih sinjih oči ni več, ki bi strmele v praznino; nobenih lepih ustnic ni, ki bi se spogledljivo nasmihale Moderna modna lutka v izložbi je narejena iz pajiirnate ali lesne snovi. Njena polt je svojevrstno, zelenkasto rumenilo, ki te spominja na nezrelo banano; če imajo lica sploh kakšno barvo, tedaj se barva i/raža le z dvema, ostro občrtanima, škrlatastima krogoma. Oči sta dva brezizrazna razporka in usta škrlatasta maroga na spodnjem delu jajčastega obraza.
Povprečna ženska gleda to neresničnostno bitje v izložbi, nato pogleda sebe v zrcalu iste izložbe — in nemogoče se je izogniti primer-a n j n. Nič ne done, če si nabavi isto obleko, akršno razkazuje lutka v izložbi; vendar, če se vanjo obleče, vidi. da je ona še zmeraj ena in ista oseba Njen obraz ni lesena jajčasta oblika v motnih barvah, marveč je človeški obraz 7. usti, ki se odpirajo pri govorjenju, in t. očmi, ki se premikajo v svojih kotanjah.
Zavestno ali podzavestno začne posnemati praznino lutke iz izložbe. Rdečilo za ustnice vzame v roko in začne ustnico risati na impresionističen način. Obraz si pobarva z motno enakomerno barvo, da tako izbriše vsakršno svojsko potezo; neusmiljeno si začne puliti obrvi in si naredi za nekaj centimetrov više dve ravni črti. Kolikor se le da. si prizadeva, da postane nekai takšnega, kar je storjeno v tvornici na tekočem traku.
Ali — njene oči hodijo v napoto! Navzlic vsemu ostanejo oči vendarle oči; pregibajo 'e in se svetijo in izražajo množico čustev. Da bi ne bilo teh oči, pa bi bila maskf\ dovršeno ji-n-vilna. In tako — ko ni druge pomoči — si oči skrije. Svoje oči, ki izdajajo njeno notranjost,
dovali na gradu do leta 1456. Razvaline romantičnega gradu so še danes vidne na razglednem pobočju nad mestom. Pod Starim gradom so zgradili nov grad, ki so ga Ilabsburžani kot fevd dajali raznim rodjiinam v zakup. Grad je še danes ohranjen in je last rodbine Trinkove. V njem jo bil nekoč sedež deželnega sodisča.
V bližini župno cerkve stoji gradič Turn. Na oglu gradiča je grb Gulmannsthala, prejšnjega lastnika gradov Dvopa in Hoteineža pri Radečah. Gradič Turn uporabljajo danes za hiralnico.
Leta 1385 je bil ustanovljen vikariat, leta 1018 pa samostojna župnija. Stara gotska župna cc-rkev sv. Petra je bila zgrajena najbrž v 15.
sno leta 1324 zgrajeno gotsko cerkvijo ln z razvalinami starega gradu (643 m — 2 uri). Nad dolino Sopote kraljuje na severni strani Kum (1219 m — 3 in pol ijre) s cerkvijo sv. Jošta in sv. Neže ter planinsko kočo SPD, na južni strani pa Jatna (850 m). S Kuma, najvišje gore na Dolenjskem, in z Lisce (979 m — 4 ure) onkraj Save je prekrasen razgled preko Posavja, ki spada med najlepše kraje Slovenije.	(Dr. V. T.)
' Zidani most je dobil Ime po kamnitem mostu, ki ga je dal zgraditi bahenberški vojvoda Leopold VI. okoli leta 1222. Ta most je dal podreti leta 1442 cesar Friderik III. v boju s Celjani.
pokrije z barvastim steklom — in — hokuspo-kus! — je dosežena tista lesena praznota obraza moderne lutke iz izložbe! Njen obraz je zdaj popolnoma brez. izraza in — ugankarski.
To, da bi bile ženske ugankarske kot sfinga, je nekaj, po čemer ženske že od nekdaj stremijo. Črni poletni naočniki iz leta 1939 pa dosti pripomorejo za dosego tiste sijajne skrivnostnosti, in prodajalci teh naočnikov kar nič ne prikrivajo takšnega uspeha svojih stekel. »Nosite naše zagonetne poletne naočnike,« je nedavno oznanil neki newyorški barantač, »pa boste zagonetna ženska!«
Zadnjič sem se ustavil pred izložbo, kjer so prodajali takšne sfingške poletne naočnike. Ze čez nekaj minut je stopila iz trgovine ženska. Njene oči so bile pokrite z velikimi črnimi naočniki, ki so se zdeli, ko da so narejeni za konja, in zares so bili na obeh straneh obdani z nekakšnimi loputami. Ze koj na vogalu se je trčila s pekom, ki je nesel torte in jih vse raztresel. Koj nato je stopila na sredo ceste in ji je nasproti prihrumel avto. Šofer je potegnili avto na stran in je zavozil v kiosk, ki se je podrl, in z vseh strani so pritekli policaji. Toda z naočniki olepšana mlada dama je šla naprej, ko da je vse to nič ne briga. Po vsem tem je bila zares zagonetna ženska, ker je bila zmeraj uganka, v kaj se bo naslednji hip zadela.
Moški pa pravijo: Zakaj naj bi bile pa samo ženske /ag-Mierne;' Če je ženskam dovoljeno paradirali inkoijnito po cestah, potem naj bi bili tudi moški delt žni te prednosti. Pjiarc-jene brade bi bile pravlen odgovor na izzivanje s poletnimi naočniki — in predlagim. da moški nastopijo z geslom: »Nosite sfinj5ko brado in bodite zagonetni moški!«
Praktičen kot v hiši
Takle kotiček spada v vsako hišo, kjer ni preveč luksuza. Tu ni samo dosti prostsra za porcelan in platno, ampak je uporabno tudi za itdilno mizo, ker ima trpežno plošča
stoletju. Leta 1910 je bila popolnoma prenovljena. Glavni oltar je posvečen sv. Petru, levi stranski oltar Presvetemu Srcu Jezusovemu, desni stranski oltar sv. Jožefu. Zraven oltarja sv. Jožefa je kajielica Brezmadežnega spočetja device Marije. V župni cerkvi se nahajajo tudi krasne nove orgle. V stenah župne cerkve so vzidani trije votivni rimski kamui, od katerih je bil eden posvečen krajevnemu zaščitniku božanstvu Trojan (Atrang), drugi pa bogu Save (Savus).
Leta 1802 je bila zgrajena železniška proga Zidani most-Zagreb-Sisak. L)o tefja leta so blago (sadje, vino, žito, drva, deske, želejo, apno) po Savi prevažali večinoma po splavih in ladjah. Tedaj je bil ob Savi kaj živahen promet. V Radečah so nalagali na ladje železno rudo, ki so jo kopali v svibenski in radeški okolici. V Radečah je bil tudi rudarski urad. Sedaj prevažajo po Savi večinoma les in sadje.
V	Jugoslaviji Radeče lepo napredujejo in 25. avgusta 1925 so bile povzdlgnjene v mesto. Za gosjx)darski razvoj Radeč je velikega pomena lesna in papirna industrija, ki sega daleč nazaj v 19. stoletje. Velika papirnica Brata Piatnik v Njivicah pod Zebnikom izdeluje predvsem perga-mentni in kartni papir. Prijazno mesto ima zavarovano lego, ugodno podnebje in lepo romantično okolico ter je pripravno za letovišče.
V	neposredni bližini Radeč ee vije romantična savska dolina s Savo, ki nosi po vsakem večjem deževju od zgodnje pomladi do pozne jeseni splave 7, utrjenimi splavarji. Kaj lep je pogled z ra-deškega mostu, kadar se vrstijo ob lepem vremenu splav za splavom, kakor bi jih ue bilo konca.
Pri Zidanem mostu (197 m) se konča slikovita Savinjska dolina, tam so čez Savinjo izpeljani trije mostovi, in sicer kameniti most za osebni in tovorni promet (iz leta 1825—1826) in dva železniška moštva (iz leta 1849 in leta 1931).»
Nadaljnje izleliftče je dolina Sopote, ob tej dolini ležita Ztbnik s cerkvijo Žalostne Matere božje (477 m — 1 uro) in Svibno (580 m) s kra-
okolico
— X ozadju Zebnik.
imenuje v zgodovini. Izmed Ostrovrharjev je posebno znan Viljem Ostrovrhar, ki je končal svoje življenje pri Grebinju na KoroSkem leta 1293 v bitki Korošcev in Goričauov z grofom Ulrikom Vovbrškim."
Leta 1336 sta avstrijska vojvoda Albreht in Oton podarila Frideriku Zovneškemu, poznejšemu celjskemu grofu, poleg Laškega in Zidanega mostu tudi Radeški Stari grad. Celjski grofje so gospo-
Joan Sen, kitajsko dekle
T*wt! orjak, ki je eedel v točilnici Grand hotela v Pekingu, je bil brez dvoma Clark Wheeler. Takoj sem ga bil sjioznal, čeprav mi jo obračal hrbet. Med tisoč moškimi nisem še nobenega na-šel,_ ki bi bil zmeraj hkrati naročil šilce konjaka 1« iilce whiskyja in bi bil nato obe žganjici izlil na dušek vase. Vsi smo to čudno pitje nazivali na krovu ladje »Pariz«, kjer sva bila pred desetimi leti spoznala drug drugega, »požirek Olarka VVheelerja«. Radoveden sem pristopil k njemu.
Bil je res Clark! Toda prestrašil sem se, ko sem zagledal njegov obraz. Oči so mu ležale globoko v jamicah in roke so nemirno podrhtevale. Ubogi revež! Človek le ne pije brez škode leto in dan in dan in leto konjak in \vhiski skupaj I
Clark je razprl oči in me burno lopnil po hrbtu. Saj je zares vesel dogodek, če na drugem koncu sveta nenadoma zapaziš prijatelja iz mladih dni! Na migljaj je rumeni točaj |>ostavil pred naju dvoje »požirkov Clark \Vheelerja« in že sva bila v živahnem razgovoru o spominih in doživljajih.
»Že osem let čepim tu,< je otožno dejal in se kilavo nasmehnil g koncema ustnic. Prej se je zmeraj na ves glas grohotal, kakor se sploh smejejo njegovi ameriški rojaki. Toda — osem let hivanija v Pekingu — to ni karsibodi, to pač »premeni človeka! Poznam mnogo Evropejcev na Kitajskem, ki so po Kitajcih posneli njih tiho smehljanje in nevsiljivo vljudnost Daljnjega Vzhoda.
»Kaj si mislite o ženskah rumene polti?« me Je mahoma vprašal.
Začudeno sem ga pogledal. Kaj je hotel reči s tem? A govoril je dalje, ne da bi počakal mojega odgovora:
»Bilo je v prvem letu mojega tukajšnjega bivanja. Povabljeni smo bili na ameriško poslaništvo, nato pa smo šli v eno izmed majhnih hišic blizu Čin-Masovih vrat, kjer je bival moj znanec. Hišica je imela pozlačeno pročelje, pisane lampi-jončke. Cez nekakšno predvež;e smo prišli v drugo hišo, saj ga ni odličnega Kitajca, ki bi hotel stanovati ob cesti. Treba je iti skozi obzidje in vrt, da prideš do njegovega stanovališča. Še zdajle vidim polmrafno sobo, ki smo vstopili vanjo. Ondi je bilo čudovito dekle.«
Pogledal je predse. Tisto nedoločno orlentsko smehljanje se je spet prikazalo na njegovem obrazu.
»Ime ji je bilo Joan. Joan Sen, čudovito imel Moderna kitajska dekleta, ki hočejo ugajati, si izberejo namesto svojega imena, ime kake slavne ameriške filmske zvezdnice. Tu imamo tudi Greto, druga je Silva, tretja Jeanette. Ta, nečakinja mojega kitajskega znanca, pa je bila Joan. Nemara je oboževala Joan Granfordovo? Po imenitni zabavi je Joan pokleknila in zapela staro kitajsko pesem. Saj ni bila melodija za naša ušesa, a to pesem mi je nato zapela še sto in stokrat, k»j vein! Vem le to, da nisem hotel oditi iz Pekinga, ko me je moja tvrdka čez tri leta nato odpoklicala. Ljudje so se mi smejali, češ, spet eden, ki se ne more ločiti od Pekinga! Saj nisem edini, kar jih je Peking očaral in jih nič več izpustil iz roki Moja tvrdka mi je poslala odpustnico, in ostal sem brez službe. Nihče ni vedel, da sem ostal v Pekingu le zaradi Joan Sene. Spočetka sem bil večkrat na nijenem domu, kasneje sem jo vzel k sebi, po kitajsko seveda, saj vež, kakšne so take že-nitye! Mnogo Evropejcev 6tori tako, vendar izgubi naš človek, ki je poročen s Kitajko, takoj »svoje lice«. Takšno je bilo pred desetimi leti in zdaj je še hujše. Sicer sem pa slišal praviti, da se tudi Kitajci silno hudujejo, če postane kako njihovo dekle žena Evropca. —
Slabo mi je šlo — prva leta in tudi kasnelje. Moji prijatelji bo se jezili name, da sem si vzel Kitajko za ženo. Ko sem prosil pomoči pri njih, sem dobil povsod zaprta vrata. Bridko je pozimi v Pekingu stradati. Joan ni hotela stradati z menoj. Večkrat je izginila iz moje hiše — pa se je zmeraj spet vrnila. Polagoma 6em postal neznansko ljubosumen. Le kam je hodila? Deijala je sicer, da obiskuje svoje sitarše, vendar ji nisem verjel. Neki notranji glas mi je dejal, da se Joati laže. Sklenil 6eni, da jo bom zasledoval.
Nekega viharnega zimskega večera sem odšel zdoma in sem ji rekel, da sem povabljen na francosko poslaništvo in da se bom šele zjutraj vrnil. Ponižno je zmajala z glavo, a nrfjene oči so se živahno zaiskrile in so mi odkrito pokazale, kako je vesela mojega odhoda
Ta noč je bila neznansko mrzla. Burja, ki piha iz skrajne Mongolske, je tako hudo brila, da so 6e mi koj oči zasolzile, ko sem stal skrit za vrati ob vhodu. Brez dvoma sem čakal pol ure ali še več. Joan se ni prikazala. Mogoče sem ji pa le krivico delal? A vprav tedaj, ko sem jo v duhu zaprosil odpuščanja in sem že hotel oditi, je prišla iz hiše. Oblečena je bila v krznen plašč z visokim ovratnikom. in dozdevalo se je, da se ji jako mudi. Od razburjenja sem se tresel, ko sem se splazil za njo. Niti ozrla se ni, tako si je bila svesta varnosti. Na drugem vogalu ceste se je usedla v rikšo. ki jo je očividno že ondi pričakovala. Kuliju je zaklicala naslov neke hiše.
Divja jeza mi je vzplamtela v srcu. Za tole žensko sem se ves pogubi!, in vsi Evropejci v mestu me zaradi nje zaničujejo! Nisem imel ne denarja ne prijateljev, ker se nisem maral ločiti od Joane! Pa komaj ti odidem iz hiše, pa že steče ven in kam na zabavo! Nehote sem segel v žep.
Začutil sem trdi ročaj samokresa skozi blago. V poslednjem času je bilo nekaj prask z Ja|>onci, in zato nisem nikdar pozabil vzeti samokresa s seboj, kadar sem se ponoči oddaljil iz ponlaniške četrti.
Kuli z rikšo je prisopihal mimo. Namignil sem mu in se usedel v vozilo. Kuli z Joano je bil pravkar izginil za vogalom. Pa sva ga še pravočasno dosla, vprav tedaj, ko sta onadva izginila skozi Hatenienova vrata.
Moj kuli je pljunil in zasopel. Žgočih oči, tresoč se od jeze in mraza, sem buljil predse. Zdaj je kuli z Joano zavil v Cvetlično ulico. Skoraj bi bi bil na ves glas kriknil, videč. da so je kuli ustavil pred hišo s pozlačenim pročeljem. Pred hišo, kjer sem jo bil spoznal pred tremi leti I
Vsa cesta, kulijev obraz, lampijoni, V6e se je zavrtelo pred menoj. Vzel sem samokres v roko in sem stopil v hišo.
Ne da bi se ozrl ne na desno ne na levo, sem hitel skozi dvorišča in veže. Dvoje, troje obrazov je šinilo mimo mene in e<> prestrašilo mojega obraza, razkustranih las in samokresa.
Na slepo sem trčil v vrata. Joan me je prestrašeno pogledala. Za hip sem opazil grozo v njenih očeh. Poleg nje je etal odlično oblečen
Kitajec, ki ji je pravkar hotel eleči plašč. »Taka ei ti I« sem zakričal, »čim odidem iz hiše, pa žo hitiš na zabave!« Mogoče sem bil dejal še kaj več — ne vem. Vem le to, da sem nenadoma držal samokres nred očmi in meril na Joano. Tedajci je planil Kitajec nafne. Napad me je iznenadil. Z udarcem mi je izbil orožje iz roke. Kakor mačka je priskočila Joana in pobrala samokres. Pomerila jo — name. Pogledal sem jo. Ne besede nisem mogel črhniti. Samo gledal sem jo. Pritisnila je
—	enkrat — dvakrat. Začutil sem bolečino v prsih in nato sem omedlel...
Zbudil sem so doma. Dva tuja Kitajca sta sedela pri postelji: slavna zdravnika, kot sem pozneje zvedel. V najkrajšem času sta me pozdravila; rane v prsih so dobro zaceljene. Joan je bila previsoko merila. Le za centimeter niže, pa bi bilo po meni...«
Umolknil ie In se zastrmel v daljo. Rad bi ga bil kaj vprašal, vendar nisem hotel biti nadležen. Torej je moral tudi Clark, nekoč tako vesel korenjak, plačati davek Daljnjega Vzhoda! Toda ona
—	žena, kaj se jo zgodilo z njo?
»Pa Joan?« sem vprašal in ga nalašč nisem pogledal.
Natakarju je namignil, zvrnil je vase konjak in whiski in dejal: »Saj boste lo nekaj dni tukaj in so no zmenite za predsodke? Torej me bo veselilo, če pridete ju'ri na večerjo k nam, da vam bom predstavil svojo ženo — gospo Joan Sen Wheelerjevo!«	(J. VVeclisberg)

Cvetka na oltarju
Zdaj, ko se bliža kongres Kristusa Kralja, imajo marsikje polno skrbi, kako bi najlepšo okrasili oltarje po domovih in cerkvah.
V starih časih in še dandanes po deželi krase božje podobe s papirnatimi rožami, kii so sicer trajnejše, a največkrat zelo neokusne. Mnogo lepše napravimo, če postavimo na oltar — tako v cerkvi kot v domači hiši — preprost šopek svežega cvetja, ki poživi oltar in ga napravi mnogo prijaznejšega.
Suhih ali papirnatih rož se moramo kolikor mogoče izogniti in jih rabimo le pozimi, ko res
vi	# - v z
^ A	* 7
	;e \
r, kuL	8 # / n*
. $ L * * y	
S,
J
Prijeten In lep telovnik za poletne dni. ki si ga po pričujočem vzorcu izlahka narediš in okrasiš.
ni nikakega drugega cvetja, in že takrat le v
zvezi s svežini zelenjem.
Ce hočemo okrasiti oltarje s svežim cvetjem res okusno, moramo razumeti v prvi vrsti govorico cvetic. Tu odloča predvsem barva cvetja, oblika cvetov in rast ter zelenje rastline. Tudi eipiboličnost rož moramo upoštevati.
V naravi razlikujemo v glavnem štiri barve: belo, rdečo, modro in rumeno. Od teh pridejo v poštev za krasitev oltarjev le prve tri.
Bela barva je barva čistosti, nedolžnosti in svetosti; obenem pa simbol devištva. Zaradi tega postavljamo na oltarje Brezmadežne predvsem belo cvetoče rože kot lilije, smarnice, bele nageljne in vrtnice, .belo cvetoče polargonije, mirte, olean-
Luč in senca na morju. Lep posnetek neke naše jadrnice ob dalmatinski obali.
1 dre, marjetice, kasneje 'd al i je, gladijo!« itd. Vse te cvetice spadajo tudi na oltarje deviških svetnikov in svetnic.
Rdeča barva je barva veselja in nam služi za simbol ljubezni. Ker pa je rdeča barva tudi barva krvi, krasimo z njo tudi oltarje mučenikov, poleg oltarjev Kristusovih. Cvetje rdeče barve v najnežnejših odtenkiih pa prav lahko porabimo tudi za okrasitev drugih oltarjev. Izmed rastlin imajo pač najlepšo rdečo barvo nageljni in vrtnice, ki bodo prav v dneh kongresa Kristusa Kralja v najbuijnejšem cvetju. V tem mesecu nam cveto v rdeči barvi še te cvetice: gladijole, dalije, naprstec, salvije, pelargoniije, lilije, mak, fuksije An še druge.
Modra barva je barva zvestobe. Večna modrina neba se odraža v modrih spominčicah, razprostrtih zvončnicah in nežnih lanovkah. Z modrim cvetjem ne bomo krasili dosti oltarjev, ker je cvetje zelo nežno, rado odpade in se v že itak temnih cerkvah premalo odraža od ozadja Oltarjev. Plavice, spominčice in vijolice rabimo bolj za krasitev domačih, hišnih oltarjev, pri katerih cvetje ne izgubi toliko vodja ve, ker nam za ozadje služijo bele stene, od katerih se odbija dovolj svetlobe.
Mnogo manj priljubljena pa je rumena barva, ker se ne druži posebno lepo z ostalimi barvami cvetja. Čeprav je v naravi pri cveticah rumena barva zelo pogosta, je vendar no moremo uporabljali za krasitev oltarjev, jiosebno ne kot samostojno. Že od starih časov izvira mržnja do rumene barve, ki naj nam predstavlja nekaj nižjega, odvratnega in zasramovanega. Izjemo delajo le rumene vrtnice.
Toliko o barvah Pri okrasitvi oltarjev pa imajo tudi vaze veliko vlogo. Kot smo že prejšnji teden culi, ni vseeno, v kakšno posodo de-nemo te ali one cvetice. Belo cvetje spada vsekakor v visoke steklene vaze, ali belo barvane keramične. Vrtnic in nageljnic ne stavljajrno več kot tri v eno posodo. Barvane vaze u|>orabljaino le za temnejše cvetje, kjer želimo, da pridejo tudi drugi predmeti na oltarju do veljave. V visoke vaze 6pa<la le cvetje na dolgih pecljih, vanje stav-ljamo le nekalj cvetov iste barve, čeprav različnih nijans. Nizke, skledaste vaze so za oltarje manj uporabljive, ker zavzemajo preveč prostora in so manj učinkovite.
Tudi o zelenju bi se dalo mnogo napisati. Dovolj naj bo, da vemo, da se rvetice vseh barv najlepše in najkontrastneje odbija/jo od zelene. Zato ujiorabl jatno za ozadje vedno zelene rastline kot: evonimus, lavoriko, oleander, različne palme, asparagus, aspedistre itd.
Pred Najsvetejše pa postavljamo po možn<wll najžlahtnejše cvetje belih in drugih nežnih barv v najsvetlejših niiansah. Med cvetje pa povezujemo vršičke asparagusa, pravega jasmina, tama-riske in listje tenkih vrtnih trav.
I)a bomo dobili vsaj nekoliko pojma v okrasitvi oltarjev, naj nam služi popis okrasitve oltarja Kristusa Kralja v cerkvi in v hiši. Še prej pa moram poudariti, da je stvar okrasitve zelo individualna in je skoraij nemogoče okrasili Iva oltarja z istim cvetjem in enako okusno. Najprej moramo premisliti, kako pada svetloba, kako bodo stale sveče, kakšno je ozadje in kakšne cvetice imamo na izbero.
Za ozadje vzamemo oleandre, ki bodo prav zdaj naijlpše cveteli. Najlepši so svetlo rožnato cvetoči. Ker pa je neočiščeno oleandrovo listje
sivo in nelepo, ga prej dobro umijemo, da s tein 7adobi listje spet lep sijaj. Za na oltar narežemo kolikor mogoče veliko rdečega cvetja, kot dalije, gladijole, mak, naprstec, salvije, lilijo ter nageljne in vrtnice. Večje cvetove, ki so rezani o krajšimi peclji, postavimo v nizke vaze in pridejo bolj v ospredje na oltarni mizi. Za njimi razvrstimo visoke vaze z mešanimi šopki cvetja in zelenja. Svečnike postavljamo nad te vaze ili za nje. Ako nam cvetja preostaja, ga postavimo na še eno nekoliko višjo polico, da nam krije ozadje.
Okoli tabernaklja namestimo vrtnice in nageljne, tako da cvetje, ki je v nežnih rdeč:h odtenkih, poudarja skrivnost in svetost, ki veje od monštrance. Cvetje ne sme biti nikdar sestavljeno preveč nasprotno, marveč mora izražati ves cliar lepoto in skladnost barv.
Ob straneh pa postavimo še nekaj lepo eve-točih lončnih, ki morajo harmonirati s celoto oltarja.
Po domovih pa krasimo hišne oltarČke s prav raznovrstnim cvetjem. Tu moramo le nabili, da izstopa iz oltarja kip ali podoba, da oltar ni prepoln, kajti s tem izgubi oltar mnogo na svojem |>omenu. Dostikrat napravi ena sama tvetica v primerni vazi oltar bolj okusen, kot veliki šopi i raznovrstnega cvetja.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očetom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjok, lekarnar, Sisak Varujte sa potvorbl
Milosti ne bo prosilo I
Ptička v gajbico železno
zaklenite.
Kaj bo pel? — »Svobodo (lato
mi vrnite!«
Presadite v klet globoko
rožo milo —
velo cvetje vas bo sonca
zaprosilo.
Hudourniku zgradite
jei v planini —
zrušil ga bo — in railil se
po ravnini.
In srce mi v težke, tesne
spone vkujte.
I>a bi zajokalo, pa ne
pričakujte!
Milosti ne bo prosilo — in ne strlo
težkih spon. — V bolesti nemi bo umrlo.	(Marija Brenči?.)
Pri nakupovanju rib
Pri nakupovanju dobro uporabljaj svoje oči Zlasti pri ribah! Riba mora biti trda in imeti rdeče škrge, svetla kožo in po svežem naj diši. — Čim prineseš ribo domov, jo takoj otrebi, da more zrak povsod vanjo, pač pa je še ne daj v vodo. Mala prej, preden jo začneš pripravljati, pa položi ribo v mrzlo vodo. —
Ribo prirediš na razne načine. Moreš jo, na primer, nadevati s pcteršiljem. Peteršilj operei in
odstranil trda stebla. Potem ga daš v ribo, ki je razrezana na primerne kose. Vsak kos prevežeš, povaljaš v jajcu in drobtinah in opražiš na presnem maslu.
Ribo pa mor^š tudi skuhati v sopari. Očistiš jo, razrežeš in daš v vdrto sito, ki je z mastjo namazano. Na 6ito daj pokrovko in vse postaviš vrh posode, kjer voda vre, dokler ni riba mehka.
O jagodah v steklenicah
Nekatere vrsto jagod, kot ribez, maline borovnice, brusnice, lahko olwlržimo v navadnih steklenicah, in sicer brez sladkorja. Jagode otrebiš in izbereš in jih daš n e u m i t e in brez vode in sladkorja na vročo ploščo štedilnika ali v pečico, da se napno. Čini se je nabralo zadosti soka, tako da se ni bati, da bi se jagode osmodile, jih damo na odprt ogenj in puslimo, da nekajkrat zavro. Ko se nekoliko ohladijo, jih damo v osušene vinske steklenice (ali od slatine). Ko so se jagode popolnoma ohladile, daš v vsako polno steklenico žličko ruma in zamašiš z novim zamaškom. Sčasoma se naredi na vrhu plesniva mrenica, ki jo pa izlahka odstraniš, ko jemlješ jagodo ven. Okus ni nič |>okvarjen, celo dobro jo to, da so jagode neprodušno zaprte. Če si pozimi zaželiš teh jagod, tedaj jem tj i z držajem žličke jagode ven in jih daj v kožico, dodaj po okusu sladkorja in skuhaj mezgo. (Ta način je zato izvrsten^ Ker porabiš le toliko sladkorja, kolikor je prav za okus, medtem ko je treba pri vkuhavanju veliko sladkorja, da se ne jx>kvari.) Na ta način se jagode obdržijo leto dni — pa brez vsakršnega sladkorja.
Zalčltni tnik
Čudovito prijateljstva živali John Dored dela posnetke za tedensko revijo in živi v Belgradu; ta si je iz abesinske vojne prinesel mladega jaguarja. Žival je medtem dorasla, je (Kxslala fiovsem krotka in je sklenila prija-jateljstvo z želvo na vrtu svojega gospodarja.
»Slišite, ta otrok preveč tulil« »No, ko ste bili vi dve leti stari, tudi niste opere peli!«
MCJIM S £ O VENEC
Julijske roie
Julijske rože zapet cveto: bele, rumene, rdeče; kakor kraljica vrta lep<5 kažejo krone dišeče.
Julijske rože zopet na vrt vabijo nas, govorilo; če si otožen ali potrt, one te razveseli;').
Julijske ro.žc enkrat tirno v šopek lahko si poviješ; dobo mladosti tudi enkrat le v svojem življenju prežiješ.
Človek in ptica
V zelenem gozdičku je živela ptica in veselo prepevala v božji dan. Pa je prišel tja človek in jo ujel.
Ptička ga je začela milo prositi: »Izpusti me! Ka| bi z menoi? V kletki ti ne bom pela, pojesti me ne moreš, ker sem premajhna. Daj, da poletim spet v zlato proelost in obdarila te bom s tremi zlatimi nauki U
Človek se je nekaj časa ol>otavljal, potem pa je rekel:
»Dobro, naj bo. Povej mi svoje nauke 1« In ptička je začela naštevali: »Moj prvi nauk je: Ne želi si, česar ne moreš dobiti! Sloj drugi nauk je: Ne žaluj za onim, kar se ne more povrniti! Moj tretji nauk je: Ne veruj v nekaj, kar ne more hitite
Človek je ptičko izpustil, čeprav njenih naukov ni bil prav nič vesel.
Ptička je zletela na drevo in zagostol^la: »Nespametno je bilo od tebe. da si mi dal prostost. V grlu imam biser, velik kot jajce. S tem biserom bi obogatele
Človek se je razjezil in je začel ptičko znova loviti. Ptička pa [je letala 7. drevesa na drevo in ves n iegov trud je bil zaman.
Ko je ptička videla, da je Človek že ves utrujen, je rekla:
»Ali zdaj vidiš, kako potreben ti je bil moj prvi nauk? Ne moreš me ujeti — in vendar me joviš!«
Človek le sedel pod drevo, na katerem je ptička sedela, ter glasno zalarnal in si pulil lase.
»Tudi moj drugi nauk ti je bil potreben.<• se je ppet oglasila ptička ?Zasitornj jokaš in žaluješ za onim. kar se ne more povrniti! In tudi moj tretji nauk bi ti koristil, če bi ga bil razumel. Pomisli vendar, kako bi mogla imeti v grlu biser, velik kot jajce, ko pa še sama nisem tako velika?!«
Na te besede je ptiička odletela, človek pa je osramočen o«tal pod drevesom.
MLADA NJIVA
Kalvarija, pozdravljam tel
Kalvarija, pozdravljam te! Prelepa misel k tebi plava in ko zvečer že duša spava, srce še k tebi hrepeni.
Kako gork<5, ljuh<5 pozdraviš me, kadar k tebi prihitim; in kadar daleč sem od tebe, nazaj v objem si tvoj želim.
Kalvarija, ti svetla misel, zamaknjena v neba višave — od daleč tja v zagorsko faro pošiljam tople ti pozdrave!
Pomladni večer
Nad mano je širno nebo razprostrto in božje oko je 'ia zemljo uprto. Krog mone topoli jokojno šumijo in rože prečudežno 6isdko dišijo.
Zvezde prijazno na nebu migljajo, kot strune srebrne mi v dušo zvonkljdjo. Prisluhnila sem in si zaželela, da z njimi bi pesem o sreči zapela.
Olga Kuretova, Zagorje ob Savi.
Stričkov
Dragi Kotičkov striček! — Na praznik Vnebo-hoda
sem opazovala jutranji vlak ki je vozil iz Ljubljane v Radovljico. Pri tej priliki sem se spomnila Tebe, dragi striček. Trdno sem bila prepričana, da se boš tudi Ti pripeljal semkaj, ko je bil takč lep dan. Dolgo sem čakala, toda moje čakanje je bilo zaman.
Prav rada bi Te spoznala. Slišala «em, da si mlad in lep fant. Jaz pa mislim, da morajo biti strički, ki toliko pišejo kakor Ti, vendarle že pre-ccj stari.
Upam. da mi bo kmalu mogoče priti v Ljubljano. Ko bom šla skazi Tivoli, bom pogledala na vsako klopico, če bi Te kje slučajno dobila. Pa še Ti malo popazi name! Saj imam dolge la6e in me ne bo težko sj>oznati.
Prosim Te, striček, odgovori na moje pismo In palca nikar ne pomoči v 6molo, ker bi potem predolgo trajalo, preden bi pismo prišlo na vrsto.
Prav lepo Te pozdravlja — Jelica Vogelnik, učenka III. razr. v Radovljici na Gorenjskem.
Draga Jelica) — Mlada si, v III. razred šele hodiš, zato pa še ne veš, kaj beseda »logika« pomeni. Če bi znala pomen te tuje besede razvoz-Ijati, bi morala sama sebi priznati: »Jelica, Jelica, v tvojem pismu pa nekaj ni v redu! Logike manjka,..« V prvem odstavku pišeš, da si s hrepene-čim srcem čakala na postaji, kdaj bom stopil iz vlaka, v drugem stavku pa pišeš, da me še ne poznaš. Kako si torej mogla čakati, ko niti ne veš, ali sem star kot Mituzalem ali mlad kot David, ki je Golijata premagal? Vidiš, draga moja, to ni logično ali po slovensko povedano: dosledno. Logika je prečudna stvar. Venomer stoji človeku za petami in gorje tistemu, ki se z njo skregal Prej ali slej se bridko maščuje nad njim. — Če kdo v slovenskem jeziku dokazuje (kakor je svoj čas dokazoval ongavi čudaški ded iz Jutrove dežele), da slovenskega naroda ni; če kdo na dolgo in široko o krščanski ljubezni do bližnjega česna in hinavsko zavija oči, pa ljubi pri tem edino le svoj trebušček; če športni poročevalec gleda surovo igranje žogobrcarjev ali zverinsko mikastenje rokoborcev, pa potlej napiše veličasten članek o plemenitem vplivu športa na duha in telo; če se kdo ponosno Irka na prsi, da je prijatelj in zagovornik delavskih pravic, ali z drugimi besedami »komunist«, pa si na račun delavskih žuljev zgradi gosposko hišo v predmestju in obesi nanjo tablico z napisom: »P o z o r I Hud p e s I«, da bi brezposelne delavce odganjal — tak človek je z logiko močno skregan ali po domače rečeno; malo jc prismuknjen in melo brezvesten.
Nekaj malega o logiki zdaj že veš — kar dosti bo za prvo silo) Več se boš že v šoli naučila.
Ob Tvojem miloglasnem stavku; »Slišala sem, da si mlad in lep fant«, se mi je iz prsi izvil pretresljiv vzdih; »Oh, kakšna škoda, da to ni res!« Le kdo Ti je to natvczel7 Človek, ki mu sredi plešaste glave kot žalna zastava en sam las še ma-hedra; človek, ki ima brljave oči oborožene z velikanskimi naočniki; človek, ki nosi na koncu kljukastega nosu kot marelica debelo bradavico — tak človek, ljuba moja, tak človek pač ne more biti lep. Sicer pa je lepota dokaj zamotana in zavita reč. Največji učenjaki tega sveta si še niso na jasnem, kaj je prav za prav lepo in kaj grdo. Prerezi jabolko, v katerem stanuje boter črv. na dve polovici in videla boš: zunaj je jabolko lepo gladko in rdeče, znotraj pa čez in čez piškavo. Kakšno je to jabolko, lepo ali grdo — to je tu vprašanjel Odgovor na to vprašanje ni težak samo zate in zame. ampak tudi za premnogega modrijana. Približno tako kot s tem jabolkom, je z vsemi lepotami tega sveta. Jaz imam vsekakor raje jabolko, ki ima trdo, raskavo kožo — pa zdravo sredico, kakor imam tudi rad človeka, ki zri oči nima lepega obraza — pa ima zato zlato srce. Človeka z lepim, gladkim obrazom in piškavim srcem pa ne maram.
Iz Tvojih nadaljnih vrstic sem izvedel zgodovinsko važno novico, da nosiš dolge lase. Nehote sem se pri tem spomnil izreka: Dolgi lasje — kratka pamet. No, kar prisegel bi, da zate to pravilo ne velja. Če bi se pamet merila po dolgosti in gostoti las, potlej bi bil jaz vsekakor od sile pameten mož in bi si izpulil še ta edini las, da bi bil pameten do kraja. Naj bo s to rečjo že kakorkoli, obljubim Ti, da bom poslej zmerom, kadar bom v ljubljanskem Tivoliju sedel, budno pazil, odkod se bo kakšna deklica z dolgimi lasmi prikazala. Ti pa
kotiček
budno pazi na mojo bradavico — tako se pač ne more zgoditi, da bi drug drugega zgrešila.
Na veselo svidenje torej in lep pozdravi — Kotičkov striček.
*
Liibi Kotičkov striček) — Tu pri nas v prle-
ški deželi tudi znamo časopise šteti. Pa smo enkrat pozimi šteli v »Mladem Slovecu«, da si Ti, liibi striček, jako betežen. Kako hudo nam je bilo ob mislih na Tvojo bolezen, si Ti ne moreš misliti.
Veš. liibi Kotičkov striček, enkrat so nam dedek pravili: Ko so nekda Turki prišli v naše kraje, 60 se v naših vinskih vrheh tak prehladih, da so kihali in od kihanja tiidi hmirali. Moraš si misliti, liibi 6triček, da smo 6i bili res v skrbeh za Tebe, ko 6mo čiili, da tiidi Ti kihaš. No, zdaj pa. ko smo zvedeli, da se tam po Gorenjskem klatiš, nam je ta precik boljše pri srci. Samo to bi še radi za-gvišno znali, ali hodiš na Gorenjsko zdravje iskat ali hodiš samo kislo mleko jest?
Liibi Kotičkov striček, še nekaj nas prleško deco tihči. O. vem, Ti boš gvišno reku — na kaj smo šenta radovedni. No, pa Ti bomo precik povedali. Mi bi radi znali, kakšen si? Deca iz Ver-žeja pravijo, da si glih takšen kot tisti Cizerl po imenu, ki po Lotmerku hodi, pa malo deco v le-drno torbo nalaga, zato ker ga dražijo 6 priimkom »Ciizek« in to je pri nas v Prlckiji konjiček. Kar jc pa nas dice iz Radomerščaka, pa mislimo, da si najbrž glih takšen kot tisti, ki hodi po naši vesi in nosi na hrbtu takšno leseno kobačo (kletko), ki vujo nabira kokoši in jajca. Mi deca njega poznamo pod imenom »Božič«. In kadar hodi on po naši vc6i, mu mi deca nagajamo 6 popevko:
»Vstanite, vstanite vsi lidje,
Božič že po jaja grel
Pet za en zeksar,
tri za en groš,
da 6i baba kupi noš ...«
Pa mi deca se tega »Božiča« strašno bojimo. Zato bi pač radi zvedeli, če si Ti, liibi striček, tiidi takšen stric. Fotografije glih od Tebe ne zahtevamo, ker Te je brž strah stopiti pred fotografsko kišto. Pa tiidi Tvoj edini las na glavi menda tega ne bi prenesu. Zato bi mi pač radi, da stopiš z nami pismeno v štih. Saj Ti vendar ne bo hudo pri srcu, če spoznaš nas Prleke in naš prleški guč. O če boš znal dobro cajt poniicat, Ti bomo dali priliko, da boš lahko po naših vinskih goricah klopotce proti vetru obračal, da bodo bole klopotali.
Liibi Kotičkov striček, mi dvomimo, da nam boš na te vrstice odgovoril, ker to že zdavna vemo, da nas na Kranjskem črtijo. Da pa Ti nc boš
mislu, da smo mi Prleki, ki domujemo v hišah, iz blata delanih in s slamo pokritih, glih takšni, kot •te pri vas na Kranjskem, Ti mi rojaki Franca Miklošiča iz Radomerščaka pošiljamo lepe pozdrave. — Slavko Verbančič, uč. III. šole pod mostom v Radomcrščaku pri Ljutomeru.
Liibi mol Prleki — Nikar sc prezgodaj n* veseli, ne bom Ti odgovoril v prleškem »guču«, ker tega »guča« na žalost ne znam. Sem telelonično povprašal vse ljubljanske knjigarne, ali imajo slovar prle-Ikega guča, pa so mi povsod jezno zabrusili nazaj: »Kotičkov striček, norce brijeio v norišnici — tjakaj jih pojdi britl« Tako je bil ves moj trud (upam, da sem to besedo prav napisal) zaman. Kar milo se mi je storilo pri srcu ob misli, kakšna škoda je, da liiba naša domovina slovarja prleškega guča še zmerom ne premore, ko pa je ta guč tako čudovito lep in blagoglasen. Človeku se zdi, da posluša angelce v nebesih — kadar so prav močno prehlajeni in hri-pavi... O, ti moj liibi prleški guč, ali te res nikoli ne bom znal?
Zaradi mojega kihanja ne bodite preveč v skrbeh. To kihanje mi je gorenjski veter že zdavnaj proč odpihal. Pač pa se hudega kolcanja tiidi na svežem gorenjskem zraku, Id ga človek kar hrusta kot solato, nisem mogel iznebiti. Sem se zastran tega kolcanja nazadnje obrnil na Voričevega Franca, ki je preudaren in izkušen mož, in le-ta mi je to reč takole modro in učeno razložil: »Kotičkov striček, kolcanje ni nobena bolezenl Kolca se človeku, kadar ga kdo prav grdo obrekuje. Zavezi svojim obrekovalcem jezik, pa se ti tudi kolcalo ne bo več!« Zlatega denarja vreden nasvet, ampak ti liibi Bog, kam bi pa prišel če bi hotel vsem obrekljivcem jezike zavezati? Od ranega jutra do pozne noči bi imel samo s to rečjo dela čez glavo. Kdo bi pa potlej pisma kotičkarjev prebiral in v koš metal? Mi res ne kaže drugega, kakor da se vdam r kruto usodo in kolcem kar naprej — preliibim svojim obrekljivcem na veselje.
Kakšen sem, ste v mojem kotičku že tolikokrat lahko brali, da bi morali vedeti že na pamet. Kdor si tega še zmerom ni zapomni), naj prebere moj odgovor deklici odzgoraj! Vsekakor deci iz Vržeja lahko poveš, da tistemu Cizerlu iz Lotmerka nisem nič podoben, kaiti on prav gotovo nima tako imenitne, kot marelica debele bradavice na koncu nosu. Na to bradavico sem nemalo ponosen. Tako lepa rdeča je, da se je že marsikaka čebela zmotila in sedla nanjo kot na rožni cvet. Če je kaj prida medu na njej dobila, pa ne vem ...
Prisrčnemu povabilu, naj pridem v prleške gorice klopotce proti vetru obračat, bi se prav rad odzval, pa se močno bojim, da to komu ne bo všeč. Saj veš, kakšni čudni, zmešani časi so dandanes na vsem svetul Skorajda vsi obračajo svoje plašče p o vetru; proti vetru jih upajo obračati samo tisti, ki jim nihče ne more do živega. Je že res, da je klopotec nekaj čisto drugega kot plašč, ampak veter ostan veter — marsikomu je že bridek nahod prinesel!
Da bi na Kranjskem Prleke črtili, še nisem vedel in slišal do danes. Pa če vas črtijo vsi — jaz vas liibim na vso moč in vam med veličastnim plapolanjem svojega edinega lasu na glavi ter navdušenim kolcanjem svojega grla kličem iz dna srca; Bog vas živil — Kotičkov striček.
W>	Risanje
r% w ^ s pikicami
I	„• jjj , /'	Risanja in slikanja se ji
Risanja in slikanja se je težko naučiti. Človek mora imeti tako rekoč že od rojstva dar za to. Če je pa človek iznajdljiv, si lahko pomaga na ta ali oni način, da mu gre risanje lažje izpod rok.
Danes vam pokažemo nenavaden način risanja — s pikami, velikimi in majhnimi. Samo črnilo in peres-nik potrebujete, in z majhnim trudom se vam bo posrečilo napraviti marsikatero lepo risbo.
Najprej skušajte verno prerisati zgornje risbe, ki predstavljajo najrazličnejše stvari: ptiča noja, moža z balončki, dimnikarja, vrvohodca, slona z jezdecema, moža s padalom, nogometaša, črke, papirnatega zmaja itd. Potem se lotite še drugih stvari in narišite kaj po svojem okusu.
Mirko Kunčlč:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Pripovedka za mlajše.) i.
Puščavnik Sabljica je sedčl na klopi ob starem mlinu in se grel v pomladanskem soncu. Divje peneč se je zaganjala voda čez kamenite sklade in hrumela po strugi navzdol Pesem Mlinskega potoka je bila puščavniku Sabljiri kaj ljuba in draga. Zarana ga je prebudila iz spanja, čez dan mu je šušljala svoje skrivnosti, zvečer ga je uspavala v pokojne sanje.
»Dober dan, stric! Ali se grejete?«
Čudno mehak in zvonek glas je starčku udaril na uho. Zdrznil se je iz zamišljenosti in se ozrl.
»Lej ga! Ti si, Gregec. Bog ga daj! Kar prisodi. Boš kaj povedale
Gregec je pohlevno sedel na klop in skromno odgovoril:
»Ko pa nič ne vem. če bi toliko doživel kot vi, bi pripovedoval, da bi angelci poslušali.«
Gregčeva hvala je bila puščavniku Sabljici kar vidno všeč. Zjasnil se mu je nagrbančeni obraz in brž je še sam navrgel drobno pohvalo:
»Tisto pa. tisto! Doživel sem, da nihče toliko. Ali sem ti že pravil, kako seni pod generalom Raderkijem služil?«
»fie nikoli!« je rekel Gregec. čeprav je bil to istorijo slišal ie neštetokrat. Te majhne laži
mu ljubi Bog gotovo ni štel v greh. Od srca je Gregec privoščil staremu samotarju veselje, ki ga je imel z obujanjem spominov na znamenitega vojskovodjo Radeckega.
Puščavnik Sahljica si je natlačil v pipo novega tobaka, ga prižgal in začel pripovedovati: »General Radecki je bil hraber in učen, da malo takih. Vojno je imel kar v malem prstu. Lahoni so se ga bali kot živega vraga. Komaj so ga zagledali, že so bežali, da se je vse kadilo za njimi. Mi pa smo ga imeli radi, da bi šli za njim skozi ogenj in vod6. Kadar je prijezdil med nas in /aklical: Otroci moji! smo vsi jokali in sabljice kar takole sukali. Eh, to so bili slavni časi I«
Puščavnik Sabljica je globoko vzdihnil. Z mislimi je vasoval v davnini. Še sam ni vedel, kdaj in kako je s koščeno roko zamahnil po zraku, kakor da bi hotel nevidnemu sovražniku odrobiti glavo. Zmerom in povsod je pripovedoval kako so včasih sabljice sukali, zato se ga je prijelo ime Sabljica in se ga držalo do smrti.
Gregcu so oči zažarele v skrivnostnem ognju. Skočil je na nog6, se postavil pred starčka in mu zaupno rekel:
»Stric, vprav zaradi lega sem prišel k vam.« Starček ga je osuplo pogledal »Zaradi česa? Ali zaradi Raderkega?« »Zaradi sabljice, stric, zaradi sabljice!« je z živo vnemo zaklical Gregec.
»Ejaaa?« je starček zategnil z glasom in se
še bolj začudil »Zaradi sabljice? Pa kaj bi e sabljico ti, siromaček?«
Gregec se je previdno ozrl in se povzpel na prste. Proseče je uprl v starčka oči, prislonil usta tesno k njegovemu ušesu in mu s šepetajočim glasom razkril svojo skrivnost:
»Takole sem mislil, stric. Zadnjič ste mi pripovedovali istorijo o zakleti deklici v Blaščevi jami pod Granšico. Velikanski zmaj jo straži, ste rekli. To deklico bi rad rešil«
Puščavniku Sabljici je od presenečenja zdrknila pipa iz ust. Gregec jo je ročno pobral in mu jo zatlačil nazaj v brezzobe čeljusti.
»Tega ne razumem,« je zamomljal in ga sre-po pogledal »Tako čudno marnjftš, kakor da bi se ti sanjalo. Vse skupaj si potlačil v en meh: sabljico, zakleto deklico in zmaja. V kakšni zvezi naj bi bila sabljica z zakleto deklico, a?«
»Takole sem mislil,« je Gregec v zadregi nadaljeval »Če bi znal tako spretno sukati sabljico, kot jo znate vi, pa bi zmaja ugnal!«
»A tako!« se je starček vedro nasmehnil »Zdaj pa že razumem. Sabljico naj te naučim sukati, kaj?«
Gregec je neutegoma pokimal. Na vso moč vesel je bil. da mu je starček kar sam vzel besedo z jezika.
Starčkov obraz se je kar koj spet zresnil Malo je pomislil, malo pomolčal, potlej pa nekam nevšečno zabrundal:
»Pa si vse dobro preudaril? Težkd bo šlo, fantič. težk6. Zmaj nima samo ene glavč.«
»Nič ne d6,< je rekel Gregec. Veroval je v svoj pogum in v čudovito moč puščavnikove sabljice. »Pa če bi imel deset glav, ne bom bežal pred njim. Samo sabljico mi posodite in naučite me, kako je treba z njo zamahniti.«
»Pa naj bo v božjem imenu!« se je starček vdal in počasi odkrevsal v bajto. Gregec ni videl hudomušnega smehljaja v njegovih sivih očeh.
Mlinski potok je šumel. Planine so se kopale v jutranjem soncu. Izpod sive pečine Granšlce, ki je nemo strmela z višino navzdol, se je do
Gregčevih ušes prikradlo nekaj kot mila tožba, pretresljiv vzdih: Reši me, reši me!
Zakleta deklica kliče! je tesnobno spreletelo Gregca. In je pri priči napravil trden sklep: Rešiti jo moram, naj stane, kar hoče.
Puščavnik Sabljica se je spet prikazal na pragu. V rokah je držal staro sabljo. Bila je od konice do držaja že močno zarjavela in skrhana. In velika je bila, skoraj večja od Gregca samega.
»Takole jo primi,« je rekel in pokazal
Gregec je zgrabil za ročaj. Pa mu je roka kar omahnila, tako težka je bila sablja. Ves potrt in osramočen je povesil glavo.
Starčka je obšlo toplo sočutje z dečkom. Narahlo mu je dvignil užaloščeni obraz in dobrohotno rekel:
»Nič ne mara,i! Za to sabljico si res še premajhen, a napravil ti bom drugo, manjšo. Kar pri kovaču jo bom skoval Oglasi se čez nekaj dni.«
Gregec ga je hvaležno pogledal Upanje, da bo zakleto grajsko deklico nazadnje vendarle rešil, je v njegovem srcu znova oživelo.
»Pa jo res kmalu napravite,« je zaprosil. »Dolgo ne utegnem čakati. Pri Zrnovih so me najeli za pastirja, veste. Drugi teden se paša že začne. Pa prav nad Grašico bom pasel«
»Nad Granšico?« se je zavzel starček. »Lej ga. to je pa kot nalašč! Kar pred nosom boš imel Blaščevo jamo. Oj, da bi se ti le posrečilo zmaja pokončati!«
»Ga bom že,« je obljubil Gregec. »Da bi bila le sabljica dovolj ostra.«
»To naj te pa nič ne skrbi,« ga je pomiril starček. »Tako ostra bo in tako se bo svetila, kot se je svetila moja, ko sem jo še pod Radeckijem nosil Ej. Radecki, ta ti je bil junak! Ali sem ti že nekaj pravil o njem?«
»Še nič!« se je Gregec iz samega usmiljenja že vdrugič zlagal
»Potlej pa poslušaj!« je zabrbljal pozabljivi starček in ponovil svoj slavospev Raderkemu od začetka do konca.	fDalie prih. nedeljoj
Razporoka - odkod?
Prod nekatf dnevi je bilo brati v tem listu, da živi v Londonu advokat Adian Short, kii Je v '25 letih svojega odvetništva obravnaval — piši in reci: 85000 zakonskih ločitev, torej 8400 na leto, 9 do 10 na dan. Strašne številke! Na dan samo pri enem londonskem advokatu uničenih okoli 10 zakonskih zvez! In to neprestano skozi 25 let! Ali ho bile to samo ločitve od skupnega zakonskega sožitja ali prave razporoke, poročilo ne pove. Vemo pa. da moderna zakonodaja teži bolj in bolj za uzakonjenjein razporoke in da navaia za lo ravnanje samo — tako pravi — globoko znanstveno« razloge. Toda — ali je civilna zakonodaja sploh upravičena, razvezovati zakonsko vez?
Zakon je za vse človeštvo tako važen, da ga je postavil Bog Stvarnik sam, mu določil jasen namen, mu |x>tegnil natančne meje, v katerih naj s« udajstvuje, ga vzel v kompetenco svoje zakonodaje, ga povzdignil po svojem Sinu Odrešeuiku v zakrament in ga oltdal z bogatimi milostmi. Predt "n je Kristus odšel v nebesa, j^ postavil svojo Cerkev, ki naj nadaljuje njegovo odrešilno delo pri V6eh narodih do konca sveta. N 't e j je izročil svoj nauk in svoje milosti, ki nam jih je pridobil, ter ji neprestano stoji ob strani, da se ne more moliti v učenju njegovega nauka in v upravljanju sv. zakramentov. In tako je izročil Cerkvi in samo Corkvi tudi to l>oijo ustanovo, nauk o njej in zakrument zakona. Kakor Bo« sam, tako uči tudi Cerkev, da je zakon nerazdružon. Samo Cerkev, ki ima od Boga 6va'e poslanstvo in oblast, ga more in sme razdružiti v božjem imenu v nekaterih redkih primerih. Če si torei to, kar je od Kristnso izročeno samo Cerkvi, samovolj.no prisvaja država, je to nezakonito poseganje v božjo kompetenco, v božji nauk in v božje odredbe glede zakona, je to zloraba civilne oblasti. Ta ima pravico, urejevati nekatere zgolj svotne določbe pri žon it rti nek i pogodbi, kar so pa tiče božjega raz-odetega nauka o zakonu in zakramenta zakona, pa so mora tudi civilna oblavSt učiti od Cerkve, ker je v tem samo ona kompetentna Če bi civilna oblast učila in odroiala drugače, bi to ravno tako nič ne veljalo, kakor če bi n. pr odredila, naj se hoetije za sv. mašo pečejo iz ajdove moke in se pri sv. maši rabi namesto vina malinovec. Z vsemi postavno dovoljenimi sredstvi bi se morali podložniki enodušno upreti takemu krivičnemu počenjanju znkonodavne oblasti.
Kako 6 m o prišli tako daleč, da se nekatero civilne oblasti drznejo razveljavljati, »kar je« po Kristusovo besedi »združil Bog ? To poseganje civilno oblasti v te božje resnice ln pravice sloni na dveh verskih zmotah. Prva je krivoverskj Lutrov nauk, da je zakon »čisto svetna zadeva« in ne zakrament ter da zato spada samo pol svetno oblast. Druga pa verska zmota razkolniikih Grkov, ki so jo sprejeli tudi Luterani, da se zaradi prešuštva (pozneje so temu pridodali še nekaj drugih vzrokov) sme zakonska vez popolnoma razveljaviti. Civilni zakonodaj-avci si tega niso pustili dvakrat reči in so začeli kovati zakone o razporoki.
Se globlji kalni studenec teh zakonov pa je brezversko zametanje božjega razodetja in nepri-znavanje pravic, ki jih jo Bog dal svoji Cerkvi, in sploh rrepriznavanje, da bi bila Cerkev kaka božja ustanova — torej zopet brezverska, oziroma protiverska načela
Tretji vzrok: Težnja po razporoki prihaja od takih, ki umsko niso zajeli globoke zamisli zakona, od takih, ki iščejo v zakonu samo svojo udobnost.in popolno ugodje ter se kar le mogoče olresajo vsakih dolžnosti v zakonu, zlasti pa kri-
žev, brez katerih ni nobenega ;*tanu na svetu. To so ljudje z nizkotno miselnostjo nekdanjega ubijalca sv. Janeza Krstnika, Heroda Antipa, ki je iz grde pohotnosti živel z žimo svojega brata Filipa, potom ko je zavrgel svojo pravo ženo. To so duševni potomci angleškega kralja Henrika VIII., ki Je za Lutrovih časov odsiavljal kar zapovrstjo eno ženo za drugo in se zopet »poročal« z drugimi. Kaj je storila tedaj Cerkev? Dosledno jo govorila kronanemu poholnežu kakor nekdaj Janez Krstnik Herodu: »Ni dovoljeno!« Cerkev se ni vdala njegovint prošnjam in grožnjam in je rajši trj>ola. da je Henrik VIII., odtrgal od nje vse svoj« kraljestvo, kakor da bi izdala Boga in njegovo zapoved o nera/.družnosti zakona.
»Pa skušnja uči. da je tako bolje.« — In nad to bore majhno skušnjo ljudi, ki žive samo ped časa na zeptKii, plava naš Stvarnik. Večni. Vsevedni, neskončno Modri, pa v svoji vsevednosti in — če smemo tako reči — v svoji najpopolnejši skušnji iz V6eh vekov, od Adama pa do zadnjega
človeka, ki se bo še poročal pred koncem sveta, vzdržujo naprej in naprej svoj nauk in svojo za-jioved o nerazdružnosti zakona. Kako neskončno majhni, pa tudi neskončno predrzni so ti človečki, zagovorniki raz|H>rokc!
»Pa koliko nesrečnih zakonov zaradi to trmaste nerazdružnosti!« — Nesrečnih? Pa po čigavi krivdi? Takih zakoncev samih! — nesrečnih? Dobrot Ali tudi koliko srečnih ravno zaradi te nerazdruinosti! In koliko nesrečnih bi šele bilo, če bi se uzakonila razdružrarst in razporoka! — Koliko nesrečnih po ječah in Izven njih, ker ne smejo krasti! Toraj odpravimo 7. l>ožjo zapoved! Le, pa boste spremenili svet v — klavnico!
Iz kalnih in zelo plitvih studencev izviTa teženje po razporoki. Zakon pa je tako daleko-sežne važnosti, da ca Bog ni maral prepustiti človeški pokvarjenosti in kratkovidnosti, marveč ga je vzel pod svojo zaščito in ga obdal s svojimi svetimi mejami. Zato pravi že sv. Jartei Zlatoust (umrl 1. 407): »Ne govori mi o izven-eprkvenih (civilnih) postavah, ki ukazujejo..., naj se izvaja razporoka. Kajti sodni dati tp Bog ne lio sodil po teh postavah, ampak po tistih, ki jih je dal sam.«
TEHNIKA
Tiskanje voznih listkov
Kupovanje voznih listkov je gotovo eden izmed neprijetnih dogodkov, ki jih doživi človek, kadar gre na irotovanje. Pridrviš na postajo ve« zasopel. Do odhoda vlaka manjka še nekaj minut, pred okencem pa dolga vrsta potnikov, ki držiio v rokah dežnike, torbice, plašče, kovčege, nahrbtnike itd. Če je kupovanje voznih listkov za potnike neprijetna zadeva, ne sntemo misliti, da se uradnikom za steklenim okencem bolje godi. Na ozkem prostoru stoji mizica. Visoke omare, kjer so shranjeni listki, branijo svetlobi dohod tako, da mora celo podnevi goreti luč. Ko uradnik odpravi (jotnike, ga čaka še polno dela, saj traja delo, ki je potrebno za pripravljanje prodajo iist-kov, prevzem blagajne itd., skoraj toliko časa. kakor izdajanje listkov potnikom. Zato imamo na velikih postajali po več okenc za izdajanje kart.
Tehnika je tudi na tem področju poskusila pomagati Človeku iz zadrege in zgradila stroje, ki mu pomagajo in združujejo hitro poslovanje z udobno postrežbo. Stroji, ki jih imajo na postajah že mnogokje v rabi, hitro natiskajo vozni listek, ceno, postajo in kar je treba, eeštejejo obenem denar, tako da je mogoča točna hitra kontrola. Predajanje drugi osebi je mogoče, ne da bi se prekinilo izdajanje kart. Tudi za potnike pomeni tak stroj pridobitev. Ozka okenca in temni prostori, za katerimi se moraš prerivati, medtem ko čakaS, da prideš na vrsto, odpadejo. Mesto njih so prostorne dvorane, kjer ločijo potnika od uradnikov samo dolgi pulti.
Prve stroje za tiskanje kart na mestu prodaje so začeli uvajati v uporabo ob koncu preteklega stoletja. Prvi stroji so bili tako izdelani, da je z ročnim pritiskom poseben vzvod odtisnil na pripraven papir ceno, postajo, kamor je |>otnik namenjen. datum in kar je še treba. Obenem jo »troj sešlel denar, ki ga je treba za karto plačati. Za vsako kaNo, ki jo je prodajalec natisnil, je moral vzeti iz omarice posebno ploščo za tisk in jo vstaviti v stroj. Na stroju se je priprava za tiskanre, ki je nameščena na posebnih sankah, pomaknila z roko. Z enim gibom se je natisnila ploščica, ki emo jo vložili na paj^r, navit na primernem tra-i <**■__'^ffia,.__._
kp, obenem je stroj odrezal papir, pokazal ceno in prištel ceno k vsoti, ki je bila žo sešteta. Že s tem strojem so se dosegli lepi uspehi. Zagotovljena je bila zanesljiva kontrola blagapte. Rokovanje je bilo preprosto, da se je prodajalec v par urah lahko prilagodil novemu načinu prodaje.
Prodajnih oken ni bilo treba pri vsakem prevzemu posebej zapirati; to je prvič, da je pomenila vpeljava stroga vsaj za polovico mnnjši prostor, ki je za prodajanje potreben in nad polovico manj prodajalcev.
Moderni stroji za tiskanje kart so 5e veliko bolj popolni. Njihov pogon je električen. Prodajalec pritisne na gumbe v pravilnem vrstnem redu in že dobi listek. Taki stroji se graditjo za 2000 različnih voznih listkov ln več. Tukaj prodajalec seveda nič več ne vstavlja sam ploščic za tisk v stroj, ampak so te ploščice vgrajene v stroju samem.
»Petrček, ali se lepo igrajčkai»« »Se, sel Piščeta učim plavati!«
Križanka
1	2	1	Iv	5	6	7	S	'1	1"	n	12	13	14	15
16			1	1"			1	1"			1			
20			1		r			J	1 22					
23									Lr			27		
28	29	1	| 30		31		32	| 33			34		35	
36		37	' 1	| 38		39	1	1 40		41	1			43
44				|	L 50			|	F					
47	48		1	| 49						h			53	
54			□			58	"1	59 | 60		L- 01	09 |	62		63
64			65 | 66					h				r		
71				, |	11 77			1	L "i					
24	75		1							1"			60	
81		1						1	I81					
84	•		1				1	j 86			1	i8'		
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začnejo pri številkah, nehajo pri debelejših črticah, ter pomenijo:
Vodoravno: 1. vrsta mastne zemlje, 4. majhna ovropska držaja, 10. antična poganska prerokinja, 10. druga beseda za gručo, 17. reka v Sibiriji, 18. naslov Zupančičeve pesnitve, 19. druga beseda za lučaj, 20. tuja beseda za trgovskega potnika, 21. nevestina oprema, 22. kraj pri Škofji Loki, 23. jugoslovanska denarna enota, 24. druga beseda za nagoto. 20. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 28. strupena žuželka, 30. druga beseda za obed, 33. skrajšano žensko krstno Ime, 3(1. indijanska lovilna priprava, 38. kraj pri Trbovljnh, 40. kraj pri Trbovljah, 42. skrajšana beseda za migljaj, 44. naslov Shakespearove tragedije. 45. prvi vladar zahodnih Slovanov, 4(5. tržaški škof izza Trubarjevih časov, 47. čistilna potrebščina, 49. špansko narodno oblačilo, 52. tuja beseda za tržišče za vrednostne papirje ali blago, 54. tuja beseda za časovno razdobje, 50. kraj pri Novem mestu, <>0. hrvatski književnik, 64. kraj pri Gorici, 66. vzrok bolečine. 68. tuia beseda za vršino. 70. prvobitna
živalska lastnost, 71. matematični izraz, 72. Italijanska denarna enota, 73. tuja beseda za prisilno delo, 74. skrajšano žensko krstno ime, 76. kos lesa za kurjavo, 79. kraj na štajersko-neinški meji, 81. skrajšano moško krstno ime, 82. druga beseda za skalo, 83. srednji del noge, 84. jezero v Abe-sinljl, 85. druga beseda za vrednost, 8(5. reka v Sloveniji, 87. naslov Prešernove pesmi.
Navpično: 1. kopališki kraj v Istri. 2. mera za papir, 3. gledališka igra s petjem in godbo, 4. čude zna jed Izraelcev v puščavi, 5. levi prilok Donave v Romuniji, 6. del ust, 7. tuja beseda za zgodovinske zapiska, 8. tuja beseda za primanjkljaj, 9. slavnostna poveličujoča pesem, 10. del korana, 11. kraj na Štajerskem, 12. potrebščina pri nrevezovanju, 13. del naslova, 14. poljski pridelek, 15. boginja starih Grkov, 23. kraj' na Kočevskem. 24. domača žival, 25. druga beseda za breme, 27. otok v istoimenskem morju severozahodno od Avstralije. 29. del panja. 80. tuja beseda za velikana. 31. mednarodni i<|!c na pomoč, 32. del pluga. 33. kraj na Dolen|*k*m, 34. najvišji moški glas, 35. angleško moško ime. 37. drugn beseda
za poslanca, 89. druga beseda za klico, 41. kraj pri Domžalah, 48. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Prednje Indije, 48. trdnjavsko meHto v severnem delu Španije, 50. večja ploskovna mera, 51. gora na Koroškem, 53. poljska denarna enota, 54. tuja beseda za puščavnika, 55. starogrški bog lepote ln umetnosti, 57. geometrijska figura, 58. kemična snov, ki jo uporabljajo v barvarski industriji, 59. sodobni ruski pisatelj romanov, 62. ostanek pri gorenju, 63. tuja beseda za zdravnika raztelesovalra, 65. tuja beseda za oddelek, 67. prostor za igre in hoj v starorimskem cirkusu, 60. druga beseda za obrežje, 75 druga beseda za vrbo žalujko, 77. poglavar družine, 78. stara utežna mera, 80. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb.
Rešitev križanke
z dne 16. julija 1939
Vodoravno: 1. perot, 6. kreka, 11. korak, 16. Irig, 17. omet, 18. aga, 19. kapa. 20. ras, 21. obed, 22. Ilala, 23. jen, 24. Ararat. 26. skopuh, 28. Ela, 2». torek, 31. oinela, 32. pedal, 34. trak, 35. ape-tit, 37. sliva, 39. Rad, 40. Apih, 41. acetilen, 42. stopica, 45. Sirij, 40. Una, 47, Taras, 48. Azazel, 49. kroni, 50. vreča, 52. kamen, 53, Avala, 55. Lah, 57. ekonom, 58. preduh, 60. ara, 62. litij, (53. Kred, 64. oda, 65. Golo, 06. boj, (57. Eros, 68. esej, 69. Anima, 70. Radič, 71. Trata.
Navpično: l.pirat, 2. erar, 3. ris, 4. ogorek, 5. tobak, 6. kmet, 7. red, 8. eliketa, 9. katolicizem, 10. agapa, 11. kalup. 12. oka, 18. raj, 14. Apel, 15. Kanal, 25. Arad, 26. smeh, 27. heiij, 28. edil, 30. oratar, 31. opica, 33. Averol, 34. Trst. 85. Apis, 36. teren, 37. stil, 88. Anam, 40. Apače. 43. oreh, 44. Azanija, 45. Samojed. 4(5. urad, 49. Kve-der, 50. vlaga. 51. Akiba, 52. Kotor, 58. arest, 54. Ahaja, 56. Aron, 58. proč, 59. Udet, 61. ali, 62. Lom, 68. kri, (U. osa.
Rešitev zlogovnice
1. notabene, 2. akrostihon, 3. jogurt, 4. vmešavanje, 5. Estrenradura, 6. členovitost, 7. silikat, 8. všečnost, 9. Eichendorff, 10. Tsi-nan, U. Al-cazar, 12. oaza. 13. tveganje, 14. rezanica. — Največ sveta otrokom sliši Slave.
Rešitev leposlovne besednice
Karte Velikonja: Otroci.
Številnica
10.14. — 15.14. — 11.2.13.2,12.5,9.2. — 13.2. 15.2.10.8. _ 7.2.4.14.1.5. - 6.5.12.8.1.15.8.12 8. — 3.4.8.15.5.11. — 15.14. — 8.2.11.14. — 2.10.14.1.5.
Ključ:
1.2.3. — morska žival,
4,5.6. — kraj v rebri,
7.8.9. — preprosto orožje,
10.11.12. — staroslovansko božanstvo,
18.14,15. — organizacija književnikov.
Če si dobil pravilne besede, nadomesti številke s črkami teh besed, pa dobi« izrek iz Levstikovih Lesnik.
Besednica
Večernice, limonada, kiparstvo, graščina- of-set tisk.
Iz vsake besede vzemi po dve zaporedni črki, da dohjš naslov Detelove povesti.
Največji in najvažnejši dogodek v mednarodnem šahovskem svetu Ih> letos svetovna šahovska olimpijada v Buenos Airesu. Vesti, ki so vzbujale dvom v to prireditev, so prenehale in je zdaj že gotovo, da ta olimpijada bo. Skoda, da na njej ne bo sodelovala naša reprezentanca, ki bi sicer morala najbrž nastopiti okrnjena, zastopati hi pa mogla kljub temu častno naš šah. Listi lavljajo veliko število udeležencev iz Evrope, Amerike in razen tega še lz Avstralije in Palestine. Iz Evrope bodo sodelovalo: Anglija Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonska, Finska, Francija. Holandija Irska. Islandija. Italija, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska; iz Amerike pa: Argentina, Bolivija, Brazilija, Costarira, Kanada, Kuba, Enundor. Guatemala, Mehika. Panama, Peru. Portorico. Uruguay, USA in Venezuela Seveda bo od teh najavljenih udeležencev mnogo Se odpovedalo svojo udeležbo, število ude-ležencev bo pa končno lo brez dvoma mnogo presegalo število udeležencev na dosedanjih olimpi-jadalr. Zaradi pospešitve konca tekmovanja, ki se bo itak zelo zavleklo, bodo morali odstopiti od dosedanjega načina in izvesti tekmovanje jx> izločilnem sistemu. Kako nameravajo lo izvesti, še ni znano in bo odločeno najverjetneje šele, ko bo pozitivno znano, koliko udeležencev bo ta olimpijada imela. Visok favorit je spet reprezentanca USA, glavni konkurent ji pa bo po splošni sodbi
močna nemška reprezentanca.
•
Za lelošnii amaterski turnir v Zagrebu se ;e baje prijavilo preko 40 jugoslovanskih amaterjev. Kljub visokemu Številu udeležencev jih bo torej precej moralo odpasti. kar je lep znak napredka šahovske igre v Jugoslaviji. Tekma za mojstrski naslov bo rta ta način vedrto težja, e tem bodo pa tudi novi mojstri za Jugoslovanski šah dragocenejša pridobitev. Po sedamiem pregledovanju bodo slovenske amaterje zastopali že preizkušeni amaterji prof. L. Gabrovšek, Šiška in Sorli, ki spadajo trenutno tudi med najboljše jugoslovanske amaterje.
*
Tz mednarodnih 'dopisnih' furnirjev prlnaSamo danes partijo Čeha Knhftneka, ki je Istočasno zmagal na dveh takih turnirjih stoprocentno, kar ie vsekakor izreden uspeh.
Dr. W o I f r u m — K u b ž n e k
1. d2—d4, d7—d5; 2. Sgt—f3, SgS-fG; 8. e2 —e3, c7—c5; 4. c2—c3 (beli igra Coilejevo otvoritev, ki utegne biti pri netočni igri črnega izredno nevarna, pri pravilni obrambi pa daje črnemu več tnožnositi tu izenačenje kot daniski gambit), e7—e«; 5 Lfl— <13, Sb8-c6 (za močnejše smatrajo Sb8—d7); 6. Sbl— d2, DdR—c7; 7. 0—0, Lf8—d6; 8. e3—e4 (ta udar v središču bi morai hftli pripraviti z d4Xc5, ker zdaj črni doseže dobro igro), c5Xd4! 9. c3Xd4. Sc6-1,4; 10. Ld3 —bi, d5Xe4; 11. Sd2Xe4, Lc8—d7 (črni ima zdaj zelo ugodno poziciio, kor utegne beli d kmet postati slab); 12. Se4X<16+, Dc7yd0: 13. a2-a3. Sh4—d5; 14. Sf3—e5, Ld7—1.5; 15 Tfl—el, Ta8 —08; 1«. Lcl—d2. I)d6—b(5l 17. Se5—f3. I.b5—d7: 18. 1»2—b4, Sd5—c3! 19. L.12Xc3, Tc8Xc3; 20. Ddl —d2, Tc3—c7; 71. d4—<15 (s tem se reši beli izoliranega kmeta, dovoliti pa mora črnemu sijajno pozicijo figur), 0—0; 22. d5Xe(i. Ld7Xe6; 23. Lbl—a2, LeX6a2; 24. TalXa2, Tf8—c«; 25. h2— h3, h7—hO; 26. D<!2— e3. I»b0-b5| 27. n3-al (na DXa7? bi sledilo b7—1/5!). f)t>5—c4: 28. Ta2— e2, Dc4Xb4; 25». De3Xa7. b7—u5; 30. Da7—hO, Db4Xa4; 31. Tel-bl?, SfO—dol In beii se je vdat, ker izgubi kvaliteto brez pravega nadomestila.
Na počitnice I
Preden daš razne predmete v kovčeg, napiti vse, kar mislil vzeti s seboj. Hkrati dsv\j vse stvari h kovčegu, Najtežje pride na dno. Paziti moramo, da je zmeraj gladka vrhnja plast. Dolga oblačila položiš na mizo, daš v vsako g'ibo svilen papir, oblačilo zviješ in previdno daš v kovčeg. V težke stvari daš papirne zvitke. Če vzameš škatlo za pokrivalo 6 seboj, napolniš po,krivalo s papirjem in hkrati obdaš pokrivalo z debelim vencem, papirja. Manjše stvari, kot trakove in ovratnike, poloiiš med dva kosa svilenega papirja, ki ju spneš z bucikami. Vzemi tudi vrečico za umazano perilo, 6aj 6icer ne veš kam s tekim perilom!
Pokrivala najnovejše mode
Za v gozd in za k vodi je tu dvoje posebnih pokrival.
Zgoraj je avbica it mrežastega btaga. Lahko je kvačkano ali v mreži narejeno. Skozi rob potegneš primeren trak, ki ga vrh glive zavsžeš v pentljo.
Spodnja »lika pa kaže pokrivalo spleteno iz trakov, ki sa modri, rdeči in beli, ali pa taki, ki «e ujemalo z obleko. Oba konca drži na tilniku elastika skupaj,
Nenadoma so je vlila ploha. Nnka naKopIrJena go-pa v krznenem plašču je »topila v tramvai »Ze dve leti se nisem peljala » tramvajem.« je rekla sprevodniku, ko je plačala karto. »Sicer •e vozim »amo s svojim avtomobilom.«
Sprevodnik je preVipnil karto: »Ne vesto, «s»o smo vas pogicšuli!«

fl. R. LJ.: dva meseca imate bel, obložen jezik, zdaj pa je videti kakor plast belo-rumene gline. Dobili ste zdravila in navodila, kako se morate ravnati, pa vse nič ne izda.
Zelo pogosta sprememba, ki jo opazi že vsak lajik takoj na jeziku, je, da je jezik belo obložen, če je obložen samo na zadnjih delih, ni to toliko važno, ker opažamo to često pri zdravih ljudeh. Za tolezensko spremembo moremo pa smatrati, če je jezik na sprednjem deiu obložen. Ta bela obloga vsebuje odluščene epitelne celice, sluz, bela krvna telesca, glivice, ostanke hranil 'n pa kužne klice. Belo obložen jezik opažamo pri vročičnih splošnih boleznih najrazličnejšega porekla (n. pr. tifus). Predvsem pa se pojavlja jiri boleznih želodca in prebavil, zlasti še pri akutnem ali kroničnem vnetju želodčne sluznice. Belo obložen jezik pa opažamo tudi j>ri prebavnih motnjah, ki so živčnega porekla.
Za vas mislim tole: kot akademik ste brščas navezani na hrano |>o različnih menzah, ki največkrat ni ravno najboljša. Nič ni čudnega, če zlasti želodec počasi od|iove. Zato mislim, da jo belo obložen jezik s tem v zvezi. Poskrbite o počitnicah za to, da s primerno domačo hrano spravite želoaec v red.
K. I. ft. j). L.: 17 let ste stari. Po obrazu so vam delajo že dve leti veliki mozolji. Najprej se vam napravi oteklina, ki se počasi ognoji, potem počasi posuši, pa vedno z nova pojavi, rabili ste že veliko niaž, pa vse nič ne pomagajo.
Nadloga, ki jo opisujete, o|>ažamo v puber-tetni dobi, ko fantje dozorevajo, pri slabokrvnih, pri hudo izčrpanih ljudeh in pa pri motnjah v prebavilih. Po vzrokih se ravna tudi zdravljenje. Poskrbite zato da se čimbolj okrepite. Jejte veliko sadja, sočivja, črnega kruha, kislega mleka, pa prav malo mesa. Skrbite za redno iztrebljanje, re se boste jk> tem ravnali, bo nadloga kmalu prešla.
K. R. F.: V »Slovencu* sle čitali ln videli sliko očal, ki so jih izdelali v Ameriki. Pišejo, da bi s temi očali še sle[>ci iz|>regiedali. Vam pri 40 letih hudo oči pešajo. Bili ste že pri več odličnih strokovnjakih za oči, pa vam nobeden ne predpiše pravih očal. Radi bi vedeli kaj več o ieh Čudežnih amerikanskih očalih.
Do danes še nisem našel v nobeni strokovni reviji ničesar o teh slavnih očalih, s katerimi bi tudi slepci izpregledali. kakor pišejo. Zato vam o tem ne morem ničesar povedati. Čudno pa se mi zdi, da vam noben domači strokovnjak ne more pogodili jiravih očal. Močno se mi zdi, da jih izbirate kar pri strokovnjaku na »štantu«, kakor so to delali naši pradedi.
Dijak. Pri študiju vas moti to, da se vam nabira slina, oziroma sluz. v grlu, katero potem izpljujete. Imate pa kljub temu občutek, kakor da vas nekaj v grlu tišči. Če pa požirate sluz, pa požirate z njim tudi zrak, ki vam povzroča |)otem take težave da se morate odstraniti iz družbe. Vsega tega pa ne opažate, če pridno studi; le. Kako bi temu zlu odpomogli?
Pot. katero morate ubrati, ste |>okazali sami. Vsega tega ni, kakor pravite, če pridno študirate. Zdravilo za to je torej pri vas: pridno, marljivo učenje.
Pritoževanje zaradi zapuščinskega postopanja.
P. A. Pptožujete se zaradi zapuščinskega postopanja. Oglasili ste se pri predsedniku okrožnega sodišča in pri apelacijskem sodišču, vendar niste zadovoljni z navodili. Vprašanje, kaj bi storili in kam bi se priložili. Poskusili ste že jiar advokatov, pa nič ne pomaga. — Ne moremo vam točno odgovoriti, ker niste povedali, proti čemu se prito-žujete in iz kakšnih razlogov. Najkrajše bo, da se ohrnete do zapuščinskega sodnika pri domačem okrajnem sodišču, ki vam bo po vzgledu v zapuščinski spis lahko vse povedal, kar želite in vam ho tudi dal potrebna pravna navodila. Pritoževanje na nadzorstv. oblast bi bilo le tedaj umestno, ako prvostopno sodišče ne bi v redu postopalo. Nadzorstvo nad okrajnimi sodišči vrši predsednik okrožnega sodišča, ki lio gotovo v primeru pritožbe stvar preiskal in odredil vse potrebno, da se pravilno |ostopa, odnosno da se kpivej zaradi nepravilnega postopanja pokličejo na odgovor.
Denar v nemški banki. N. V. Za nemške banke veljajo predpisi, ki jih izdaja nemška država. Zato se obrnite na banko samo, ki vam bo gotovo sporočila, kako je z vašo dolarsko vlogo in kdaj vam jo lahko izplača.
Izterjavanje dolga. J. P. Posodili ste malo vsoto denarja, ki vam je dolžnik noče vrniti, čeprav ste napravili zaradi izterjavanja že 70 po-tov. Vprašate, ali lahko zahtevate plačilo za 70 potov? — Plačila za 70 jx>tov ne morete zahtevati, ker za izterjavanje toliko potov ni bilo potrebnih. Ako vam dolžnik na vaš enkratni opomin ni vrnil dolga, bi ga morali tožiti in tedaj bi lahko zahtevali tudi jovračilo pravdnih stroškov. — Dittgi dolžnik je umrl. Dolg bi lahko izterjali samo od njegove zapuščine, odnosno od dedičev, ki so kaj podedovali. Če pa ni ničesar zapustil, ne boste mogli ničesar dobiti. Ženine pokojnine ne boste mogli zarubiti.
Skrajšan rok. N. N. Ne moremo vam povedati, ali ima vaš sin pravico do skrajšanega roka, ker nam niste sporočili podatkov o starosti očeta in bratov in ne podatkov o njegovi vojaški službi.
Stavbno dovoljenje. A. J. Ze pted poldrugim letom ste zaprosili za stavbno dovoljenje za zgraditev paviljona, pa ga še niste dobili. Vprašate, če lahko gradite brez stavbnega dovoljenja. — Brez gradbenega dovoljenja ne smete graditi, ker vas v tem primeru gradbeno oblastvo lahko kaznuje in naloži, da gradbo poderete. Vprašajte pri občini, zakaj vam prošnje ne rešijo, ali pa se zaradi tega pritožite na okrajno načelstvo.
Zvaničnik. M. T. Za zvaničniško službo se zahtevata najmanj dva dovršena razreda srednje ali njej enake druge šole in dve leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki, ali dve leti dobro ocenjene uradniške pripravljalne službe ob neposrednem prehodu iz take službe v zvaničniško službo.
Prošnja za izbris kazni. L. A. Leta 1037 ste bili pred okrajnim sodiščem obsojeni zaradi tatvine. Vprašate, ali vam bo ta kazen ovira za vstop v državno službo in ali bi lahko prosili za izbris
MiiiniiimiiiiimmiMimiiiiiiiiiiiiiiii OD R EZITE m......mi............................
.jipiics? sTiimer
| odgovarja samo na vprašanja, ka-1 terim je priložen tale odrezek. |
„Slovenec" 23. \u\i\a 1939 |
^sniiiiiiSiS M«ii»»Hi»«»"""» !!M!!!S!!!!!!!!"U"!!!!!!"!!!!!"!""""""!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!H!!!!!!!!!!!!!M!?r
Tanja. Kaj je vzrok nadlogi, ki vas je zadela,
ne morem povedati. Lahko je res samo prehlad, oziroma sprememba podnebja, je pa še vse polno drugih vzrokov. Mislim, da sem jih naštel v zadnjem času kar dvakrat za|)oredoma. Sezite in poiščite nazaj I Če pa je v zvezi s spočetjem, to boste sami najbolje vedeli.
Notranjor. Leta 1981 ste dvignili tram. Zapeklo vas je v križu. Drugi dan so vam Sle kakor mravlje iz križa v desni kolk. Od tod pa so se bolečine razSirile v nekaj dneh po vsej desni nogi. Dognali so vam »tipičen« ischias«. Ležali ste dva meseca, greli ste nogo z vročim peskom in dobivali injekcije proti bolečinam. Nato ste šli za 14 dni v Dolenjske toplice. Vrnili ste se v takem stanju, da ste samo ležali lahko. Ze pri sedenju vas je noga tako bolela, da niste mogli prestajati. Zdravljenje v toplicah ste poskusili še dvakrat. Zdravili ste se tudi z injekcijami. Porabili rele ajoteke niaž. pa brez trajnega uspeha. Tudi rentgenizirali so vas. Rentgenolog je našel majhne spremembe v desnem kolku.
Vedeti morate, da bolezen, katero imenujemo ne prav posrečeno ischias, ni enotna, ena sama bolezen. Ze desetletja si internisti in neurologi belijo glave in prizadevajo, da t * i jo točno opisali in opredelili. To pa se jim je le deloma posrečilo. Opredeliti so jo skušali po tem, kako nastaja in re razvija — pojavlja se namreč v najbolj pestrih oblikah — po vzrokih, za katere menijo, da jo povzročujejo. Ločiti so skušali ono obliko, ki se pojavi kot popolnoma samostojna bolezen, od one, ki je prav za prav samo en znak kakšne druge bolezni. Kljub temu prizadevanju pa še danes zavedno, nekako pavšalno označujemo z besedo ischias vse bolezni ledveno-križničnega živčnega prepleta, ki jih spremljajo bolečine. Zato je tudi zdravljenje težko in zamotano. Pri nekaterem pomaga to, pri drugem drugo. Zdravljenje se namreč ravna po vzrokih. Dokler ne odkrijemo in ne odpravimo vzroka, toliko časa tudi zdravljenje in ozdravljenje ni uspešno, trajno. Verjetno še nii zdi, da so pri vas bolezenske spremembe, ki jih je odkril rentgenolog v kolčnem sklepu s tem v zvezi. Točno pa seveda more ugotoviti daljše opazovanje v bolnišnici. Šele potem vam bo mogoče tudi svetovati, kakšno zdravljenje bo vam primerno. Ali toplice ali kaj drugega. Prav storite, če greste zaradi točne diagnoze na ojiazo-vanje v ljubljansko bolnišnico.
Menim, da vas zanima kot tehnika fa problem. Če bi vsi oni, katere v tej vročini pot poliva, takoj hiteli na obsevanje z rentgenovimi žarki, bi bilo to prav priprosto, le rentgenologov bi nam primanjkovalo. Potenje v tej obliki je namreč naravna regulacija toplote v našem telesu in da bi ga na tako brutalen način ovirali. Nekaj drugega pa je seveda potenje, ki je v zvezi z različnimi l>oleznimi. Res je, da skušamo tudi z rentgen-obsevanjem ustaviti, omejiti potenje. To pa zlasti pri močnem potenju pod pazduho. To pa samo pod vodstvom izkušenega strokovnjaka. Nikakor pa ne, da bj obsevali vse telo. Kakor so rentgenovi žarki blagoslov za človeka, prav tako so pa lahko tudi smrtni žarki zanj.
in kam bi vložili prošnjo za izbris kazni. — Kazen zaradi tatvine je gotovo ovira za vstop v državno služlio. Po preteku 5 let, od kar set kazen prestali, lahko prosile za izbris kazni. Prošnjo je treba vložiti pri onem sodišču, ki vas je kaznovalo. Če se boste v tem času dobro vedli in če boste oškodovancu po možnosti povrnili škodo, povzročeno s tatvino, vam bo sodišče izbrisalo obsodbo z vseini njenimi zakonitimi posledicami in se bo nato smatralo, da niste bili kaznovani ter obsodba ne bo več ovira pri vstopu v državno službo.
Neborec. L. A. Ni vam prav, ker so vas pri
naboru sjoznali za sposobnega za neborra. Smatrate, da ste sposoben, da služite kot borec. Vprašate, kaj bi storili. - Ko boste vpoklicani, prosite, da vas pregledajo in vas bodo morda tedaj spoznali, da ste sposobni za borca ter vas dodelili k drugemu oddelku vojske. — Tudi nel>orci lahko vstopijo po odslužitvi vojaškega roka v državno službo.
Letalski inženir. A. V. Belgrajska tehnična fakuleta ima tudi oddelek za aviatiko.
Službeni prejemki za časa orožnih vaj. F. O.
Gospodar vam za časa orožnih vaj noče izplačati službenih prejemkov. Vprašate, kaj predpisuje za ta primer postava. — Po predpisih obrtnega zakona pripada služhojemniku za časa orožnih vaj pravica do njegovih denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in ako za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine.
Invalid zaradi ozebe. I). J. J. - Če se tudi do sedaj niste prijavili za invalida zaradi jepoznanja invalidskih postav, vam svetujemo, da se zdaj prijavite, Dokazati boste pač morali, da so vam prsti ozebli med vojno. Tako ozebo udov se smatra po dosedanji praksi kot poškodba in ne bolezen, in zato boste z vašo prijavo verjetno tudi zdaj še uspeli.
Razveljavitev pogodbe. M. K. L. - Ne poveste, zakaj hočete razveljaviti pogodbo, ki ste jo kot mladoletna sklenili z varuhom, svojim bratom. Tako pogodbo za prodajo nepremičnin je moralo odobriti sodišče. Če taka odobritev ni bila izpo-slovana, potem je pogodba že zaradi tega neveljavna. Svetujemo vam. da se najprej informirate pri varstvenem sodniku, preden greste drugam.
Meja v gozdu. .1. L. V - Izjava, ki ste jo vsi trije mejaši podpisali, da se nodvržete meji. kakor jo bo [K> mapi odmeril zemljemerec, vas vse veže. Izgovor mejaša, ki je z odmeritvijo izgubil nekaj sveta, da ste zvijačno pridobili njegov oodpis, bi držal le. če bo mogel mejaš vam res dokazati tako zvijačno postopanje. Po vaših navedbah pa ste postopali povsem odkrito in poštno, mejaš se je zavedal, kaj da podpiše, ni bil tedaj zaveden k temu podpisu izjave in zato 6e vam grožnje z odvetnikom ni treba bati.
Prodana njiva. ,1. L. V. - Kupili ste njivo in prodajalcu plačali 300 din are. Za plačilo kupnine ste zaprosili pri poso ilnici posojilo, ki Je bilo dovoljeno proti vknjižbi na posestvo in se je vknjižba že izvršila. Prodajalec njive se je medt"m skesal, češ da oče ne dovoli prodaje. Vpnčate. kaj smete zahtevati za odškodnino? — Pravico imate, da zahtevate nazaj dvojni znesek are, ki ste jo dali. Ce se nočete s tem zadovoljiti, lahno zahtevate izpolnitev pogodbe, če hi pa to bilo nemogoče, pa povračilo utrpele *kode.
Poravnava. Maribor. B. V - V poravnalnem postopanju je bila končno dosežena prisilna po-ravnava. S posebno pogodbo je prevzel neki sorodnik izravnalnega dolžnika vse premičnine, zato pa tudi vse obveze, kakor so bile navedene v poravnalnem Sl>i*U. Te obveze mora zdaj t« pre-
vzemnik izpolnita, kakor jo določeno v poravnavi in no more zdaj ugoyar.jati eni ali drugi terjatvi, ki je bila od poravnalnega dolžnika |>oprej jiriznana in je bila sprejeta v spisek prijavljenih terjatev..
Tajna. J. — Če odgovora med tem niste brali med nasveti, morate pač vprašanje jonoviti.
Poizvedovanje. II. F. - Obrnite se ali neposredno na naš konzulat v mestu zadnjega bivališča zdaj pogrešanega Juda za potrebne informacije. Ce to ne bi bilo usjx'šno, pa izročite iskanje naslova kaki informacijski pisarni, s katero 6e že vnaprej zmenite zaradi plačila nagrade.
Studenec. A. Z. G. - Mojster, ki vam je na-l>ravil vodnjak, vam je jamčil zato, da bo vodnjak dobro narejen in da ho dal dobro vodo Ker je voda v vodnjaku blatna in neužitna in mislite, da je to posledica nestrokovnjaške. odnosno slabe naprave vodnjaka, imate pravico zahtevati še tekom treh let od mojstra, da vam v primernem roku vodnjak zboliša Po brezuspešnem poteku danega naknadnega roka lahko daste odpraviti sedanje na|>ake po drugem mojstru na račun prvega mojstra. Če pa slaba voda ni v zvezi z na-l>ravo vodnjaka, ne morete zaradi tega od ma/stra zahtevati nobenega jamstva ali odškodnine. Zato se najprej posvetuj'* s strokovnjakom, ki naj pove, kaj je vzrok blatni vodi
Zastaranje trgovskega dolga. A. K. P. - Terjatve za dobavo stvari v trgovskem obratu zastarajo tekom treh let. Zastaranje terjatve pa prekine vsakokratno priznanje dolga. Vaš pred 9 leti nastali dolg je So iztožljiv, če ga je dolžnik tekom zadnjih treh let priznal.
Denar nezakonskega otroka. II. F. - Pri varstvenem sodišču prosite za vpogled vašega varstvenega spisa, iz katerega mora biti razvidno, če in koliko je bilo od vašega nezakonskega očeta za vas naloženega denarja. Če je jx> vašem mnenju sodišče zdaj ta denar neutemeljeno izročilo materi ne pa vam, ki ste že polnoletna, se lahko proti temu pritožite na okrožno sodišče, ki l>o odločilo, čigav je bil naloženi denar.
Po nezgodi sklenjena poravnava. L. J. Z. -Mesec dni jx> prometni nezgodi sta pač obe stranki žo vedeli za obseg in posledice povzročene škode in sta se zato mogli dogovoriti glede odškodnine. Če je tedaj prišlo med strankama do sporazuma, je taka poravnava obvezna in se je morata obe stranki držati. Ne more zdaj jx>škodovanec pred sodiščem več zahtevati, kot se je tedaj poravnal.
Davčni nasveti
C. V. L. V vašem primeru ne bo treba plačati niti uslužbenskega davka niti pridobnine (tečevi-ne). Uslužbenski davek odpade, ker ne obstoji med Vami in med soradnico .nikako službeno razmerje, ampak je navedena prevzela vršitev izve6tnih poslov le iz uslužnosti in brez dogovora o kaki odškodnini. Pridobnine pa sorodnici tudi ne bo treba plačati, ker se ona niti obrtoma niti pridobitno nc bavi z oddajo hrane.
R. A. v S. Službodajalec jamči po členu 146. zakc.na o neposrednih davkih za uslužbenski davek od službenih prejemkov, ki izvirajo iz časa službe pri njem. Pojasnila, ki ste jih prejeli pri davčni upravi, so torej pravilna.
Rentnina. Člen 72. zakona o neposrednih davkih določa: Če davčni zavezanec (v našem primeru torej: prejemnik obresti) ne stanuje na tuk. ozemlju, plačuje ta davek (t. j. rentnino), dolžnik, od-bijaje odmerjeni davek od vsote dolžnih obresti, odnosno rente. V smislu te zakonske določbe morate torej vsako leto vložiti rentninsko (davčno) prijavo in odgovarjate za njeno točnost in pravilnost.
L. A. v Lj. Samski davek smo dobili z zakonom: z dne 15. decembra 1930; Službeni list z dne 15. januarja 1931, št. 27/4. Plačujejo ga vsi neože-njeni ali pravnomočno ločeni moški in vdovci, če stalno bivajo v mestih, trgih in krajih s sedežem sreza, ali pa če se jim v takih krajih predpisujejo neposredni davki, odnosno če v takih krajih prejemajo tantijeme.
Davčna obveznost se pričenja s 1- januarjem sledečega leta, ko je davčni zavezanec dovršil 30. leto, preneha pa poslednjega dne onega leta, v katerem je dovršil 60. leto, ali pa sklenil zakon.
Davek se odmerja na osnovi dopolnilnega davka na zemljarino, zgradarino in pridobnino, oziroma na podstavi rentnine po razporedu. Samski davek znaša pri pravkar navedenih vrstah: za osebe, stare nad 30 let do 35 let 50%, za osebe, stare nad 35 let do 40 let 40%, za osebe, stare nad 40 let do 50 let 257", in za osebe, stare nad 50 let do 60 let pa 107o zgoraj omenjenega dopolnilnega davka odnosno rentnine.
Neoženjene osebe, ki so v službenem razmerju, plačajo na ime samskega davka 50, 40, 25% odnosno 10% od uslužbenskega davka, vpoštevajoč zgoraj omenjena starostna razdobja. Kolikor gre pa za službene prejemke, ki ne presegajo mesečno zneska od 2500 din, so prejemniki oproščeni od plačila predmetnega davka.
Pri tantijemah znaša samski davek 5, 4, 2%, odnosno 1 odstotek od tantijem.
Druge davčne vrste so oproščene samskega davka.
Ribezovo vino, sok, ribezovec. K. I. S. L. —
Na svojem vrtu imate precej ribez^, iz katerega bi si ratli napravili pijačo kakor nialinovec. Želite navodila, kako se to napravi. — Iz ribeza lahko napravite različne pijače: ribezov sok, ribezovec, ribezovo vino, kakor to nasvetujejo kuharske knjige. Ribezov sok se napravi takole: Dobro dozorelen-u ribezu posmuči jagode, jih skuhaj v sopari, potem pretlači in v 1 i j sok v steklenice. Steriliziraj in jih shrani kakor maline. Ribezovec. Odbrane jagode stolči z lesenim tol-kačein in jih pusti, da stoje en dan. Potem jih ozmi skozi ne pregost platnen prtič. Sok. ki se je natekel. stehtaj in za vsak liter zmešaj 1 kg sladkorja. Ako je zelo kisel, deni ga še več. Ko se je sladkor raztopil, postavi sok na štedilnik ter ga skuhaj, potem napolni v steklenice, zamaši s čistimi zamaški ter shrani. Ribezovo vino. Ri-hezove jagode, očiščene vse nesnage, zmečkamo in ožmimo skozi platnen prtič ali jih zmastimo z stiskalnico. Sok precedimo in mu primešamo v vodi raztopljenega sladkorja tako. da pride na liter soka 1.5—2 litra vode < kat"ri Je raztopljenih 80 dkg sladkorja, ter na 50 I takega soka do pol litra pripravljenih vinskih kvasnic. Sok napolnimo v primeren sod. toda ne do vrha, am-
Grobnice in soomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvriuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljans telefon 49-09
BANKA BARUCH
U, Rue Anber, Parit (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn j»o
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni oradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruolles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-68, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
pak 3—4 prste pod veho, v katero vtaknemo ki-pelno cevko. Sod mora biti na toplem prostoru (17—20 stopinj Celsija), da vre in se čisti, kar traja 5—6 tednov. Ko se je gošča sesedla na dno in vino umirilo, ga pretočimo; potem še parkrat. Čez leto dni se ribezovo vino tako očisti, da ga lahko damo v steklenice, v katerih postaja vedno boljše in je po 3—4 letih najtoljše.
Vino se vleče. H. I. K. — Imate mešano vino (rizling, silvanec, veltlinec), ki ste ga dvakrat pretočili. Sedaj ste pa opazili, da postaja nekako gosto, kakor bi se hotelo vleči. Pretočili ste ga v zažveplani sod. Želite vedeti, kako naj z njim postopate, da se vam ne skvari. — Vlači ji vost vina povzroča posebna bakterija (hacillus viseo-sus), ki spreminja sladkor v sluzasto tvarino — manitni sladkor. Vlači,jiva postanejo vina, ki vsebujejo Se nepokipeli sladkor in primeroma malo čreslovine. Navedene bakterije delujejo zlasti tam, kjer ni zraka. Zato priporočajo vlečljivo vino pretočiti v posodo tako, da pride z zrakom čim bolj v dotiko. Največkrat postanejo vlačljiva taka vina, ki so bila sladkana in njih sladkor ni popolnoma pokijiel; pa tudi Šibka, bela, mlada vina, v katerih glivice spreminjajo sladkor v sluzasto tvarino. — Tako vino je najprej pretočiti skozi bakreno sito. da pride čim bolj v dotiko z zrakom. Nato ga je spraviti v le malo zažveplan sod ter mu dodati na 100 I do 5 gr tanina ali čreslovine, ki pospeši njegovo čiščenje. Tako se bo vino kmalu očistilo in vlačljivost kmalu prenehala. Če je pa v njem še dovolj sladkorja, lo ob toplem vremenu začelo kipeti, dokler ves sladkor ne povre.
Prikrajšanje poganjkov pri kumarah. S. F. R.
Čitali ste nekje, da je koristno kumaram odščip-liiti glavne poganjke, češ da potem bolje rodijo. Radi bi vedeli, kaj je na tem. — Znano je, da povsod lam, kjer goje zgodnje kumare v rastlinjakih in toplih gredah, poščipljejo glavne poganjke pri četrtem listu, da močneje odženejo stranski poganjki, ker se je ugotovilo, da so ti bolj rodovitni. Pri kumarah, ki se goje na prostem v vrtu ali na njivah se ta način gojitve manj uvažuje, ker so vrtnarji tozadevno različnega mnenja. Vendar trdi večina tistih, ki so poskusili tako prikrajševan.je glavnih poganjkov, da dobe pri tem večji pridelek in bolje kumare kot sicer. Če ne veste, kako bi se odločili, vam svetujemo, poskusite tudi vi. Polovico kumar prikrajšajte. ostalo polovico pa ne, potem tehtajte pridelek enih in drugih, pa se boste sami prepričali, kaj 6e vam bolj izplača.
Naš živmozdravnik
Podganja zalega. F. D. Š. V vaši soseščini so se zelo razmnožile jodgane, da so postale že prava nadloga Poskusili ste različna sredstva, a skoraj brez usjieha. Želeli bi zvedeti za učinkovito sredstvo. — Danes poznamo že precej sredstev za zatiranje podgan, ki so več ali manj učinkovita, le s to razliko, da se vsa sredstva ne obnesejo vselej in povsod enako dobro. Problem deratizacije, kakor se s tujo besedo imenuje zatiranje |)odgan, je bil rešen že na različne načine in ga še rešujejo. Vi |>oskusite zatirali podganjo zalego po naslednji metodi. V okolišu, ki ga nameravate deratizirati ali »razpodganiti« morate vse, kar služi podganam za hrano, px>spraviti, le na gotovih mestih jim hrano nekaj časa nastavljajte, da bj podgane v čim večjem številu prihajale na ta kraj. Za vabo lahko uporabite slanino, ki ste jo prej malo opekli, da boljše diši. Ko ste se prepričali, da podgane pospravljajo nastavljeno hrano, tedaj si nabavite sveže morske čebule — latinsko se imenuje to Bulbus Scillae, katero na drobno sesekljajte ter jo pomešajte z sesekljanim svinjskim mesom, iz katere mešanice napravite male polpete, jih nalahno opecite ter jih nastavite na kraj, kamor ste že prej nastavljali hrano za podgane. Pri pripravljanju polpetov morale strogo paziti na to, da se niti mase niti čebule ne dotikate z golimi rokami, ker so p>odgane zelo občutljive za duh po človeku. Če se ne boste tega navodila držali, se zna dogoditi, da podgane puste vabo nedotaknjeno. Morsko čebulo in meso mešajte v razmerju 1:3. — Morska čebula je predvsem strupena za glodalce, potem za mačke, pse, za kokoši je n. pr. 65 krat manj strupena kakor za podgane. Razumljivo je, da boste poskrbeli za to, da nastavljene vabe ne bodo pojedli psi ali mačke, če že zaradi tega ne, že zato, ker bi v tem primeru zmanjkalo vabe za podgane. — V zadevi deratizacije se pa tudi lahko obrnete na Eksperimentalno stanico na Veterinarski fakulteti v Zagrebu. Savska cesta kjer so sestavili uspešno sredstvo za zatiranje podgan.
Stara rana psa. P. J. C. Vaš pes ima na nogi veliko rano, ki le počasi celi. Vprašujete, kako bi rano uspešno in trajno razkužili, p>sa obvarovali infekcije in da !i je na rani kaka kužna bolezen, ki bi bila nevarna za okolico, predvsem za človeka? — Da se rana celi in zaceli, so potrebni sledeči predpogoji: lana mora biti čista, suha in mora imeti mir. Prevelika vnema za uspešno in trajno razkužitev je v tem primeru skoro odveč, ker razkuživo, ki ubija kužne klice, poškoduje tudi tkivo (meso), ki zaradi odmiranja zavlačuje celenje. Predvsem je treba skrbeti, da se omogoči odtok gnojnemu izcedku iz rane ter da se rana po potrebi od časa do časa obriše z ožeto vato namočeno v prekuhani vodi. Pri čiščenju rane se je treba ogibati izpiranja in namakanja rane z vodo ali v vodi raztopljenim razkužilom, posebno takim, kakršno je pri ljudeh »v modi«. Če je v bližini -ane kaka oteklina, ki boli na pritisk in daje videz, da je v njej tekoča vsebina, tedaj je vsekakor potrebna izpraznitev — operacija — otekline na strokoven način, ker je gnoj ena glavnih ovir pri celjenju rane. Ko ste rano očistili (obrisali) in osušili, je za staro rano priporočljivo, premazati jo z ribjim oljem ter skrbeti. da do rane dospejo sončni žarki, od katerih imajo ultravijolični žarki posebno zdravilno moč. Pes naj se preveč ne giblje in pazite na »o, da rane ne bo grizel. sicer je vsako zdravljenje brez uspeha. — Če se boste držali tega navodila, bo rana pričela celiti tudi brez razkuževanja in psa boste lahko obvarovali pred infekcijo. — Na vprašanje, je-li na rani kakšna kužna bolezen, vam lahko rečem, da rana. ki je nastala zaradi ugriza. nima nikake zveze s kužno boleznijo, gnoj na in okoli rane pa ne predstavlja nikake nevarnosti za okolico.
fVa
Z gorečim senenim vozom po vasi
V četrtek je vas Kobelvitz blizu Vratislave v Nemčiji razburil strašen dogodek, ki se samo po sreči ni končal s hujšimi posledicami. Neki kmet je po vasi peljal poln voz suhega sena, ko nenadoma opazi, da seno gori. Skočil je z voza in skušal odpreči konje, toda konji so se zaradi dima in Ognja — ogenj je v neka; trenutkih zajel ves voz — »plašili in tako vpreženi zdrveli po vasi. V vetru je bil ogenj čimdalje večji in prebivalstvo jc preplašeno bežalo od te velike goreče baklje, pred katero so bežali tudi konji, pa ji niso mogli uiti. Začelo je biti plat zvona, nekateri so skušali leteči ogenj ustaviti, toda nihče se ni upal divjim konjem prav približati. Nesreča se ie ustavila šele, ko sc jc oje odlomilo in so konji sami zdrveli naprej Voz je obstal na mestu in pogorel do konca. Požara in vse te nesreče jc bil kriv kmet sam, ki si je na vozu, ko ga ie odpeljal s travnika, zadovoljno prižgal pipo in odvrgel vžigalico, ki pa je padla še na voz, kjer se je seno kmalu vnelo.
Deset slovaških vojakov utonilo
Pri vajah konjeniškega polka na reki Nitri se je četi pod poveljstvom četovodje Antona Hru-bega pripetila težka nesreča, ki je terjala deset življenj. Ko se je četa v čolnu vozila čez reko, je eden izmed vojakov nenadoma zavpil, da v Čoln vdira voda. Vojaki so v zmedi skočili vsi na eno stran, čoln se je zamajal in prvi vojak je skočil v vodo, da bi splaval do brega. Ko so ga tovariši videli, so v hipu vsi pnskakali za njim. Vse se je odigravalo silno hitro, komaj se je četovodja zavedel, kaj se dogaja, so bili že vsi vojaki iz njegovega čolna v vodi. Dobro pa Je znal plavati edino četovodja, ki je takoj skočil za svojimi vojaki, da bi jim pomagal k bregu, ko je videl, da večina ni vajena vode. Pa ga je zbegana gneča potegnila za seboj v valove in je utonil tudi on. Pionirji, ki so z nasprotnega brega prihiteli na pomoč, so pet vojakov še pra-
vočasno potegnili Iz valov v svoje čolne, deset pa jih je utonilo. V mrtvašnici nitranske bolnišnice so jih položili na mrtvaški oder,* v nedeljo popoldne pa so jih z velikimi slovesnostmi, ki se jih je udeležila vsa Nitra, pokopali. Pogreba se je udeležil tudi slovaški vojni minister general Catloša.
3000 let stari prstni odtisi
Egiptovski oddelek britanskega muzeja je objavil uspehe najnovejših raziskovanj slavnega Tut-anrh-Anionovega groba. Za širšo javnost bo pač najbolj zanimiva vest, da so na predmetih iz tega groba odkrili tudi prstne odtise, ki so stari okrog 3000 let. Ze prej so zgodovinarji domnevali, da so v grob bogatega faraona kmalu po njegovem pogrebu vdrli tatovi, ki so veliko dragocenosti odnesli. Na posodah za olje in mazila je sedaj britanski muzej odkril njihove prstne odtise, ki so še dobro ohranjeni. Na podlagi teh odtisov so strokovnjaki obnovili ves potek vloma in britanski muzej ima ves načrt, kako so puščavski roparji vdrli v piramido, ki je bila zanje prava trdnjava, in na katere predmete so se predvsem namerili.
Tekstilna industrija „ŠIK"
Oosposvatska cesta 13 (Koliiei)
obvešča cenjeno občinstvo, da bo otvorila v ponedeljek svojo tovarniško prodajalno vsakovrstnega moškega, ženskega in otroškega svilenega in bombažnega tiiko perila po stalnih tovarniških cenah, za'o prosi za obisk brez obveznosti nakupa.
Lamaisti so našli svojega Dalai Lama
Petletni deček je postal njihov 14. verski in svetni poglavar
Za dobro ime »neumne kokoši«
urejeno lamaistično bogoslužje. — Pa tudi v te pokrajine, kjer vladajo skrivenčeni leseni in pa zlati bogovi z mnogimi rokami in po več glavami, je že Cerkev prinesla luč krščanstva, ki vztrajno osvaja duše in jih vodi od praznoverja k pravi veri v Boga.
700 let japonskega tiska
Na svetovni razstavi tiska, ki bo leta 1940 v Lipskem, bo zastopan tudi japonski tisk. Na tej razstavi bodo Japonci pokazali zgodovino »črne umetnosti« pri njih, ki jo poznajo že 700 let. Njihov oddelek bo zavzemal zelo velik obseg. Poleg drugih zgodovinskih zanimivosti s področja tiska bo razstavljenih tudi 00 najstarejših tiskanih japonskih del, med njimi več budističnih spisov, ki so bili natisnjeni že pred 700 leti in so danes na glasu kot najdragocenješi dokaz japonske kulture. Razstavljenih bo tudi več del, ki so bila natisnjena v 17. stoletju v posebnem tisku, ki ga je iznašel »japonski Outenberg« Kozo Mo-togi. Večino razstavljenega prostora pa bodo zavzemale knjige in ilustracije najnovejše dobe.
Leta 1933 je umrl vrhovni poglavar lamaistov, Dalai Lama. Po veri te močne budistične sekte se je njegova duša ob ločitvi telesa preselila v nekega otroka, ki je prišel na svet v prav tistem trenutku. Ta otrok mora postati novi poglavar lamaistov, njihov Dalai Lama, kakor je prejšnji bil rojen ob smrti svojega predhodnika, itd. — daleč nazaj v nejasno zgodovino. Duh Dalai Lame se tako ohranja iz roda v rod in današnjim lamaistoin vlada isti duh, kot jim je vladal pred stoletji. Najsi bodo v tej veri kakršni koli vplivi že, presenetljivo je to hrepenenje, da mora verske resnice skozi vse dobe varovati isti duh, ki prehaja iz prejšnjega Dalai Lama v tistega njegovega vernika, ki pride na svet v trenutku njegove smrti.
iz prejšnjih dob, ki se jih lamaistične množice zvesto drže.
Glavni nauk latnaizma je vera v reinkarna-
cijo — ponovno rojstvo nekaterih božanstev, zlasti Dalai Lame. Sicer pa je lamaizem poln astrologije in čudne mešanice azijatskih ver, kjer se duhovnost in materija prepletata v nerazumljiv svet verskega in kulturnega življenja. Lamaisti po Tibetu imajo tudi veliko samostanov, v katerih živi tudi po 4000 menihov. Versko središče pa je seveda prestolnica Dalai Lame v Lhasi, kamor vsako leto romajo velike množice Tibetancev. Imajo veličastne templje, zidane pod vplivi kitajskega in mongolskega stavbarstva, v katerih la-maistični menihi v nedopovedljivem šundru piščalk, tolkal in ropotal vseh vrst opravljajo obredne molitve.
Lamaizem se je razvil iz budizma, ki je prodrl v Tibet v 7. stoletju in je tu pod vplivi raznih čarovnij in praznoverij dobil posebno obliko in se razvil v močno sekto, ki danes daje kulturni in verski značaj vsemu Tibetu. Za pravega ustanovitelja lamaizma pa velja »menih Tsongkha|>a (1357—1419), ki je uredil dotlej razrvano in ne-
Vsake poletje v Rimu enajst dni nepretrgoma praznujejo praznik poletja (»Festa de Noantri«), #a katerega so vse ulice po obeh straneh Tihere slavnostno okrašena. Ka sliki svojevrsten slavolok
• znamenji veselja in razigranosti.
varnost, mačka ali roparsko ptico, brž da svarilni glas in pišče v jajcu na povelje utihne. Tako se sporazumeva živalski svet, ki tudi po svoje ljubi življenje in samega sebe.
Vsaka žival je toliko razumna, kolikor jI je treba, da se ohrani ona sama in njena vrsta. V to so usmerjene vse njene zmožnosti, ki se človeku le posto|)oma in po dolgem opazovanju odkrivajo. Kako čudovito n. pr. nekatere ptice, zlasti ropa-rice, vidijo! Postolka nepremično frfota v zraku, 20 ali 30 metrov nad njivami, in lahko vidiš, kako z očmi išče po zemlji. S te višine vidi pod seboj vse, kar je zanjo važno. Zgane se miška v razoru, v visoki travi ali dozorevajočem žitu, in postolka zgane krila in pade nanjo kot kamep. Tako ostre oči imajo tudi druge ptice roparice, kanja, kragulj, orli, ki zmorejo iz velikih višin pregledati svet pod seboj do vseh podrobnosti.
Svet je poln zanimivosti in lepot, le človek mu mora odpreti oči in srce, da ne hodi kot tujec ali slučajni popotnik po njem, ampak kot njegov kralj.
Nedeljsko popoldne v španskih mestih Bike ženejo v stadion, kjer bodo hikoliorbe. To je prilika 7a bikoborce - amaterje, da na ulici pokažejo svojo spretnosti, kpr so v areni še no smejo spoprijeti z močnimi živalmi. Slika je posneta v Pa m pleni oh prazniku »Fiesta de San Fcrniinc.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna •Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg po min. soc. pol. In n. zdr. S-br 15 485 25 V. 35.
Težko je iti s krivdo na oni svet
Romunski kmet na smrtni postelji priznal 40 umorov
13. Dalai Lama, ki je umrl v decembru 1933.
Od leta 1933 so lamaistični menihi iskali po širnih kitajskih provincah v Tibetu, da bi našli tistega srečnega otroka, ki je izbran za njihovega verskega in svetnega poglavarja. In danes že gre med tisoči lamaistov vesela vest, da so ga našli. Iskali so ga pet let, kar v tainošnjih razmerah, kjer ni vse tako v knjigah vpisano in ni takih prometnih sredstev, ni prav nič čudnega, saj ga večkrat iščejo še veliko dalj časa. Novi Dalai Lama je 14. po številu in je star šele pet let. Lamaistični menihi so ga vzeli staršem, ki so ponosni na to izredno srečo, in ga odpeljali v prestolnico Dalai Lame, ki je v mestu Lhasa. Tu ga bodo vzgojili po vseh postavah lamaistične vere, da se usposobi za samostojno vodstvo lamaizma. Seveda kot otrok ne bo veliko »vladal«, v tej dobi bodo vladali pisani in nepisani predpisi
Le kdo si je izmislil tisto prislovico: neumen kot kura — ? Res na prvi pogled kokoši ne kažejo posebne darovitosti, zato služijo za primero k učencem trde glave, ki so bolj počasni za sprejemanje zlasti računskih naukov — toda vse to je le na prvi pogled. Na prvi pogled pa je marsikaka stvar dokaj neumna, ker zanimivost je šele na dnu, ko se v kako stvar poglobiš.
Tudi kokoši so od blizu za bistrega opazovalca po svoje pametne in celo darovite. Poglejmo samo kokljo, koliko dela ima s svojo drobno družino in kako skrbno in posrečeno ga opravlja! Neprestano čeblja okrog svojega drobiža — površen opazovalec bi mislil, da vedno enako, v resnici pa jim govori na trinajst različnih načinov! Sedaj jih vabi k sebi, sedaj spet svari pred nevarnostjo, največ pa jim čeblja, da je tu in naj se ne oddaljijo preveč, itd. Vse, kar je taki majhni druži niči treba, ji koklja pove brez besed, samo s svojim raznovrstnim glasom. Glede petelina so najnovejša opazovanja ugotovila, da ima petnajst različnih glasov, s katerimi slišno svojemu dvorišču vse pove, kar mu je treba povedati. Ostalo pa pove s kljunom in ostrogami — to je pa še posebni poudarek.
Posebno pozornost pa je v znanstvenem svetu vzbudilo odkritje, da se kure — pa tudi ostali ptiči — sporazumevajo s svojim mladim zarodom, še preden je ta preluknjal lupino jajca in pogledal v svet. Pišče že iz jajca kliče kokljo in ta mu odgovarja. Da, še več! Če koklja opazi kako ne-
Knud Hamsun praznuje 80-letnico
Mož, ki se je moral trdo boriti za vsako skorjo kruha
Mož, ki je šel skozi vse poklice, umiril sc je Šele ob p "res j
Največji norveški pisatelj Knut Hamsun, ki je tudi Slovencem dobro znan po mnogih prevodih, je na svojem posestvu v Norholmu učakal svojo osemdesetletnico! Življenje ga je kruto metalo semintja, dokler ni našel samega sebe daleč zunaj na deželi, ob ženi in peresu. Njegov oče ie bil krojač in se v mladosti seveda tudi sinu ni moglo bogve kako dobro goditi. S štirina:stim letnm je šel od doma, da bi se začel učiti preživljati. Učil se jc čevljarstva, bil je ljudskošolski učiulj, uradn:k, prišel je v Kristianijo, kjer je prvi! o-cdajal svoje pisane vrstice, ki pa takrat še niso itnele nobene cene. Ko 6e mu je vse ponesreči.3, j? iroral priiei: za telesno delo, postil je delavec na cesti. Leta 1882 je odromal v Ameriko, kjer s- je preživljal nekaj let kot poljski delavec, orodm'ec in uradnik Ko 6e je vrnil v domovino, nvi tudi usoda še ni bila nič bolj mila. S predavanji in pisatel.eva-njera se je prebil do 1. 1886, ko je drugič še: v Ameriko. V teh razmerah je zorelo njegovo delo »Glad«, ki ga je kmalu nato vrgel na papir in mu je prineslo prvo slavo in prvi res nekaj vredni zaslužek. V Ameriki si je nekoč najel dvorana po mestu pa je dal razširiti na stotine letakov, v katerih je napovedoval, da bo neki neznanec pred tako in tako množico pos.ušalctv predava! o samih senzacijah Dvora,ia ie bi!a v resnici razprodana, poslušalci so pričakovali kakih odkritij o politikih in vodilnih možeh, ali o novih iznajdbah ali celo kaj iz spiritizma. Pa je stopil pred nje mlad norveški pisatelj in jih dve celi uri moril s sv jimi nazori o morali sploh in o ameriški morali posebej. Nastal je pravi škandal in Knut Hamsun je moral zapustiti vroča tla. Ko mu je bilo štirideset let, je šel njegov »Glad« že po svetu, začeli so ga prevajati v vse svetovne jezike. Leta 1909 se je oženil — drugič — z Marijo Andersen, ki je bila prej gledališka igralka. Vzel jo je s seboj kar od skušnje in je moralo vodstvo gledališča zaradi tega
Revolucija v Rusiji v letih 1917—1921 je povzročila silno veliko gorja, ki bo težko kdaj vse odkrito. Kaj vse se je v teh letih v Rusiji in na njenih mejah godilo, se je po dvajsetih letih nekoliko odkrilo pretekli teden v Romuniji v vasi D u pos ar, blizu Kišineva. Tu je umiral kmet Edvedev, ki je na smrtni postelji pred duhovnikom in več pričami iz vasi priznal, da je s svojim bratom in še nekaterimi tostran in onostran meje (sprejemal begunce iz takrat razrvane Rusije in jim pomagal, da so prišli čez Dnjester na romunska tla, Tu pa, ko so oni. že mislili, da so na varnem, so jih vse pomorili in pobrali denar in dragocenosti. Ker so to bili večinoma zelo imoviti Rusi, ki so na ta način upali priti čez Dnjester in uiti divjanju boljševikov, so si Edvedev in ostali udeleženci nabrali s temi zločini dokaj premoženja, ki so ga dvajset let mirno uživali. Žrtev teh prevozov čez Dnjester je bilo po priznanju Edvedcva kakih 40, njihova trupla so pometali nekaj v reko, nekaj pa v vodnjak v vasi. Edvedev, ki je kmalu po tem priznanju umrl, je povedal tudi imena
vseh, ki so se udeleževali teh zločinov Tako je po dvajsetih letih vsa grdobija nenadoma prišla na dan, ko bi človek najmanj pričakoval. Stvar so takoj vzeli v roke orožniki; najprej so prijeli brata rajnkega, ki je potlačil svojo vest in mirno živel v mestu Jas6y. Nadaljna preiskava je v teku in bodo prišli v roke pravice vsi, ki so si na ta način grabili premoženje, kolikor jih jc še živih.
Dva prijatelja se vozita po železnici in se pogovarjata. Prvi pravi: »Da, da, na vsak belič je treba gledati, če hočeš na stara leta kaj imeti. Jaz sem začel vaTčevati pri izdatkih za cestno železnico in tako se mi je polagoma nabralo sedanje premoženje « Drugi nato: »To se pa danes ne more
več, danes' je kontrola mnogo strožja.
*
Starejša gospa si hoče vročega poletnega dne privoščiti veselje, da bi se enkrat v življenju peljala z letalom. Ko so bili že nekaj časa v zraku, pokaže pilotu proti propelerju in pravi: »Sedaj ga
pa že lahko ustavite, mi je že mnogo hladneje.« *
Mala sestrica piše svojemu bratu, ki je prejšnji teden odšel k vojakom: »Dragi brat, upam, da si tudi pri vojakih priden in da vstaneš toliko zgodaj, da te ne čaka vsa četa na zajtrk.«
Dno 18. julija jo Španija praznovala praznik narodnega prerojenja. Na sliki delavka oh blngoslav-Ijanju zastave njeno delavske organizacije.
predstavo' odpovedati. L. 1918 se je naselil na svojem sedanjem posestvu, kjer živi s svojo ženo daleč od mestnega vrvežaj v katerega se nikdar ni mogel uživeti. Tu je spet našel tisto zemljo, ki se ji nikdar ni mogel odtujiti in ki jo tako lepo poveličuje v svojem delu »Blagoslov zemlje«.
Knud nam«un — njegovo pravo ime je Pedersen — s svojo ženo na stopnicah njegovega doma v Norholmu na Norveškem; 4. avgusta bo praznoval 80 letnico svojega rojstva.
Celje
Celjska razstava
Celje, 23. julija, ludi leto« bo v Celju razstava, na kateri bodo
razstavili obrt, trgovina in industrija. Kakor ima Ljubljana svoj Velesejem, Maribor svoj Mariborski teden, tako se hoče tudi Celie s stalnimi razstavami razmahniti. Razstave, ki jih prireja Celjska razstava, reg. zadruga z omejeno zavezo, niso kake obrtnostrokovne razstave, ampak služijo predvsem propagandi celotnega gospodarskega življenja v Celju. Zato je tudi prevzel pokroviteljstvo nad razstavo naš župan dr. Alojzij Voršič. Priprave so v polnem teku Že .-edaj je uspeh zagotovljen. Razen omenjenih strok bodo razstavili tudi celjski filatelisti, ki so v svoji stroki zelo verzirani, rejci malih živali pa hočejo pokazati uspehe svojega dela. V dvorani Mestne hranilnice bodo razstavili umetniki, ki so združeni v društvu'Slovenski lik, in sicer France Kralj in pa mlajši slikarji in kiparji iz severnega kulturnega področja, kakor slikar Franjo Golob, slikar in kipar Lojze Š^melj in kipar Albert Lipičnik. Za likovno razstavo bo izšel tudi seznam del v posebnem katalogu. Zadruga si je začrtal^ svojo pot, zato jo protiagitacija, ki jo vršijo krogi, ki mislijo, da imajo patent na obrtništvo, ne morejo motiti.
Obiščite celjsko razstavo
od 29. julija do 6. avgusta v celjski mestni ljudski
Soli. Sodeluje trgovina, obrt in industrija, umetnost, filatelija itd., ki razkazuje svoje blago v okusni razstavni opremi.
Posebnost: novi celjski regulacijski načrt.
Otvoritev v soboto 29. julija 1939 ob 10 dopoldne.
V nedeljo 30. julija 1939 ob 10 dopoldne in ob 5 popoldne
koncert Trboveljskih slavčkov
i— Velik zabavni park. — Igra vojaška godba. —
Polovična voznina na železnicah.
Stavka pekovskih pomočnikov v Celju
Celje, 22. julija.
S stavko pekovskih pomočnikov je prizadetih nad 120 oseb z družinskimi člani, med katerimi so nekateri obdarjeni s .številno družino. Oni, ki so imeli vso preskrbo pri mojstrih, so prvo noč prebili pri svojih znancih ali pa so ostali kar v dvorani Delavske zbornice. Družinski očetje pa so se vrnili na svoje domove. Stavkokaza sta bila samo dva. od teh pa enemu ni bilo znano, da je proglašena stavka. Pekovski mojstri so prijavili par tatvin koles, sum je padel takoj na stavkujoče pomočnike, od katerih je policija takoj tri zaslišala, nakar se |e izkazalo, da so trije mladiči razna-šalcem peciva za šalo skrili kolesa, odnosno prestavili kolesa iz ene v že v drugo. V ponedeljek nameravajo pomočniki sklicati za celjsko občinstvo veliko zborovanje, na katerem nameravajo raztol-mačili vzroke stavke kar pa bi ne bilo priporočljivo, ker smo mnenja, da ni dovolj garancije za miren polek. Občinstvo je itak na strani pomočnikov, saj je že danes mnogo strank odklonilo slabo pečeni kruh ter so si nabavili dobro pecivo iz zunanjih občin, katerega je bilo že precej na trgu.
Mojstri so vpregli v delo pač svoje učence in
ostalo služinčad, ki so popolnoma izmučeni v jutranjih urah raznašali pecivo.
Obsodbe vredno pa je, da so morali učenci v pretežni vročini prijeti za delo že snoči ob 10 in so tavali s kruhom popolnoma zaspani in neumiti po celjskih ulicah do devetih in celo desetih dopoldne, zaradi česar je prejelo mestno poglavarstvo že mnogo ovadb.
Med stavkujočimi vlada zdaj lepa disciplina.
Na naše včerajšnje poročilo o stavkih in ugotovi enih krivcih smo se danes prepričali, da ne zadene krivda o stavki vseh mojstrov, temveč le
Za časa kongresa
Vam nudimo moške srajce, delovne po 14 din — velika izbira boljših srajc, spodnjih hlač, kravat,' modr. dan, čepi.-., nogavic, manufakturno blago po zelo nizkih cenah
I. Tomšič
Sv. Petra cesta št. 38 7 minut od gi. kolodv. na levo po Resljevi cesti
~~ S LEP
Detektivska povest
Prav tako niso mogli imeti zoper njega sovraštva, ki jih je bilo pripravilo do umora Ponsonby Pageta. Tretjič okoliščina v sobj kaže na dejstvo, da je bil slepo tujec najprej res napaden. Tisti šop človeških las, najsi že pripada komurkoli, nam jK>ve svoje. Toda po vsem videzu so svojo namero glede njega pozneje spremenili. Zakaj? Cliance, lahko si predstavite tisti prizor! Pomislite, da b', se zaradi kakšnega smrtnega sovraštva odločili k umoru, pa bi se srodi svojega početja nepričakovano znašli pred očrni nekega tujca. Prvi nagon, ko hi imeli še vedno v roki svoje orožje in razburjeno kri, bi vas nedvomno silil, da ga napadete. Toda pomislite! Zdaj ko ga imate na tleh, opazile tisle slepe oči, ki so obnjene v vas ter se napenjajo. <la bi videle, in se bo'6 vašega udarca, pa ne vedo, ne odkod, ne kdaj bo padel. Kaj tedaj? Ali bi mogli storiti to?«	_
»Ne; moralo je res biti tako.«
»Ej, že mogoče. Ne moremo pa za gotovo trditi tega. Lahko pa vam povem tole. Chancec — nestrpnost v njegovem glasu je upadla in govoril je skrajno slovesno — »najsi se mu zdaj še tako tnalo sanja o tem. njegova usoda ;e zapečatena, kakor hitro bodo odkrili, kako jim je nevaren.
Slepota mu je bržkor.e kupila samo odložitev.« *
Šele pri tej priložnost je McNab prvikrat tako prostodušno govoril z menoj o tem predmetu. Tekom prihodnjih dna je poslal mnogo man, oliširen in videti je bilo. da ga je bila ta zadeva tako zgrabila, da je moral iti kakor hrt z nosom po sledu. ne da bi se oziral bodisi na desno ali na levo. Ob tistih redkih priložnostih, ob katerih je sploh govoril, sem 6i mislil, da me je imel samo za
nekatere, ki so avoj čas bllf največji pobornikl marksizma. Baje je celo velika večina mojstrov, ki so za podaljšanje kolektivne pogodbe. Di> ne
bomo komu delali krivice, ugotavl,amo tudi to, da so med mojstri tudi takšni, ki so takoj |>o od-povedi kolektivne |K>godbe prostovoljno povečali mezde svojim pomočnikom za 30 din, kar je do-voLj dokazano, da bi *>e bila stavka pač lahko preprečila, ako bi tudi pri vodstvu Združenja vladala uvidevnost in dobra volja.
Nova trgovina! je odp^r«
Pred grofijo 4 v lastni hiši 2urman Zofija.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija
v Celju, ponovno poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže proslave 20 letnice osvobodilnih bojev, ki bo 30. julija v Ljubnem v Savinjski dolini. Posebni avtobus bo peljal iz Celja v Ljubno dne 30. julija po prihodu osebnega vlaka, ki pripelje iz Ljubljane ob 7.33. Vožnja velja 23 din. Prijavite se do sprejema 26. julija pri tajniku Antonu Muleju, Dečkov
trg-
c Rezar Marija m njen sin izpuščena iz zaporov. V Ljubečni pri Celju je pred leti po nesrečnem naključju padel v jarek in se ubil Rezarjev oče. Ob času njegove smrti ni nihče dvomil, da gre zgolj za nesrečo. Zlobni jeziki pa so hoteli škoditi Rezerjevim in so pričeli na vse načine obrekovati in dolžiti, da sta mati in sin izvršila umor nad svojim očetom. Orožniki so i oba aretirali in izročili sodišču, kjer sta bila en teden ■
l>rus, ki mu je blsMl misli, ali pa za žarišče, okoli katerega so ee sukali domisleki njegovega iznajdljivega duha. Kajti, najsi me je še tako pozorno svaril, da ne 6mem nikomur govoriti o tem, moram vendarle tukaj povedati, da si je v svoji razburljivi škotski duši hotel v dvojni meri zagotoviti mojo previdnost s tetn, da mi ni povedal nič več, nego je ravno moral. Pa še tedaj je govoril o stvari na vso moč izogibljivo. Neki dan je rekel:
»Po mojem mnenju ima vaš list predstavnike v raznih krajih dežele?«
»Večidel v vseh krajih imamo svoje dopisnike, če hočete vedeti.«
Pritrjujoč je prikimal.
»No, vidite, oni dan je neki avto povozil v Maida Valu nekega kleparja, — pa me nenavadno mika, da bi to izsledil.« Spričo mojega vzklika pa se je ozrl kvišku. »Kaj pa je?«
»Ste potemtakem opustili zadevo v Ealingu?«
»Oh, ne; ampak ta zadeva v Maida Valu — za trdno vem, da je bilo to v Maida Valu — me Je, kakor vidite, spravili, iz ravnovesja. To je treba najprej urediti in mislil sem, da bi mi vaši dopisniki mogli pomagati.«
»Kaj pa bi mogli storiti?« sem vprašal nejevoljno spričo njegove navidezne opustitve pomembne tragedijo v Ealingu v zameno za neznatni dogodek v Maida Valu.
»Poročali ha vam o avtu, ki se je mudil v njihovem kraju. Avto je, razumete, ime' neke jasno vidne značilnosti «
»Oh, no. če mi hočete podati njegov opis. bom gledal, da pride stvar že v jutrišnjo številko.«
»Ampak ravno tega nečem, kajti pogiavitne značilnosti pri avtu je mogočo odstraniti, Moje mnenje ie bilo, da bi se opie mogel poslati zasebno. ker bi na ta način lahko marsikaj prikrili. To je zadeva, v kateri bi zelo rad potolkel Snargro-va,« je dodal.
»Ima Snargrove iudi tukaj svoje prsle?« sem vprašal izneuadeo.
zaprta. Sodišče pa se je prepričalo, da je ilo le za obrekovanje in aa sta popolnoma nedolžna. Preiskavo je proučeval odvetnik g. dr. Ogrizek Anton.
Krasna izbira »raje, kravat, nogavic ter dam-skcua perila najugodnejše pri D. P o i e n e I, Celje, (i I a v n i t rg II. Pletene bluzice ie od 15 din dalje.
c Huda avtomobilska nesreča na ovinku pri Pe-trovčah se je dogodila v soboto ob 1 ponoči na nevarnem ovinku. Po cesti sta se pripeljala s tovornim avtomobilom šolerja Henrik B. in Vekoslav K., oba iz Maribora. Bila sta v Ljubljani. Na ovinku pa je tovorni avtomobil zadel v zidano ograjo mostu s tako silo, da ga je sunilo z vso silo v drevo. Šoferja sta k sreči le lažje poškodovana. Avtomobil se jc popolnoma razbil.
c Tekmovanje za državno teniiko prvenstvo za
moštva se prične danes, v nedeljo, ob 8 zjutraj na igrišču SK Celja v mestnem parku med SK Celjem
in Atletiki.
c Zvezdna kolesarska dirka. Klub slovenskih kolesarjev v Celju prireja danes 17. zvezdno kolesarsko dirko Celje na progah Zagreb—Celje, Ljubljana—Celje, Maribor—Celje, Slovenj Gradec—Celje in Celje—Šent
Peter—Celje.
c Ob prilild Celjske razstave bo v nedeljo, dne
30. julija, v Celju koncert Trboveljskih slavčkov, in sicer ob 10 dopoldne in ob 5 popoldne.
c Dijaki, nižje šolci Iz gimnazije in drugih iol v Celju se sprejmejo pod zelo ugodnimi pogoji na stanovanje z vso oskrbo v konviktu sv. Cirila in Metoda. Prijave sprejema kapucinski samostan v Celju.
»Tako je. Ne morem pa reči, ali je našel sledove avta, ko sva preiskovala privoz v Ealingu.«
»V Ealingu? Pravkar ste rekli v Maida Valu.«
»Tako? No, en kraj ali drugi. Toda bolje bi bilo paziti na to, da ga pred vašimi dopisniki imenujete Maida Vale.«
Zdaj sem razumel.
»Hudič vas vzemi, McNab',« sem vzkliknil razburjeno, »zakaj me mučite s takimi malenkostmi?«
»Oh,« je odvrnil on hladno, »zelo mladi ste še, pa sem tako ukrenil, da bi se vam bolje vtisnilo v srce, da morate biti previdni.«
Previden I A srce 6e mi je le ola jšalo, ko sem sčdel, kajti sprevidel sem, da ni opustil tehtne zadeve.
»Saj se gotovo še spominjate tistega dneva v Ealingu,« je spregovoril iznova, »ko sva zadela na Snargrova, ki je preiskoval privoz, in sem se mu jaz pridružil, medtem ko ste naju vi samo gledali ter naju pomilovali.«
»Zalo, ker je bila cesta tisto jutro vse križema razhojena,« sem se branil.
»Res. Vsa je bila poteptana po radovednežih — predvsem ženskah — ki so bili tako zvedavi, da se niso menili za blato. Pa sem navzlie temu nekaj našel ondi. Tisto pa nima nič opraviti z odtisi stopal, veste.«
»Ste našli kakšno novo eledno nit?« sem vzkliknil in planil pokonci. »Povejte mi!«
Sprva ni dal odgovora. Potem pa, kako Je gledal name, sem uganil, da ima nekaj tehtnega. Pa je ves ta čas to držal zase. Svoj živ dan še nisem poznal Človeka, ki bi nalik McNabu hranil kakšno zadevo vse totlej dokler ni dozorela.
»Kakšna sled je bila?« sem vprašal.
»Vse pozornosti vredna. Najprej so mi priklenile oči kolesnlce. Zaman sem radovedno vpraševal. zakaj jih je tako malo. Nato pa sem se spomnil, da tisto jutro, to je v torek, ni bilo nobenega voza k hiši, ker je bila policija dohod zaprla, in
6. obrtna razstava v St. Vidu nad Ljubljano
Tudi letos bo Društvo slovenskih obrtnikov v št. Vidu nad Ljubljano priredilo obrtno razstavo, ki bo trajala od 6. do 20. avgusta. Odbor društva razstavo že pripravlja in je že sedaj videti, da bo letošnja razstava posekala vse prejšnje prireditve. Nikdar še ni bilo toliko razstavljalcev, prav tako pa nikdar tudi ne toliko lepih izdelkov.
Po vsej državi slovi šentviška mizarska obrt in tudi letos bodo izredno lepi izdelki mizarske obrti v ponos šentviški obrtni razstavi. Hkrati pa bo šentviška razstava najlepša priložnost za medsebojno tekmovanje šentviških obrtnikov, ki so so pri izdelavi svojih ob.rtnih izdelkov res potrudili.
Naša javnost, zlasti pa Ljubljana, je že kar navajena na tradiconalno razstavo v št. Vidu in bo prav gotovo tudi letos z zanimanjem ogledovala odlične šentviške obrtne izdelke, nailepše dokaze za izredno strokovno sposobnost šentviških obrtnikov. V kratkem bo Društvo slovenskih obrtnikov razposlalo lepake in letake vsem edinicam Zveze slovenskih obrtnikov. Društvo zato prosi vse predsednike edinic, naj poskrbijo, da bodo člani razobesili lepake po izložbah, letake pa razdelili po lokalih. Šentviška razstava je najlepša priložnost za cenen nakup prvovrstnega in dobrega blaga in zato naj ie nihče ne pozabi ogledati v dneh od 6.—20. avgusta v ljudski šoli v St. Vidu.
Sv. Marija v Puščavi
Dne 26. julija in v nedeljo, 30. julija praznujemo v Puščavi god Sv. Ane z romarskima shodoma. Oba dneva na god sam in naslednjo nedeljo bo isti spored. Od 4 zjutraj do opoldan ie spove-dovanje romarjev in vsake pol ure sv. obhajilo, ob 6 tiha sv. maša. Ob 7 po prihodu vlakov pridiga in peta sv. maša. Ob 8 in 9 sv. maša na gričku v kapeli sv. Ane. Ob 10 pridiga in slovesna sv. maša v farni cerkvi. Pobožni romarji in izletniki vabljeni. — Cerkveno predstojništvo.
Viševek pri Moravčah
Poželi so ravokar pšenico. Snopja se je na-želo dosti, zrna bo pa tudi več ko druga leta. Imamo pa eno noviro. Namreč to, da bodo Celar-jev oče obhajali 80 letnico svojega rojstva. Godo-vali bodo prihodnji torek na dan sv. Jakoba, roj* stni dan pa so imeli že 8. t. m. — Povedati vedo, kako so včasih pšenično zrno vse prodali, nosili so v mlin za kruh boljši odbrani oves in ajdo, uživali so pa pšenični kruh le za večje godove ter praznike. Kave in čaja še niso poznali dosti tedaj. Uživali so le bolj mleko, če pa tistega ni bilo, pa je bil dober tudi krop. Lorberjevo zrno in jajce so dajali v krop in ž njim žgance polili, da so bili bolj trdni pri delu. Delali in varčevali so. zato so pa tudi sezidati mogli lepo hišo. ki je bila prej jesena. Dokler so bil doma še brata in sestri, so lahko skupaj zemljišče obdelovali. Ko so ti šli od hiše in sta ostala sama z materjo, oče ie umrl, ko je imel Jakob 25 let. je od takrat gospodaril sam. Kar mati so mu odbrali nevesto-gospodinjo. s katero sta pridno gospodarila, vzgojila sta 2 hčeri in pet sinov, ki so trije trdni kmetje v domačem kraju, eden je pa obrtnik v Celju. Najmlajši sin Tone je pa namenjen za naslednika doma.
Oče Jakob je naročnik Mohorjevih knjig blizvt 50 let. Domoljuba bere. odkar je jel izhajati. Takisto mu je prijatelj Bogoljub. Glasnik in še več misijonskih listov Bere še vedno kar brez očal. Pokojni g. senator dr. Valentin Rožič mu je bil bratranec. Saj rod Rožičev izvira od p. d. Ostanka ozir. iz vasi Pod orehom onstran Moravč, odkoder s je bil njihov praded Mihael sem priženil. Oče Jaka Rožič ali Celar (Cerar) so bili tudi nad 30 let cerkveni ključar. Skrbeli so, da so imeli pri Sv. Trojici vedno duhovnika, kar je že nad 40 let in so ga vedno tudi trudaljtibivo vsestransko radi podpirali. Sedaj jih že naduha tare nekoliko, da ne morejo več tako lahko hoditi v cerkev k sv. maši Pa doma radi čitajo, ker nobena hiša nima toliko dobrih katoliških časopisov, kakor Celarjeva, kjer gospodari še naš oče .Takob Rožič. Želimo mu, da bi v miru in zadovoljnosti preživel še veliko let.	i
Razpis
Občina Rajhenburg, razpisuje mesto
občinskega elektrikarja
kateri mora imeti opravljene izpite po čl. 13 in 14 pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav — Službeni list št. 65-33, od 12. avgusta 1933.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami izpitov, je vložiti do 10. avgusta 1939 pri tej občini z navedbo plače.
Prednost imajo tisti, ki so tudi izučeni v vodovodno-inštalaterski stroki.
ker bržkone tudi v nedeljo ni bilo nobenega, so kolesnice, v kolikor jih je bilo mogoče razločiti, nedvomno izvirale iz ponedeljkovega prometa. Povsem lahko smo našteli tri kolesnice — po obitem Dunlopu, križkražastem Michelinu in po nekem tretjem avtu z dolbinasto pnevmatiko; vse tri so bile močno zabrisane od hoje, vendarle pa so bili njihovi kalupi jasno razločni na obeh straneh v globokih zarezah na mehki poti. Razen teh treh je bila še neka na"adna nevzorčasta kolesnica,
Ereozka, da bi bila mogla biti od pnevmatike, eta se je vila v lahnih vijugah, kakor pri poskočni konjski vpregi Štirje barantači, trije izmed njih premožnejši, so se torej oglasili v ponedeljek pri hiši, sem dejal sam pri sebi. Samo po svoji službeni navadi sem odšel k hiši, da bi ee bil prepričal glede tega. Brown mi ni mogel mnogo povedati, pa me Je povedel v kuhinjo, kjer so domači takoj zgovorno stisnili glave. Sprva ae niso strinjali In začelo se je vroče prerekanje mod neko deklo in kuharjem, ali je zelenjadar prišel ali ne. A ko sem jim vtepel v glavo, da me ne zanimajo trgovci, ki so prišli peš ali pa s kolesom, so se na mah zedinil v navedbi, da so bili pri hiši samo trije avti — perilniški, špecerijski in pekovski. In ko sem si zapisal imena in naslove, sem vprašal: Čigav pa je bil voz s konjem? To jih > vso osupnilo. Glede konjske vprege nI bilo med njimi nikakršnega navzkrižja: nobenega takega voza ni bilo pri hiši. Skušal sem razpravljati o tem, toda sprevidel sem, da so si v tej točki vsi docela na jasnem.
Čudno, kako muči Človeka ta ali ona malenkost. Odvedel sem Brovvna ven, skoraj sem ga moral vleči za tilnik, da bi mu bil pokazal tiste ozke kolesnice, ki so. ker so bile mnogo razloč-nejše od vseh drugih, govorile, da je moral biti voz težko naložen. A prav trenutku, ko sem dvignil prst. da bi mu jih bil pokazal, sem zagledal nekaj nenavadnega <
McNab je umolknil in se nehal igrali s svojimi palci.
Oblttlte naša domaia letevi&ia, zdminliita ln planinske prsiofanke,
naSli boste zdravje, oddih .in razvedrilo. Spoznavajte lepote svoje domovine.
Maribor
gostoljubna In vesela metropola severne Slovenije na vznožju zelenega Pohorja, sredi prijaznih vinogradov in sadovnjakov, vabi na prijeten oddih. Milo podnebje. Lepa okolica. Edinstveno kopališče na Mariborskem otoku. Nova avtomobilska cesta na Pohorje. Prvovrstni hoteli tn penzioni. Zmerne cene. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik« v Mariboru.
Ptuj
znamenito zgodovinsko mesto ohdano od ljubkih Slovenskih gorio in Haloz. — Lep park. Kopališča ob i)ravi. Lepo urejeni hotel i in gostilne. Prvovrstna domača vina. Zmerne cene. Prijazna letovišča v najbližji okolici. Informacije: Mestni turistični odbor in »Putnik«. Ptuj.
Restavracija ..Pri poŠti". J. A. Berili. Ptuj
Priznana kuhinja, najboljža domača Tina,
7,ni orne rene.
Dobrna pw Celju
je prirodno eno najlepših tn najmodernejše urejenih kopališč .tugoslavije. 400 m mul morjem, v srei i gozdov, brez prahu in dima. Odlični uspehi pri zdravljenju živcev, srca in ženskih bolezni. Celokupno 20 dnevno zdravljenje din 1100,— do ir.50,—. Zahtevajte prospekte! Uprava zdravilišča.
Rimske Toplice pri ceiju
Ogljikovo termalno kopališče 37" C. Indikacije: živčne In žen.ke bolezni, revma. giht, iSijns itd. Cenene pavšalne kure za 10 dni od din firiO.— naprej. — Termalno kopalISfe na prostem. — Informacije In proepekti: Uprava zdravilišča Kimske Toplice.
Koča pod Kopo Na Pungartu 1377 m
Idealno letovišče. Krasna lega. Vse leto oskrbovana. Tekoča voda. 22 postelj. Polna dnevna oskrba din 85.— do 47.—. Informa-_cije: Podružnica SPD Slovenjgradec._
Kota na Krem2arjevem vrhu nei m
Oskrbovana vse leto. Krasna razgledna točka. 10 postelj. Polna oskrbn din 85.— do din 47.—. Informacije: Todružnica SPD, Slo-_venjgradec.__
Planinski dom na PleSivcu (Uršiji gori), k 96 m
Oskrhovan od 15. V. do 30. IX. Diven razgled. Letovišče. 27 postelj. Potna dnevna oskrba din 35.— do 47.—. Informacijo: Podružnica SPD. Slovenjgradec.
Bled
najmodernejše letovišče tn alpsko kopalllče.
Park Hotel, Bled
oh Jezeru 8<I0 postelj. Dnevni penzlon s vsemi taksami in postrežbo od L VII. do 1. IX. din 70.-, do din 100.-t
Hotel „tfnlon", Bled
Oaraže. — Vrt — Prvorazredna kuhinja. —
Dnevni penzion din Ml.— do 90.—.
Žirovnica pri Bledu
600 m nad morjem. Železniška postaja, polta.
penzioni. gostilne. Cela oskrba din SS,— do din 70.—. Informacije: Tujskoprometno druStvo. Žirovnica.
Kranjska gora
810 m, r, okolico. PODKOREN, R4T m, GOZD. M A RTU L J KK. 752 m, najlepSa slovenska letovišča in klimatične postojanke za zdravljenje.
Hotel Slavec Kranjska gora
18 postelj. Sodobni komfort Točna postrežba.
Zmerne cene.	_•_
Penzion Kresnica Kranjska gora
25 postelj. Sodotnl komfort Točna poitrežha.
Zmerne cene. Tel St 6.	_
Hotel A. Čeme Kranjska gora
25 postelj. Komfortni penzion. Zelo prtljub-
_ljen. Zmerne cene._
Radovljica
521 m nad morjem. Slikovito ležeč« ob robu gorenjske planote, zdravo, sončno letovišče. Lepi sprehodi s krasnim razgledom. Nov, udoben hotel z vsom komfortom. Moderno kopališče, tenis Itd. Izhodišče za Karavanke in .Teloveo — Informacije: Tujskoprometno druStvo v Radovljici.
Smarjeike Toplice
radiotermaln' vrelci 27° R. 10 dnevna penzlja v predsezoni din 400.—, v glavni sezoni din 450.— Uprava kopališča. Novo mesto.
EC
Btev. 160.
mmammmmmmmmmmmmmi^tmmt
AValt oglasi
V malih oglatih valja vsaka beseda 1 din; tenltovanjikl oglati 2 din. Debelo tiskan* naslovne besede t« računajo dvojna Najmanjši znesek ta mali oglat 15 din. — Mali oglati t« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja t* računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor* gled« malih oglasov treba
priložiti znamka
Službe iičejo
Trgovski pomočnik
Išče kakršnokoli zaposli tev. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11774,
Šofer
»Me službo kjer koli. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11647.	(a)
Mlad fant
Celi kakršno koli službo
Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Priden« 11889
Mlad tkalski mojster
Išče službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Spreten« St. 11898. (a)
Šofer
vojaščine prost, želi službo kjerkoli. Naslov pove uprava »Slovenca« pod
it. 11903.	(a
Kuharica
Išče primerno službo, naj yaje pri orožniškl postaji Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11810. (a)
Trgovski pomočnik
K 8000 din kavcije, l.Me kakršnokoli zaposlitev. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11774.
500 din nagrade
tam onemu, ki ml preskr bi službo v tovarni aH kaj eličnega. Ponudbe upravi pod »19 letni fant« 11868.
Strojni ključavničar
e večletno prakso — iSče Eaposlenja. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1057.	(a)
Zakonca iščeta službo
hišnika, čuvaja alt kaj podobnega. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11667.	(a)
Hči železničarja
B trgovsko Izobrazbo — ISče službo v pisarni. Gre tudi na deželo. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11706.	(a)
16 letna deklica
»trota, poštena, želi kakršno koli službo, tudi eamo za hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11784.	(a)
Tkalni mojster
absolvent tekstilne šole, večletna praksa v volnt, Išče službo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposoben« št. 11914. (a)
Služkinja
pridna, poštena, vajena gospodinjskih opravil —
želi službo v bližini LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11897
17 letno kmečko dekle
B znanjem nemškega ln slovenskega Jezika želi k boljšim otrokom. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj 1066« it. 11960.	(b)
19 leten fant
priden ln pošten — Išče Blužbo kot sluga, razna-šalec, delavec v skladl-iču ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11916.	(a)
Iščem mesto
za 16 letno deklico. Zna nekaj kuhati, vajena je otrok in vezenja. I« dobro družine. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod enačko »Pripravna« Stev. 11640.	(a)
400 do 500 din
■II polovico mesečne pla-te dam onemu, ki ml pre-Bkrbl stalno službo v tovarni ali kjer koli. Na-»lov v upravi »Slovenca« pod št. 11689.	(a)
Izprašan kurjač
kotlovsklh naprav In kovaški mojster z obrtom. emožen vseh ključavnič. del, star 32 let, priden, po-iten ln trezen išče službo. Ponudbo upravi »Slov.« »od »Zmožen« It. 11871,
I
Vajenci
n
Fotografskega vajenca
(vajenko) sprejme »Om nla«-foto, Wolfova ul. 6
Pekovskega vajenca
zdravega In pridnega — sprejme pekarlja Resman — Naklo, Gorenjsko, (v)
Vajenko
sprejme Šivilja Korenjak Z., Domžale, Ljubljanska St. 65.	(v)
Učenko
za pletenine sprejmem ta
koj, Borošak, Hranilni Ska 6-11.	(v)
Čevljarskega vajenca
sprejmem. Rožna dolina, Predjamska 18. Zrimšek Alojz.
Mesarskega vajenca
poštenih kmečkih staršev, sprejme takoj Franc Stup nlk, mesar, LJubljana, Sol skl drevored.	(v)
Pekovskega vajenca
pridnega ln poštenega — takoj sprejmem. — Vsa oskrba v hiši. . Pekarna Vrtnlk Jožef, Polzela, (v
Vajenca
za mehanlkarsko obrt — takoj sprejmem. Dopise upravi »Slovenca« pod »Priden« št. 11957. (v)
Iščem vajenca
za tapetniško stroko. ;— Smigovc Alojz, tapetnik Mariborska cesta 21 — Celje.	(v)
Trgovskega vajenca
poštenega, ki Ima veselje do poklica, sprejme trgo vina mešanega blaga. Ponudbe, lastnoročne, upravi »Slovenca« pod 11628
Učenka
Išče mesto v trgovini Ima Stlrl razrede meščanske Sole ln maturo. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 11702.	(v)
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme takoj Andrej ICregar, St. Vid nad LJubljano. Isto-tam se odda skladišče pri kolodvoru v dolžini 17 krat 7 m.	<v)
14 leten fant
zdrav in močan, se želi izučiti mehanične obrti ali sltčno. Po možnosti s hrano ln stanovanjem. Naslov: Tončka Mohar, Frančiškanska 8. (v
Vajenec
poštenih staršev se sprej me v trgovino tehnične ln kolesne stroke. »Tribuna«, Ljubljana, Kar-lovška cesta 4.	(v)
15 leten fant
z dovršeno osnovno ln meščansko šolo, se želi izučiti mehanike. Ponudbe s pogoji upravi »Slo venca« pod »Mehanik« št. 11614.	(v)
Krepkega vajenca
kmetskih starSev sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delaven« St. 11646. (v)
Trgovski vajenec
s predpisano šolsko Izobrazbo, dober računar ter zgovoren, se sprejme v večjo manufakturno trgovino v LJubljani. Oskrba pri starših. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« 11764.
Učenec
z najmanj meščansko golo, se takoj sprejme za trgovino z mešanim blagom. Tonudbe brez priloge znamk samo pismeno upravi »Slovenca« pod št. 11753.	(v)
Učenke za Šivilje
■e takoj sprejmejo — od železničarjev Imajo prednost. Hrana, »tnnovanje v hiši po dogovoru. Sat-tlcr-LesJak, trgovina ln ■slon, Jesenic*.	(v)
Mizarskega vajenca I Služkinjo
takoj sprejmem. Hrana ln stanovanje v hI Al. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1194«.	(v)
Za mehanika
bi se rad Izučil za to stroko posebno nadarjen fant, čez 15 let star, pri den, vesten ln pošten, 1 dobre hiše na deželi strogo vzgojen in zelo močan. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mehanl kar«.	(v)
llužbodobe
Spretno modistko
sprejme salon Ivanka Stegnar, Stritarjeva 9
Preprosto deklico
sprejmem k otroku. Bo žlč, Frankopanska 27. (b
Iščem priletno gospodinjo
snažno, trezno, z dokazi Ivan Kaukler, drž. upo kojenec, Poljčane. (b)
Spretne natakarice
se sprejmejo za kongres. Restavracija Keršlč Frankopanska 1. (b)
Kovaškega pomočnika
takoj sprejmem. Erbež nlk Alojz, kovač. Kožar je, p. Dobrova.	(b)
Raznašalca kruha
In prest sprejme takoj pekarna Petre, Šmartno, p. St. Vid nad Ljubljano
Mehanika
za pletllne stroje »prej me takoj Janko Novak, tovarna pletenin, Radovljica.	(b)
Čevljarski pomočnik
boljši, da je obenem prl-krojevalec dobi stalno službo pri Pogačarju v Kamniku.
Kuharica ali kuhar
prvovrstna moč, za veliko restavracijo, se sprejme ta takoj. — Istotam se sprejme pomožna kuharica. Naslov v vseh pošlo valnicah »Slovenca« pod St. 11744.	(b
Hlapca
mlajšega, vajenega vseh del, sprejmem s 1. jull jem k enemu konju i službo. Služba stalna in dobra. Josip Razboršek, trgovina ln gostilna — Trbovlje.	(b)
Gospodično-garde damo
za bolniško oskrbo, 45 letno, vitko, z znanjem nemščine, iSče starejša dama za Italijo. Ponudbe pod »Najboljše referen ce« na Hotel Union ^ Ljubljani. 11782.	(b)
Perfektno kuharico
z večletnimi izpričevali v dobri, večji gosposki hiši, sprejmem takoj ali 1. septembra. Ponudbe prepisi izpričeval na upr. »Slovenca« pod značko »Zdrava« št. 11714.
Zanesljivo gospodinjo
ki se razume na vsa hii-na dela, zna kuhati ln šivati ter se razume tudi na zelenjadnl, sadni In
cvetlinčl vrt ln na kokoš-Jerejo — sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zdrava« St. 11714.
Oskrbnik-kmetovalec
ženo Be sprejme na kompletno posestvo na Dolenjskem. Pogoj dober sadjar, živinorejec, vino gradnik ln gospodar. Po nudbe z navedbo dosedanjega dela Je poslati na upravi »Slov.« pod »Pošten oskrbnik« St. 11690.
Inžinirja
ali absolventa srednje tehnične šole, samostojnega v napeljevanju Instalacije centralne kurjave ln zdravstvenega poslovanja, iščemo za takojšnji nastop. Samo re-flektantl z dolgoletno prakso, naj stavijo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln referencami na BačlS d. d., Zagreb, Vlaska 76 a.
vajeno kuhe. ln čevljarskega pomočnika sprejme Logar Franc, Suha St. 4,
p. Kranj.	(b)
Modistko
pomočnico ln modlstlnjo prodajalko sprejme takoj Salon Chlc, Ljubljana — VVolfova ulica 3. (b)
Restavracijsko kuharico
ali kuharico in slaščičarja Iščemo. Ponudbe upr. »Slov.« Maribor pod »Letošnja nameščenje 1050«.
Samskega mlinarja
dobro Izvežbanega, Iščem za kmečki mlin. - Nastop takoj. Serbec Ivan, Dov-Sko, p. Rajhenburg. (b)
Kuharice
In dekleta za vsa dela dobo službe v posredovalnici v Wolfovl ulici 10. Stenske dobe prenočišča. Istotam se naroča list »Gospodinjska pomočnica«. 11781.	(b)
Vrtnarskega pomočnika
zanesljivega, ln eno deklo sprejme takoj vrtnarstvo Vatovac, Vrazov trg
Mlado dekle
v pomoč pri gospodinjstvu, se sprejme za ves dan. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11778
Dober mizarski pomočnik
se sprejme. — Mizarstvo
Pečenko, Kranj. <b)
Snažilca pribora
pridnega fanta, sprejme takoj Hotel Strukel. (b)
Komerc. poslovodjo
sprejme manjše industrij sko podjetje kovin, stro ke v Mariboru. Ponudbe Maribor, poštni predal 26
Gospodinjsko kuharico
Izkušeno In varčno, ISče' mo od 1. avgusta t. 1 — Ponudbe s sliko na Uprava Dobra »Rogoza« pošta Hoče pri Mariboru,
Mizarskega pomočnika
veščega vseh v to stroko spadajočlh del, sprejmem takoj. Hrana in stanova nje v htSI. Logar Janez, strojno mizarstvo, želez nlkl 92.	(b)
MALINOVEC
SADNI SOKI
MARMELADA
BONBONI
D E S E R T I
GARNITURE
vse v odlični kakovosti vedno na zalogi
„V IT A M I N"
tvornica sadnih sokov in bonbonov Ljubljana, Masarykova 46
Telefon 49-91
Služkinjo
pošteno, pridno, snažno, za kuho ln vsa hišna dola sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 11687.	(b)
Dva dobra pleskarja
sprejme takoj Ježek M. Tržič.	(b)
Prodajalka
z večletno prakso v na-nufakturl, stara ne pod 25 let, Be sprejme za Ljubljano. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prvo vrstna« št. 11765. (b)
Poslovodjo
za realitetno pisarno v Ljubljani ail Mariboru, proti delitvi zaslužka in s pristopnino 3000 din — sprejme Petek, Maribor. Cankarjeva 26.	(b)
Vzgojiteljico
k dvema, deklicama, 5 ln 8 let, iščem. Prednost ima jo tiste, ki znajo nemško ali francosko. Nastop s 1. ali 16. avgustom. Ponudbo poslati na: Nada Perera, Vlnkovci.
Prodajalka
modno ln galanterijske stroke, ln prodajalec, vešč tudi šoflranja, z znanjem slovenščino ln nemščino se sprejmeta. Ponudbe s sliko upravi »Slovcnca« pod »Solidno 1000« 11928
Iščem Šoferja
samskega, dobrega vozača osebnih avtomobilov, ne pijanca, ki Je pripravljen opravljati tudi vsa druga dela. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi SI.« pod »Trezen« 11861.
Prvega kuharja
ali kuharico, perfektnega vsem, čistega, štedljl-vega in solidnega, z letnimi spričevali prvorazrednih restavracij, išče z nastopom 16. avgusta restavracija Varoška Plv-bnlca, Zagreb, Gajeva 9.
Kuharico
ki bi opravljala vsa hišna dela iščem. Ponudbe na podružnico »Slov.« Jese niče.	(b
Kuharica
starejša, se sprejme za župnišče. Tonudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevkov v upravo »Si.« pod št. 11829.	(b)
Hlapca
oženjenega, brez otrok, vajenega konj In polja, sprejmem s 1. avgustom Antonija fttrubelj, Ljubljana, Stari trg 3. (b
Kuharico ali kuharja
in kuhinjske pomočnice bo takoj sprejmejo. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Restavracija Ljub ljana« št. 11929.	(b)
Ženska za gospodinjstvo
ln pomoč v trgovini, oko 11 35 let, samska, poštena, se sprejme v stalno In prijetno službo. Pisarna, Dravska ulica 5, Maribor.	(b)
Trgovski pomočnik
po možnosti Izurjen v že-lczninskl stroki ali pa v manipulaciji z jajci, se sprejme v večji trgovini na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« St. 11762.	(b)
Elektromehanika
samostojnega, z dolgoletno prakso v avtomobilski stroki sprejme veliko avtobusno podjetje v Sloveniji. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja Upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Elektromehanik« 1067-11968.	(b)
Pošteno postrežnico
sprejmem za hišna dela
od pol sedmih do petih Celovška cesta 14. (b)
Enodružinsko hišo
prodam. Vodmatska 6. Poleg vojne bolnišnice.
Kleparskega pomočnika
in vodovodnega inštala terja takoj sprejmem. — Avgust Stok, Celje — Aškerčeva 8.	(b)
Prodajalko s kavcijo
takoj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Maribor« 1064.	(b)
Dva čevljarska pomočnika
urna ln dobro Izvežbana enega za šivano in zbito, drugega za popravila — sprejme takoj Plevčak Franc. Celje. Gosposka 9
Kmečko dekle
zanesljivo, dobi službo v vrtnariji pri Mariboru kot prodajalka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 11967.	(b)
Prodajalko
z večletno prakso v trgo vini galanterije, porcela na — sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Izurje na« št. 11417.	(b)
Vež kovaških pomočnikov
izurjenih za razno oro dje: sekire, krampe, mo tlke, samo šmidarje ln loharje — sprejmemo. — Ponudbe upravi »Sloven ca« pod »Izurjen« 11935
Dekle
zdravo in pošteno, vaje no kuhe, starost do 30 let, sprejme tvrdka K. Gold schnlg, umetni mlin Fram pri Mariboru. Pla ča 200 din.	(b)
Iščem mlinarja
za valjčni mlin, pridnega in poštenega, ki je zmo žen samostojno držati stražo. Nastop takoj. Na slov v upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« štev 11948.	(b)
Išče se gospodična
za trgovsko pisarno Ljubljani na drugo mesto kontorlstlnje. Sprejmemo najrajše začetnico ln le z znanjem nemškega jezika v govoru In pisavi Ponudbe je poslati do 30 t. m. upravi »Slovenca« pod šifro »Neptun« 11934
Pouk
Reven sedmošolec
odllčnjak, bi Instrulral za popravne Izpite. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11881. (U
Švicarski akademik
ISče čez počitnice oskrbo v družini proti poučevanju francoščine, nemščine in angleščine. — Prilika konverzacije I Naslov upravi »Slovenca« pod št. 1173«.	(Z)
Obrt
Mreže
za postelje nalceneje prt Andlov.c, zaloga pohištva. Komenskega ulic« 34. (1)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-41
Velika caloga vseh vrst tlmnle, otoman, najmodernejših eouch-eot, • V zalogi vedno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. • Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčna cene I
Več parcel
nasproti šole v Zg. Šiški, prodam. Poizve se Koseze, Podutiška 39. (p)
Hiša v Laškem
naprodaj. - Vprašati: R. Schwab, Oražmov trg 3 9, Laško.	(p)
Nova enodružinska hiša
1000 m1 zemljišča napro daj. Zrinjskega ulica 4 Studenci — Maribor, (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno-strokovno na« obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra it. i, telefon 87-33, Ima naprodaj večja število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih 01* In vil. . Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec sa nasvete brea« plačno na razpolago.
Stavbne parcele
v St. Vidu in v vižmar-jih naprodaj. Tolzvo se v Vižmarjih št. 46. (p)
Visokopritlična hiša
podkletena, na krasnem prostoru, naprodaj. Dom žalo, Bistriška 4.	(p
Dvostanovanjsko hišo
prodam zaradi odhoda. Bernekerjeva 29, Zelena jama.	(p
Posestvo na Koroškem
zamenjam za odgovarjajoče v Sloveniji — oziroma prodam. Ponudbe na upravo lista pod št. 11665
Rentabilno hišo
In parcelo prodam posa mezno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blizu tramvaja«.	(p)
Hišico
s sadnim vrtom, priprav no za obrtnika, 16 minut od postaje, poceni pro dam. Naslov pri »Inter promet«, Aleksandrova 10
Veliko novo poslopje
z elektriko In vodovodom, pripravno za kak večji obrat, oddam ali prodam v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11883.	(p
Vila na Mirju
se zamenja za stanovanj
sko hišo na periferiji Ljubljane; dobra zveza
v	centrum — tudi še v St. Vidu. Ponudbo upra
vi	»Slovcnca« pod »Vila na Mirju« št. 11699. (p)
Lepa stavbišča
blizu kolodvora St. Vid-
Vižmarje, prometna cesta, gramoz, vodovod, elektrika na parcclah v poljubni izmeri - ugodno naprodaj Pojasnila: Vižmarje 31
Malo trgovsko hišo
v LJubljani, z vpeljano trgovino mešanega blaga prodam zaradi bolezni Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra trgovina« št. 11777.	(p)
Hiša na Bledu
v najboljšem stanju, obstoječa lz 5 sob, kuhinje, drvarnice, vrta, vodovoda ln elektrike - zaradi od potovanja ugodno napro daj. — Gabriel Rus, Bled, Krekova cesta 163. (p)
Prodam
na Slov. Javornlku, Gorenjsko, 5 minut od kolodvora, zaradi zidave trgovske hiše, novo dvo stanovanjsko davka pro sto hišo, obstoječo lz 4 sob in vseh pritlklln. Na slov v vseh poslovalnl cah »Slovenca« pod 11452
Vilo ob morju
v Omišlju, tik ob obali z lastnim kopališčem ln pomolom za čolne, kras nlm vrtom — prodam zaradi družinskih razmer. Prevzem lahko takoj. Cena Izjemno nizka. Informacije ln slika v upravi »Slovenca« pod geslom: »Planinkaj 11.567. <p)
Vinograd
v Strajnl, župnija Sv. Trojica v Halozah, bogat, z gospodarskim poslopjem, vinlčnrljo. 70 arov prvovrstne gorice, z letnim povprečnim pridelkom 27 hI vina. 1 ha travnika, s sadnim drevjem, za 35.000 din naprodaj. V račun se vzamejo tudi stare hranilne vloge. - Vprašati pri : Marija W e ■ s e 1 y, Ptuj, Ljutomerska cesta IS. (p)
Nova hiša v Trbovljah
s 1000 m' zemlje naprodaj. Sluga Ivan, Urhlčeva loka, Trbovlje II. (p)
Majhno hišo
na prometni cesti v Ljubljani prodam. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Ugodno« št. 11844.	(p
Enostanovanjsko hišo
z lepim vrtom, prodam tik kolodvora v Brežicah. — Točne podatke daje pisarna dr. Zdolška v Brežicah
Parcela 568 m'
v Stškl, Andrljašcva ulica, prav poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11740. (p)
Prodam hišo
dvostanovanjsko, s prav dobro idočo pekarno po ugodnih plačilnih pogojih na Ježici. LJubljana, Lo-
skovšek.	(p)
Enodružinska hiša
z vrtom, davka prosta, na Zg. Hudlnju v Celju ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11955.	(p)
Stavbne parcele
v bližini kolodvora Sent Vld-VIžmarJe, z vodovodom ln elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji ln v poljubni velikosti po 20 din In več kv. meter. Pojasnila Vižmarjo 69.
Vinogradno posestvo
lepo urejeno, 15 minut od postaje, ugodno naprodaj. Poleg prvovrstnega vinograda lep Badonosnik, zidana hiša in gozd. vse na celodnevni sončni legi. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »65 tisoč« 11721.
Tristanovanjsko hišo
10.000 kv. m zemlje, zasajene s sadjem, pripravno za upokojence ali letovl-ščarje, 20 minut od postaje Škofja Loka, ugodno prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11642.	(p)
Prostorna zidana koča
z lepim vrtom, blizu bo-žjepotne cerkve na Koroškem, v bivši Avstriji, se zamenja s kako enakomerno v Jugoslaviji. Naslov: RamSak, Marlahilf, Post Guttaring, Ostmark Karnten.	(p)
Stavbna parcela
v lepi legi blizu železnice, ugodno naprodaj. Nudim tudi les za stavbo, naredim mizarska dela ln dam pijačo, vse po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 11746.	<p)
Ugodna prilika!
Večjo gostilniško posestvo v Novem mestu so zaradi prevzema domačije Iz proste roko takoj ugodno proda. Promet za-siguran. Posredovalci izključeni. Vprašati: Kalan Makso, šolski upravitelj, Smlhol — Novo mesto.
Poceni naprodaj
zaradi selitve enonad-stropna stanovanjska hiša ob glavni cesti, ■ lokalom, veliko senčnato dvorišče, na dvorišču še majhna parterna hiša s hlovom, kletjo ln shrani, bnml, poleg velik vrt za zelenjavo, v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 11735. (p)
POSESTVA GLK1
TUDI NASLEDNJO STRAN
Kamnoseški stroji
za obdelavo vseh vrst naravnega in umetnega kamna dobavlja iz priznane tovarne
URL NEVER, MARKTREDWITZ, Bavarska
njen generalni zastopnik za Jugoslavijo
GUSTAV LEVIČAR, Ljubljana
pisarna in skladišče Masarykova 48
Dobavlja tudi vse vrste brusilnega materijala. Zahtevajte izčrpne ponudbe. — Dobava kratkoročna.
Denar
Posojila
daje In »prejema hranilne vloge Splošno kreditno društvo. Ljubljana, Aleksandrova cesta.	(d
Posojilo
60.000 din — privatno. Iščem na prvo vknjižbo vile v Dalmaciji, vredne 150.000 din. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Posojilo« št. 11737. (d)
20.000 din posojila
na prvo mesto posestva v bližini Ljubljane Iščem. Ponudbe upravt »Slovenca« pod »Visoke obresti« St. 1 1942.	(d)
Kolesa
Primerno službo
dobro, dobi. kdor posodi alt sojamčl solidnemu podjetju 30.000 din za takojšnje državne dobave. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo 100'/.« 11878.	(d
Hranilne knjižice
3°/» obveznice
In druge vrednostne Daplrje kupuje tn plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Posojila
Vložne knjižice
vseh velebank, pod zaščito. kakor tudi Srbske banke ln Prve Hrv. štedlonl-ce, kupujemo ln najbolje plačamo takoj v gotovini. Ponudbe na Central. To-mičeva 7, Zagreb, telefon St. 4 6-07. Za odgovor priložite 3 din v znamkah.
MODRO CE
otomane, kance itd. dobite poceni in solidno pri
Ivan Hablč-u
tapetnik Kopitarjeva ulica 1 nasproti »Ničmanac
na vknjižbe, poroke, na hiše v sresklh mestih, kakor tudi na kmečka posestva. za zboljšanje gospodarstva, po 6'/». na dolgoročno odplačilo - nabavlja Central. Tomičeva 7, Zagreb, tel. 46-07. , Za odgovor priložite 2 din v znamkah.	<0>
Posojila
različna, preskrbim hitro ln brez kakega predplačila
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblast, dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana. Gledališka 12 Znamka 2 din
Družabnika
(kompanjona), mladega. Inteligentnega, za povečanje galanterijske trgovine Iščem. Potreben kapital 15 do 20 000 din. Samo v tej stroki dobro izurjeni naj pošljejo ponudbe na naslov : V. Val-dinger. Beograd, Kr. Aleksandra ul. 107.	(d)
Dosmrtno oskrbo
dam starejši osebi, kt ml da 15.000—20.000 din za dograditev nove hise na periferiji mesta, ali plačam 10 odstotkov obresti. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe upravi »Sloven ca« Maribor pod »Mirni dom« št. 1058.	(d)
Uredifev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kinetskih!) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka ul.?
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, dlvane ln tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 12. Ugoden nakup morske trave, žime ln cvtlha za molroce ter blaga za frtovtc-Mo- pohlSUMu- . .
immm
Furnir
lep, močan mahagonl-sa-poll poceni proda tvrdka Ivan Kacin, Domžale. (1)
prvovrstnih znamk z garancijo prodaja najceneje — tudi na obroke — »Triglav«, Resljeva cesta 16.
Pozlačen salon
v francoskem antičnem slogu ln dve krasni oljnati sliki (mojster Jakopič) prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11926.	(1)
Sveže maline
kupuje Human, LJubljana. Sv. Petra c. 81. (k
Ržene rožičke
kupujemo po najvišjih cenah. Salus d. d., kemična tvornica, Mengeš, (k)
Tricikel
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »do 250 kg« št. 11769.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNK, Juvellr, Ljubljana VVollova ulica št. S
Šivalni stroj
ln entlestroj za pletenine, na tri nitke, kupim. Naslov pove uprava »Slov.« pod st. 11854.	(k)
Prodam moške obleke
dobro ohranjene. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11913.	(1)
Prodam fotoaparat
Optika: Rltschel Proll-near 1:1,9: kamera: Men-tor-S p legel refleks 6Vi X 9, z dvojnim Iztegom, za plošče ln fllmpak. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11927.	(1)
Poceni naprodaj:
hladilna omarica, samo-kolnlca (clza), voziček z dirco, dežnik za stojnico, zložljiv nastavek, otroška posteljica in radlozvoč-nik. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11905.
»Anker« šivalni stroji
In druge znamke najcenejši z garancijo. Oglejte si veliko zalogo tudi rab ljenlh krojaških ln čevljarskih strojev od 300 dinarjev naprej. Prodaja; »Triglav«, Resljeva c. 16
Stelaža za manufakturo
Izložbene omarice, teht nlce, uteži, tricikel. pe trolejskl sodi, stekleni baloni, parni stroj, električna črpalka, električno prenosno dvigalo, stroji za Izdelavo metel, clze, ročni vozički, peči Itd. naprodaj. — Gospodarska zveza v LJubljani, T.vr-ševa 2».	(1)
Dobavo 45 kub. m drv
razpisuje upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovl ul. 12.	(r)
staro iloto, zlato zobovte
In srebrne Krone
kupujem po najvišjih eenab A. KAJFE2
trgovina 7, urami in zlatnino
precizna delavnica 7.a popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana, Miklošičeva 14
Kostanjev gozd
stoječ, za posek, kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11887. (p
Rabljeno staro železo
meslng itd., šampanjske steklenice, rabljen papir kupuje po najvišjih dnevnih cenah »Metalla«, Gosposvetska 16, tel. 32-88.
Cunje
krojaške odrezke. star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15. (k)
Poizvedbe
Izgubila
ln
se je kobila rdeče barve z malo belkasto liso na glavi, ostriženo grivo levo nosnico malo pretr gano. Kdor ve. kje se na haja, naj Javi žandarme ri jI na Javorniku. Dobil bo primerno nagrado. Janez Noč, JavornlSkl Rovt 9. Slovenski Javor-nlk.	(!)
Kolesarji zahtevajte pri svojem trgovcu dobro poznano kvalitetno
kolo ES-KA
Glavno zastopstvo in zaloga pri tvrdki
Iv. Auerhamer A sin, družba t o. s.
Ljubljana, Tyrševa cesta 47 h.
Nova hiša
ugodno naprodaj v Domžalah pri kolodvoru. Informacije: Čevljarstvo Stanko Povž, LJubljana, Celovška 47.	(p)
Lepo posestvo
obstoječo Iz vinogradov, sadovnjakov, travnikov ln njiv, z velikim gospodarskim poslopjem, 20 minut od Celja, poceni naprodaj. Informacije: Gorjup, Teharje, Osenca. (p)
Naprodaj posestvo
zaradi družinskih razmer ali se zamenja za manj£e posestvo. Površina 12 ha njiv, travnikov, sadnega vrta In gozda je okoli doma. Vinograd s hramom je oddaljen 2 km. Hiša In gospodarsko poslopje sta v dobrem stanju. Živine so redi 12 glav. — Pojasnila daje: Franc Selak v Bučki, (p)
I
Automofor
i
Poltonski zaprt avto
poceni prodam. Sušteršlč. mehanična delavnica, Tržaška cesta, Vič.	(f
Motor »BSA« 500 ccm
s prikolico prodam za 6500 din. Kavčič Ivan, Orehek 21, p. Stražlšlio pri Kranju.	(t)
DKW motor
250 ccm, športmodel, prodam. Cena 2800 din. Na ogled vsak dan od 4. do 7. Clzerl, Stari trg 26-11.
Motorno kolo Phanomen
»Sachg« 98 ccm, brezhiben, kot nov, vožen 1200 kilometrov, ugodno naprodaj. Peternel, Hrenova 14, Ljubljana. (f)
Motor »Indian Skaut«
600 ccm, v dobrem stanju, prodam za 4500 din ali zamenjam za osebni avto. Ključavnlčarsko-mehanlč-na delavnica »Metal« — Slovenski Javornik. (t)
Eleganten Ford
Elfel, štirisedežna limuzina. najnovejša tipa. malo vožen — garantirano brezhiben — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Eifel-gotovlna« št. 11931.	(f)
Ugodni nakupi
Fiat 520 limuzina, Fiat 509 poltovornl, Opel 6 cl-lindrska limuzina, motorno kolo Harley Davidson 350 ccm. V račun vzamem motorno kolo 200 ccm. — Kreutz, mehanik, Ormož.
Malt tovorni avtomobili 1EMP0 nosilnosti 750do 10(0le tri in štirikolesni. ukrotim: v nnorabi goriva in trpežni so idealno jjrevozno sre-lstvc za vsnko podjetje. Informacije pri 7.astopstvu lEMPO-avtomobllo* ..LUSntl"
V. LAZNIK
LJUBLJANA. Gosposvetska 9.
Avtomobilisti pozor!
Ako hočete ohraniti vaš motor in doseči dolgotrajnost vašega vozila, uporabljajte edino le originalno pennsiljvansko avtomobile Selectol Oll AFBB. Zahtevajte to olje povsod. — Glavna zaloga Benz Oll Service A. Ume-lak, Tyrševa 35a. — Isto-tam vedno na zalogi vsa strojna cillnderska olja, tovotne masti, avtomati, dynamo olje, hladilno olje, repično olje, rlcinus olje. parafln vaselln, bencin, dleselnafta, petrolej. (f
\nmm
Bernardince
pravilno, krasno barvane. čiste pasme, 7 tednov stare proda po 230 din komad šketlj, Metlika, (j
Naprodaj:
bela kobila (vprožna), s petmesečnim žrebičkom. za lahki tovor, neplašljl-va; mlad žrebec, dve ln pol leta, polkrven pedl-gree, pohleven: vallach. štiri In pol leta. polkrven. pedlgree, za Ježo pripraven. tudi čisto vpeljan ln neplašl jlv. — Dr. Koko-| schlnegg, Fočehova 91. Maribor.	(l)
IEEEH933I
ODDAJO:
Nova enodružinska hiša
z vrtom se odda za več let v najem h 1. avgustom v Vlžmarjlh št. 145.
Pekarna
s podružnico ln kompletnim inventarjem so ugodno takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1063.	(n)
Lokal s stanovanjem
v sredini trga se takoj odda mehaniku ali urarju v najem. Sigurna eksistenca. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (č)
Trgovino in gostilno
na prometnem kraju, dobro obiskano, takoj oddam v najem zaradi smrti v družini. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11869.	(u
Stanoianja
IŠČEJO:
Trisobno stanovanje
sončno, bližina sv. Jožefa, iščem s septembrom ali pozneje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Mirna stranka« št. 11818.	(c)
3-4 sobno stanovanje
iščem za 1. november na Poljanski cesti ali neposredni bližini. Ponudbe do 3. avgusta upravi »Slovenca« pod »Zdravnik« št. 11932.	(c)
Enosobno stanovanje
komfortno. Iščeta novo-poročenca, oddaljeno 20 minut od Gledališče ul. za avgust alt september. Ponudbe upravi »Slov.« pod oZgoraj« št. 11849 (č
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam. Jurčkova pot 101.
Enosobno stanovanje
oddam. Ogled od 10.—2.
Idrijska 3.	(č
Dvosobno stanovanje
oddam. Polzve se: Vidov-danska 1, hišnik. (č)
Dvosobno stanovanje
lepo, sončno, oddam takoj ali tudi pozneje. Poljane št. 30, p. St. Vid.
Štirisobno stanovanje
srednje veliko, komfortno oddamo z novembrom. — Pojasnila: Dvorakova ul št. 6-IV. Telefon 33-14.
Suho, sončno stanovanje
v podpritličju, dve sobi kabinet, kuhinja, prltlkll. ne, oddam stranki odraslih oseb. — Ulica Stare pravde 25, dohod Domobranska cesta.	(č)
Do 60 letnega upokojenca
ki želi lasten dom. bi poročila 50 letna kuharica. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mož značaja« št. 11683.	(ž)
Obrtnik
s hišo ln posestvom, 35 leten, poroči gospodično ali vdovo z dežele. Dopise s sliko upravi »Slovenca Maribor pod »Srečna 1056« št. 11713.	(i)
Šivilja
želi spoznati nad 40 letnega državnega uslužbenca; vdovci z otrokom ali upokojenci niso iz ključenl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubim mir« št. 11787.	(ž)
Gospodinjo
45—BO let staro, Išče dobro sltulran preddelavec vdovec, eventuelno jo takoj poroči. Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštena ln krščanska 1065«.	(ž)
Kmečki fant
s posestvom ln hišo trgovino, želi poročiti dekle od 20 let naprej, ki je izučena trgovine me Sanega blaga, s primerno doto ali pa da ima že sama trgovino kje v na jemu ali knj podobnega Ponudbo s sliko je poslati upravi »Slovenca« pod »Srečna bo, katera bo« 472-11661.	(i)
Vse manufakturns blago prodajamo po Izredno nizkih cenah. Le v VaSo korist bo. Ie nas (Imprej oblSIetel
MANUFAKTURNA TRGOVINA DOBRIH KVALITET!
A. Zlender
LJUBLJANA
Mestni trg 22
Vdovec
posestnik na deželi Išče nevesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11662.
IŠČEJO:
Lepo opremljeno sobo
brez mrčesa. Iščem v bližini Blelweisove ceste. -Ponudbe na Nemški konzulat.	(c)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
posebnim vhodom, takoj oddam mirni osebi. Rimska cesta 3.	(č)
1. avgusta
sprejmem gospoda na stanovanje. Naslov v upravi Slov.« pod št. 11843. (č
Dve opremljeni sobi
zračni, sončni, v 1. nadstropju, takoj oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11850.
Prazno sobo
sončno, s štedilnikom — podpritličje, oddam eni osebi 7.a 150 din. Naslov: Malgajeva 9.	(s
LEIDUIŠČR
Letoviščarjem
se priporoča najboljše ln najcenejše letovišče in kopališče »Inglič«, Poljane nad škofjo Loko.
Pozor, letovišcarji!
Pri Sv. Križu nad Železniki se takoj oddasta dve lepi sobi s tremi posteljami ln vso oskrbo. Gorski zrak, izredno lep razgled.	(L)
Pensionat na morju
za mlade gospodične — boljših družin, ki ne obiskujejo več šole in ki bi se rade Izpopolnile v znanju tujih jezikov (v francoščini, angleščini ln nemščini) in glasbi, sprejema Pensionat Sv. Josipa v Splitu, Vojvoda Mlšlča 11 (francoske sestre). Pensionat je v lastni vili, ki Ima krasno lego v velikem perlvoju blizu kopališča, pet minut od kolodvora. Občevalnl jezik je francoski, seveda se lahko na željo občuje v drugih jezikih. — Vse informacije daje penslo nat.
mm
Pletilni stroji
štev. 8-70. ter drugI — naprodaj. Haus Vila, To varnlška 27.
Kleparski stroj
(zlkenmašino) malo rabljeno, močnejše vrste — prodam, Drnovšek, Kneza Koclja 4, Šiška
Specijalna delavnica
za previjanje, popravljanje elektromotorjev in dinam. Izvršujem inštalacije na pogon in luč, na skladišču ves elektromaterijal ter motorji za pogon in di-name za luč.
Fr. Pertinllt
■Isktropodletls, LJubljana Sosposvatska c. n. telefon. 23-r
I
Glasba
Brezp/acert pouk k /pranju*
lahfeva/te brezp/acen am/Jef
MElNEL-HEROffi
e'.2 a z. ta/, fforn/ce
MARIBOR st 102
Kupim
dobro ohranjeno harmoniko. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11867.
Gramofonske ploii«
šlagerje. plesne, narodne harmoniko in petjem samo Din 30"-. — Stare vzamem v račun.
Lep angleški harmonij
dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Lina Planinšek, Mirna.	(g)
Jfovi modeli čelo-flauta bandonion register Oglejte si brezobvezno pri
R.Warblnek
Ljubljana, Miklošičeva e.4
Najcenejša v njeni kvaliteti
Harmonij
deset registrov, dva ko-lenika. močan glas, pripraven za kapelo ali malo cerkev, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11790.
Klavir >
v dobrem stanju ugodno naprodaj v Celju. — Naslov v vseh poslovalnicah! »Slovenca« pod št. 11747j
Razno
10 letno deklico *
oddam za svojo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1062.	(r)",
Pozor
mizarske zadruge In večja mizarska podjetja! Tapetniško delavnico, urejeno in vpeljano oddam v najem. Event. pristopim kot poslovodja. Ponudbe pod »Ugodno« št. 11860. (r
Gumbnite, gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franflfkanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Halo! Halo!
Stavbnim gospodarjem IH tehničnim uradom se naj-topleje priporoča Gradbeno podjetje Martlnec, d. z o. z.. LJubljana —» Prule 8. Postrežba točna; Cene aolldne.	(r)l
Trgovino
na debelo ln drobno, zelo dobro ldočo, v večjem mestu Julijsko Krajine, zamenjam za enako dobro idočo v mestu v Sloveniji; Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Sonce«,, št. 11842.	(6
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh pri prvi uporabi; Spuščajl. mozolji, nečistosti lica Izginejo. Po^ šljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«* Novi Sad 144. V lekarnah in drogerljah originalni karton 32 din.
Objave
I
Tvornica harmonijev
Ivan Kacin, Domžale, dobavlja prvovrstne harmonije evropskega in ameriškega sistema od 2000 din, planine, moderno Izdelane po 9000 din. Prenavlja, ugla-šujo orgle. Cene nizke, tudi na obroke. Zahtevajte cenik t	(g)
Preklic!
Podpisani obžalujem ter prekllcujem vse neresnične vesti, katere sem govoril o pokojnem Zadnlku Jožetu lz Velikih Laš8 št. 17, kar je bilo vse neresnično, ter se tem potom zahvaljujem njegovi ženi Zadnlk Frančiški Iz Velikih Lašč št. 17, da je odstopila od tožbe. — Zakrajšek Franc, HIteno št. 5, p. Nova vas pri Rakeku.	(o»
Dvignite sledeče ponudbe
Moda
Pošten uradnik Službeni list Stavbna parcela Takoj 10625 Tehurad Točnost Zbiratelj
Zgovoren in trezen »200.000«
Vsemogočni je v cvetu mladosti poklical k Sebi našo
MIRO
dijakinjo meščanske šole i. šolskih sester
Pogreb bo v nedeljo, dne 23. julija ob pol štirih
popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Obenem ee vsem. ki so ob tej bridki uri z nami sočustvovali, najtopleje zahvaljujemo. Maribor, dne 22. julija 1939. Anton in Anitela Sever, starša. Anica, Marica, Tončka, sestre, in ostalo sorodstvo.
Vtroiki kotilek.
Pravljica iz gozda
(56) Poglavar Palček jo vzel iz vrečice vrv, dal konec Zlatokljunčku v kljunčck, ki ga je ponesel na dovolj široko vejo. »Ko prive-žeš, nam daj znamenje!« je zavpil za njim.
(57) Zlatokljunček je imel dovolj truda, preden je bila vrv privezana. Palčki, ki so ga čakali, so postali ie nestrpni. Pa se je .že zaslišal Zlatokljunčkov jasni glas: »Halo, halo, vrv je privezana.«
otroški vozički
motom iriclhlll Šivalni stroll
pr
2. igračni vozički, skiroji, avtomobilčki, koles, deli ZJ
TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA
Podružnica: MARIBOR
MNiiMiiiiitiiiimiii
I
Prodamo
mmiiiiiiiimiiiim
Najugodnejši nakup.
m o * k 1 h oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 1«, Ljubljana.	(1)
Orehova jedrca
med ln vosek dobite najceneje i Medarna, Ljubljana, židovska ulica 6
Nova auba
naprodaj. Črnuče It. 7».
Svetinjice Kristusa Kralja
kipi I« spominki pri Anton Skof, nasproti škofije.	(1)
Na prodaj
šest velikih cvetočih ole androv. Alojzijevlšče, Poljanska cesta 4.	(!)
Vrtne stole
zložljive, nove — poceni proda Tribuč, Tržaška c. 42, telefon 211-05.	(1
Mizni štedilnik
boljšo vrste, deloma Se
nov, trpežno Izdelan, naprodaj. Drnovšek, Kneza Koclja 4, Šiška.	(1)
*.
Starinski pas
(srebrn) za narodno nošo naprodaj. 1'olzve se pri hišniku, Zrinjskega c. 7, podpritl.	(1
Bodečo žico
za ograje in cement, vin sko ln sadne stiskalnice proda Kristan Franc — Tyrševa 64.	(1
Telefonska centrala
prav dobro ohranjena, za 4 zunanje linije ln 20 aparatov tipa Standard, ugodno naprodaj. Remec-Co., Duplica-Kamnlk.
Na prodaj
sta dve veliki težki blagajni : originalni Tancoš vis. 1.77, šlr. 1.20, gl. 0.54 ln "VVertheim vis. 1.97, šlr. 1.20, gl. 0.78. Poizvedbe v pisarni dr. Pegana.
ZAGE
original Domicus Remscheid
izberete najceneje pri
»Jeklo« • Stari trg
JRMRNSHR
B
f SUŠAH 1
Hltrt parobrodnk! prevoz Iz Benetk In Snšaka v Dalmacijo Odhod iz Sušaka vsak dan razen srede in petka ob lfi. uri.
Turistične proge iz Sušaka in Benetk v Dalmacijo ter iz Sušaka in Trsta v Grčijo za male pavšalne cene.
Dnevna večkratna zveza i vsemi kopališči in letovišči jngo-sluvenske obale.
Prospekte tn navodila dale Direkcija na SuSake ter vsi uradi »Putnlka« in društva .Wacnns-I.lt« Cook«
Zalivala.
Vsem, ki so ob tragični smrti mojega sina
Mihaela Novaka
ki se .ie v soboto popoldne, dne 15. julija, ponesrečil v Mariboru z brez. motornim letal.,m, izkazali njemu poslednjo čast. se najlepše zahvalju. Jem. Posebno hvalo sem dolžna vojaški oblasti, ki mi je v vsakem oziru pomagala, zlasti poveljniku mesta Maribora generalu ("'edi Stanojloviču, ki se je osebno udeležil pogreba. Enaka hvala tudi šofu mariborske policije Stanku Kosu. Nikoli nc bom pozabila mariborskega Aerokluba, ki je 7. mnogimi gmotnimi žrtvami organiziral pogreb in se ga polno, številno z oblastnim odiKirom na čelu udeležil. Tudi ml je pri prevozil domov zelo (tomiigal in poslal dva zastopnika v Višnjo gvro, kjer sta so s toplimi besedami poslovila ml pokojnika. Hvala tudi njegovim sta. novskim tovarišem, ki so so veliko žrtvovali to dni. Dalje se zaliva, ljujcm častiti duhovščini, ki ga je spremila na zadnji poti številnim govornikom in darovalcem cvetja. Končno vsem, ki so mi kakorkoli po. magali v teh žalostnih dneh.
Slive
za žganjekuho. vsako ko ličino prodaja po povolj-nl ceni Mljo Bablč. KaJIS.
Apno
prlma, belo, komadno, »e-lo mastno, a drvi tg&no, prodaja stalno na vagone Apnenlca Dobrepolje. (1
Staro strešno opeko
več tlsofi kosov, ln električno vodno črpalko — prodam. — Podbevšek. D. M. Polje.	(1)
Tri kočije
dobro ohranjene, tn več novih zapravljlvčkov — prodam. Pirnat Franc, Jarše 9, Domžale. (1)
Svinjaki
hrastovi, dobro ohranjeni, kriti z opeko, ugodno naprodaj. Pogačar, Šiška, Vodnikova 106.	(l)
Mlekarna
dobro vpeljana, se zaradi preselitve proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11797.	(1)
Vitelj (gepelj)
tn mlatllnieo, kompletno, malo obrabljeno, prodam pod polovično vrednostjo. M. Hrga, Bratonečlce, p. Velika Nedelja.	(1)
Prodam
2 šivalna stroja Slnger, 1 levoročnik čevljarski, 1 ženski z okroglim čol-nlč-kom. Jakovec, Stude nec 26, D. M. v Polju. (1
Slamoreznico
rabljeno, prodam. Mirje št. 2. Istotam prodam ne kaj preprostega, rablje nega pisarniškega inventarja in kopalno banjo.
Zeleni kamen
Oradbenlkl, arhitekti, Iz delovateljl sadnih mlinov naročite kamenje ln valjčke pri R t b 1 z e 1, Šmartno ob Pakl. (1
Sveže hruške
in Jabolka	Ia, slive, po 2.75—3 din	kg, zaboji 45 kg, (ranko	voznina razpošilja G.	Drechsler — Tuzla.
Gramofonske plošče
v veliki izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i)
Žaganje za peči
ln stružence lz trdega lesa, visoke kurilne vrednosti, dobavlja, dokler traja zaloga: Remec Co., tovarna stolov, Duplica-Kamnlk.	(1)
Višnja gora, dne 19. julija 10.19.
'. '-'ti;,** t/r.	.
Marija Novak, mati.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes zjutraj, ob pol štirih, po težki in mučni bolezni v 38. letu svoje starosti, po vsemogočnosti Božji mirno v Gospodu zaspal naš soprog, oče, sin in brat, gospod
Franc Udir
posestnik in mlinar v Kamni gorici
V prerani grob ga bomo položili v nedeljo, 23. julija 1939, ob 6 popoldne na domače farno pokopališče. Prosimo molitve za pokoj njegove duše.
Kamna gorica, 22. julija 1989
Žalujoča žena, hčerka, mati, bratje in sestre
Za strniščno setev
priporoča črno tn alvo ajdo, koruzo za zeleno krmo, grahoro, rdečo deteljo ln repo, vse najboljše kakovosti - tvrdka
Fran Pogačnik
d. z o. z. v LJubljani, Dunajska c. št. 33 (Javna skladišča)
ČEŠKE PLOŠČICE
za oblogo štedilnikov, kopalnic, mesnic Itd. najceneje pri tvrdkl
Anton Kovačič
LJubljana, Viška ulica 8, Tel. 33-57.
Srečke so dospele
Glavno zaključno žrebanje drž. razred, loterije V. razreda 38. kola se prične 12. avgusta in bo trajalo do 9. septembra. V tem razredu bo državna razredna loterija izplačala svojim
igralcem 56 milSJov, 946 tisoč dinarjev.
V interesu vsakega naročnika je, da srečke pravočasno obnovi. Na razpolago je še tudi velika izbira srečk za nove naročnike. Ne zamudite prilike — nabavite si srečke čim-preje. Tudi Vas čaka sreča. V najsrečnejšem slučaju lahko zadenete na eno srečko 3.000.000"- din. Srečke bodo novim naročnikom naprodaj ves čas med žrebanjem, dokler bo trajala zaloga.

CENA srečk v V. razredu:
V, 1000a- din 7* 500a- din 7< 250a- din
Priporoča se Vam glavna kolektura drž. razredne loterije
«1
VRELEC SREČE Alojzu Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14, tel. 35-10
Mizarsko stiskalnico
skoraj novo (furnir poke), prodam za zmerno ceno. Delakorda Martin, Petrovče.	(1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane kakor tUdI očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.	(1)
Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5
Poceni naprodaj
več Singcrjevlh, Pfaff-ovih ln raznih drugih, popolnoma novih šivalnih strojev, partija prvovrstnih ženskih ln moških koles, večje število modernih športnih ln globokih otroških vozičkov (stare vzamemo v račun) ter še mnogo vsakovrstnih drugih predmetov Farno pri »Promet« v Ljubljani nasproti krl-žanske cerkve.	(1
Orožje
za lov, šport ln obrambo, lovsko-športne potrebščine ln razne novosti nudi Oružarna Pastuovič, Zagreb, Jurlšlčeva 1. Katalog (80 strani, 350 slik) pošilja priporočeno vsakemu, kdor pošlje 6 din.)
MALINOVEC
pristen, naraven. » čistim
sladkorjem vkuhan —■ se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. P1CCOLI -Ljubljana, nasproti »Nebotičnika*.
VINA
7,a težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
Naznanjam v imenu vseh sorodnikov prežalostno ver.t, da nam je umrla naša dobra teta, v častitljivi starosti 91 let
gospa
Ana Sila
posestnica
Pogreb rajnke bo v ponedeljek, dne 24. julija ob 9. uri dopoldne iz biše žalosti Trzin št. 120. Trzin. 22. julija 1939. Globoko žalujoča Ivana Zamljen
Vzajemno posojilnico
r. z. z o. z.
v Ljubljani, lllhloSICevo cesta T
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Zahvala
Ob težki, bridki in nenadomestljivi izgubi, ko so omahnilo njene vedno božajoče materinske roke, ko nas je zapustila in dotrpela svoj težak življenjski boj naša dobra, nad vse ljubljena in skrbna
zlata mamica
ko smo ob neizprosni usodi, ki nas je zadela, ostali sami, brez nje — izrekamo vsem onim številnim prijateljem in znancem, ki so počastili spomin naše drage in nepozabne mamice in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku — našo najiskrenejšo zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih dneh izkazali izraze iskrenega sožalja.
Je žica, dne 22. julija 1939.
Rodbina Ahlinova
V". s	^i^fv-i' j "rt
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo
žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče ia svak, gospod
Jakob Vrščaj
posestnik in gostilničar, predsednik JKZ. odbornik okrajnega cestnega odbora, občinski odbornik itd.
v soboto, dne 22. julija ia39 on 6 zjutraj po kratki in mučni bolezni previden s tolažili svete vere, v 30. letu starosti, izdihnil svojo blago dušo. Pogreb hlagopokojnika bo v nedeljo, 23. julija ob 5 pop. iz hiše žalosti na pokopališče na Otovcu. Črno m elj-Otovec dne 22. julija 1939.
Ana Vrščaj roj Plut. soproga; Porfe. fcan. Stanko. Vinko. Tone. Martin, Anica, Marija — in ostalo sorodstvo.
Vsak čitatelj našega lista dobi t spomin
na kongresne dneve
barometer zasloni!
krasno izdelan, velik 13 krat 16 cm. zanesljiv, rudi opustitve obrata, pošlje proti povračilu stroškov Din 5— v znamkah. — DdromeUT. l|Ul)l(dnO 1, poštni predal 18.
Filmska aparatura
nemi. čisto uporabljiva, kompletna 7. dialuksonr objektivom, 9 navadnih vreten za namotanje filmov z železnim zabojem za vretena in vravnalcera na živo srebro z dvema cevkama
na prodal
Vprašati: Zagreb, Mihanovičeva ulica 3/III, soba 409, od 9.—13. ure.
GAMA
Gnojnične črpalke brzoparilniki štedilniki
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-Ietna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravlienie nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela »Slona« v novem lokalu izvrševal g. Dckanič, odličen strokovnjak, za 9 din.
SCHNEIDER
ZAGBEB NIKOLICEVA 10
1 AHTEVAJTt MISNACHI CINIK
Halo v nedeljo vsi v Tupalice!
Vljudno naznanjam, da bom otvoril v nedeljo, dne 2). jul. 1.1. v Tjpaliiah pri Predvoru
gostilno - pension
1'otrudil se bom, da bom točil dobro izbrana Dolenjska in štajerska vina. Topla in mrzla jedila vsaki čas na razpolago. Zveza z avtobusi in vlaki na vse strani vedno na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča Feliks Robnik
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova 6.
»ZVON«
Livarska komanditna družba Št. Vid nad Ljubljano
Obveščamo prečastito duhovščino, slavna cerkvena in občinska predstojništva jn ostale interesente, da bo od sedaj naprej na željo vlivala tudi bronaste zvonove originalne oblike in težnega sistema bivše Ljubljanske zvonarue (prej Samasa)
Čevlji za kopanje Izdelani Iz posetv nega platna s proinlml gumljaMIml podplati. Na vročem in ostrem pesku neobhodno potre bo L
Razpis
Občina Loče. okraj slovenjekonjiški, razpisuje pragmatično mesto
pisarniškega pomočnika
Prošnje je vložiti na občino v teku 15 dni in jih opremiti z dokazi, da prosilec izpolnjuje pogoje po čl. 7 in 8 uredbe o obč. uslužbencih.
Prosilec mora biti organist in naj ima po možnosti nekaj razredov srednje šole ali občinske prakse. Plača po dogovoru.
Občina Loče, dne 20. julija 1939.
IZOLACIJE
proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec, šamot in
ves ostali
gradbeni matertial
dobite pri
MATERIAL
LJUBLJANA, Tyri«va c. 36 ■
Telet. 27-16	Briojavi: Material
-- SttK2-44S00	Okusno Izrezani čeveljčki 1» flneg* Praktične otroike sandale Iz usnja belega usnja z usnjenimi podplati In
z motnimi usnjenimi podplati. Otro-	nizko peto. Izdelani u tople poletne
kom neobhodno potrebne za Igranje	ineve. s? sprehode.
__8693-0010
Noge sl boste najbolj od pol U i v teh lahkih čevljih Iz finega angleškega platna v kombinaciji bele In rdeče barve.
--45s1a-1166
Lahki tenskl kopalni čevlji Iz platna z gumijastimi podplati. Potrebni so-za kopa*Je vsaki dami.
'» I "	60995-3338
Na morju s« boste najbolj odpočllt v teh lahkih pisanih čeveljčkih najfinejšega platna.	-
r^V^U močnVg^^ke-
gajplatna . gumijastim podpUtom
—	04695-11SS ~
v I Ji Vam bodo slutili kakor trV Je pari drugih. Izdelani so Iz finega dlftlna s proinlml podplati. K če»-' IJem dobite tri okrasne Jezika.
3995-5153 Predvsem udobnost! Ijihkl In udobni čeveljčki Iz finega usnja moderno Izrezani. Za sončne dneve.
_____8985-93154
Dovrieno lepi čeveljčki za poletje d finega usnja v modro-bell kombinati ti • itan Urnim DodDlatom in^poto.
Milili!
43301-4840
I dobnl Športni čevlji, ki so zelo primerili tudi za poljedelce prt delu na polju.-
____033-1411«
Najnovejši model Iz Mekslke! Ženske sandale Iz finega nsnja pletene v hclo-modii ali belo-rdečl kombinaciji. Za poletje nI bolj praktičnih ■ .ijev
9337-2203
','>bT0 Prisojajo" Hr-Kov! obleki ti fini čevlji Iz belega al| .j. vega platna..
29S7-44800	__
Lahke moSke usnjene sandale ž usnjenim podplatom. Luknjice na prednjem delu dajejo nogi dovolj z rak s
9037-0642
Moderni poletni čevlji za gospode. Izdelani so Iz finega lanenega plat-na, kombinirani z usnjem. In usnjenimi podplati
Havajkd Din 4__
frlavači romen Din 15._
S327-24683 Elegantni čevlji gospodom za J>ols-tje! Iz sivega ali drap setniSa ali 1» usnja, okraSenl z luknjicami, c usnjenim podplatom.
""Si/ Ko boste v Ljubljani
izkoristite ugodno priliko
in nabavite za Vašo družino blago za obleke in perilo v znani manufakturni veletrgovini
R.MIKLAUC »PRI ŠKOFU«, LJUBLJANA
Lingarjeva ulica — Pred Škoiijo Tirrdlfa obhaja letos 70 letnico obstoja, zato posebne ugodnosti.
Inserirajte v ,.Slovencu" I
Razpis
Pokojninski zavod za namščence v Ljubljani razpisuje oddajo
električne instalacije
za novogradnjo v Celju ob Krekovi cesti.
Razpisni podatki so na razpolago pri uradu v Ljubljani od 24. julija dalje proti plačilu Din 100'—.
Ponudbe, opremljene v smislu razpisa, je vložiti pri podpisanem uradu do 31. julija 1939.
Pokojninski zavod za nametfence
v Ljubljani.
Ob modernizaciji našega podjetja Vam nudimo po izredno nizkih cenah najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica IO. okl. 5
POHIŠTVO!
E. ZELENKA
JAKO UGODNA PRILIKA!
Dobro kolo po reklamni ceni
Viktor BOHINEC, Ljubljana, Tyrfeva 12
(dvoriSJe)
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
'•rednik: Viktor Cenčit