Dopisi in novice. Govor gosp. "VVajšel-na. *) (Dalje.) Iz tega tudi prihaja, da vspešni napredek, ki se išče in tirja v naših narodnih šolah, je v občnem oziru le »bela vrana«. Takih nezgod pak nismo krivi samo mi slovenski učitelji, zakopani v revščino od nog do glave, dobro so nam znane vse okoliščine na kmetih, kajti gledamo in skušamo vsaki dan, kako malo umejo naši kmetje ceniti šolo in nje nauk, kar kažejo s tem, da njih deca ne dohaja redno v šolo; krajno šolsko svetovalstvo ovira učitelja očitno, namesto vsled postave nadzorne za Istro dne 8. feb. 1869 §. 8. lit. a mu pomagati; višja šolska oblast prezira svoje dolžnosti s tem, da 21kratne prošnje »ad akta« vrže in revnim učiteljem za postavni dohodek ničesa vspešnega ne stori. Ozrimo se po naši tužni deželi istrski iu slušajmo mile, da prežalostne glasove naših slovenskih in slovanskih sobratov učiteljer, ki britko tožujejo o slabem stanji svojem. Plače po 100, 150, 200 do 300 gl. pri dovolj veliki draginji ne zadostujejo za vsakdanji živež; kje pak še hočemo dobiti novcev, da si omislimo potrebne knjige, za lastni napredek? — Srenje in občine, kojih je sveta in postavna dolžnost, branijo se kategorično z vsemi štirmi omisliti šolam potrebnega orodja. *) Glej zadsji list. Zmed mnogočastitih gospodov, menda ga vendar ne bo, da bi mi vgovarjal, ter rekel: Res, da vsled navedene ministerialne okrožnice so realni predmeti predpisani nauk v šolah, in mi imamo pripomočkov dovolj za take nauke, saj imamo za naše narodne šole dovolj obširnih knjig, še prevečzanaše nam izročene učence itd. Zoper enak vgovor prederznem se jaz, vsled svojega lastnega praktičnega življenja, staviti na trdno stališče in omeniti vgovorniku basen o lesici in grozdju, ki se glasi; kakor znano: Lesica vgledati na visoki vinski terti grozdje, spenja se in spenja, toda ne zamore ga doseči. Videti, da ne more do njega nikakor priti, odide rekoč: »Je še kislo«. Nič ne de, saj bi še celo skomine dobila, ako bi ga jedla«. Kdaj se bode neki obernilo prežalostno stanje nas tužnih učiteljev Istre na bolje, kdo ve in vgane to? V zboru našem lanskem sklenili in odobrili smo dovolj mnogovažnega in potrebnega; toda žalibože! naši upapolni, v ozračji zidani gradovi, zrušili so se; menda smo vodo s sitom zajemali, pa vjeli le prazne pene! Edina vest našega učiteljskega posla nas pomiruje, da smo svojo reč ustmeno doveršili, toraj si smemo roke umiti, s Pilatom smo nedolžni krivice, ki tlači naše šole in nas učitelje slovenske v tužni Istriji! — Vsled pravice, ki nam je v smislu postave, okrožnice vže zgoraj navedene v okrajnih zborih dana, nasvetujem jaz slavnemu zboru naslednje tri točke v posvetovanje iu sklepovanje: ter jih slavni okrajni zbor učiteljski naj izreče: a. Naše stare učiteljske plače po 100, 150, 200 — 300 gl. naj se po sklepu pervega prihodnjega deželnega zbora v Poreču zvišajo na plače po 600, 700 in 800 gl. po X. dietnem redu uradskem, v koji štejejo se tudi narodni učitelji. b. Je treba na svitlo spraviti »Slovensko berilo« za naše slovensko - narodne šole slovenskih pokrajin, koje obsegati mora zraven predpisnih predmetov tudi realne in kmetijske nauke. c. Temu »sloveuskemu berilu« nasledovati mora pripomočna knjiga učiteljska (Hilfsbuch. fiir Lehrer). Za te tri točke voli naj se odbor, ki bi vsled današnjega sklepa napraviti imel dotično resolucijo na višje mesto. a. Naše sedanje, še Adamove stare plače po 100, 150, 200 in 300 gl., ne zadostujejo potrebam, ki jih grozna draginja čedalje bolj in bolj pomnožuje, tega mi ravno dokazovati treba ni, saj Vas, mnogočastiti gospodi lastna skušnja praznega žepa izučuje. Postava šolsko-deželna od 30. marca 1870. odločuje plače po 300, 400, 500 gl., pa kdo jih dobiva? —Koliko se pač bodemo učitelji s 300 gl. opomogli? — Energično se potegniiuu in obernimo se z dotično prošnjo do deželnega zbora, da nam v postavi od 19. novembra 1872. v deželnem plače po 400, 500, 600 gl., ker še postava še ni sankcijonirana, spremeni v plače po 600, 700 in 800 gl. kakor se daje uradnikom X. dietnega razreda, koji red priznava se tudi učiteljem nam. b. Po navedeni okrožnici visocega c. k. ministerstva dne 13. oktobra 1870. št. 9613 podučevati se mora v občnih narodnih šolah v realijah in kmetijstvu i. dr., tedaj naj se naprosi slavna vlada, da hoče blagovoljno z denarno podporo pospešiti izdavanje silo potrebne knjige, namreč: Slovenskega berila za drugi in tretji razdelek šol, ki bi obsegalo po razdelkih in poglavjih naslednjih: V I. razdelku: 1. Moralično podučne dela, v zgodbah, povestih, basnih. 2. Lepoznanstvo v kratkih toda jedrnatih sestavkih. 3. Med tema dvema oddelkoma bilo naj bi kaj veselega, zabavnega in smešnega. V II. razdelku: 1. 0 človeku in družtvenem življenji. 2. 0 gospodarstvu in kmetijstvu, s posebnim ozirom na živinorejo, čbelorejo, svilorejo, sadjerejo in poljedelstvo. 3. 0 živalih, kmetijstvu in gospodarstvu koristnih in škodljivih s podobami. V III. razdelku: 1. Prirodopisje živalstva in rastlinstva in rudstva s podobami. 2. Gospodarsko kmetijsko malo kemijo. 3. 0 spoznavi sveta in narave. V IV. razdelku: 1. Zemljepisje, 2. Zgodovino, 3. Domoljubne čertice v izgledih. V V. razdelku: 1. Kratko pak jedernato slovnico in pravopisje. 2. Vaje za ustmeni in pismeni izraz misli. 3. Spisje za opravila javnega življenja. V VI. razdelku: Pesmarico z napevi. Tako delo vstrezalo bi postavi, napredku sedanjega časa. c. Za razlaganje naukov iz vseh predmetov, izda naj se pripomočna knjiga za učitelje (Hilfsbuch des Lehrers), koja bila bi svetovalka in pomočnica vsakemu učitelju. Da je slavna vlada za naše šole predpisala realne predmete, storila je blagi in hvalevreden napredek; toda iz te moke kruha jedla ne bo, ako svojega blagega namena ne bo hotela djanski podpirati, s tem da za izdavanje tacih in enacih bukev, daril ne razpiše in ne dovoli. Kakor namreč še toliko spreten rokodelec s slabim orodjem ne opravi veliko, in tudi izurjen orglavec slabim orglam ne izvabi prijetnih glasov, tako tudi spreten in priden učitelj s slabo knjigo ne more toliko doseči, kakor z dobro. Deželna šolska svetovalstva v Poreču, Gorici, Ljubljani, Celovcu in Gradcu naj bi se porazumela, ter knjige neobhodno potrebne za vse slovenske šole izdala. Deželnih in okrajnih nadzornikov sveta dolžnost in blaga volja pak biti če, da ta nasvet, ako mu zbor pristopi, z gorko besedo pismeno in pri sejah ustmeno priporočuje, potem bode za šole djansko poskrbljeno, in zahtevam sedanjega časa saj nekoliko vstreženo. Zbor je enoglasno sprejel ta nasvet; koliko pa se je zgodilo, kaže nam nekoliko dopis iz Istre v predzadnjem listu. Is seje deželnega šolskega sveta 15. maja. Predlogu večine učiteljev realne gimnazije v Novem mestu, da se šolska mladina več ne vdeležuje procesij sv. Marka dan in križevi teden, se priterdi, ministerstvu se pa predloži nasvet učiteljev tukajšnje gorenje realke zarad učne knjige »antologia italianac, — zbirka 490 specij kebrov, ktere je podaril gosp. Šimen Robič, kurat na Viševku, se izroči ljubljanski gorenji gimnaziji, ob enem pa se ministerstvu nauka naznani, koliko dragocenih enakih daril so že različni zavodi prejeli od onega gospoda. — Poterdi se imenovanje gosp. St. Mandiča za telovadskega učitelja na realki v Ljubljani. — Po nasvetu moravškega krajnega in kamniškega okrajnega šolskega sveta se privoli v to, da ima, pa le izjemno, biti v Moravčah poldnevni šolski poduk tako dolgo, dokler se ne napravi tretji razred ali nova ljudska šola. — Predlogi odseka, ki je imel posvetovati se o deželnem učiteljskem shodu, so ti-le: 1. Shod se kliče 21. septembra. 2. Dnevni red tega shoda naj bo: a) Razgovor o splošnih učnih načertih za naše ljudske šole, ki se imajo predložiti dež. šolsk. svetu, da ga poterdi; b) razgovor o uredbi in sposobnosti na naših ljudskih šolah zdaj rabljenih, učnih knjig in beril; c) kteri učni pripomočki naj bi se po ukazu §.71 šolskega reda od 20. avg. 1870. glede na posamezne poduke ponovili? d) na kak način bi se na Kranjskem pomagalo zarad pomanjkanja učiteljev? e) kaj zavira redno obiskovanje šol po deželi in kako bi se te zavire najbolje odpravile ? f) Samostojni predlogi udov shoda. ¦— 3. Z deželnim učiteljskim shodom naj se zveže razstava učnih pri- pomočkov. — 4. Odsek naj bi se pooblastil, da se pomnoži po izvedencih in štrokovnjakih in tako pripravi vse, kar je za omenjeni sliod potrebno. — Pervo učiteljsko mesto na štirirazredni šoli v Ribnici se podeli priporočenemu tamošnjemu učitelju Jož. Raktelju. — Konečno se dovolite remuneraciji namestovalnemu učitelju v Hrenovicah in nekemu duhovniku. Iz Ljubljane. Majeve svečanosti so obhajale ljubljanske mestne šole ob svojem času, mesca maja, ki pa letos ni zaslužil svojega pridevka »prijeten« in je sadje- in vinorejcem v slabem spominu; protestantovska in I. mestna  šola ste imeli svojo svečanost 2. in 3. t. m.; protestanska na Glincah in mestna na Rožniku. — Kakor druge šole, je bila tudi I. mestna šola naj prej pri sv. maši, in dopoldan je minul kakor navaduo, med petjem, deklamovanjem in telovajami. Počastili so nas s svojo navzočnostjo mestni odborniki gg. Karol Dežman in Leskovec in deželni glavar pl. Kaltenegger, pozneje so prišli gg. p. i. Hrovat, Mahr in Belar i. dr. — Te svečanosti imajo veljati za šolske praznike namest konec-letnih šolskih spraševanj in šolski prijatelji skerbe, da se tudi nekateri revni a pridni otroci morejo vdeležiti teh veselic; tako smo dobili letos po gosp. dr. Steincrju zbirko 5 gld. od šolskib prijateljev, temu je še dodal novo izvoljeni župan lepi donesek. — Za revne šolarje, ki doma tiče v edinščini, je taki dan res znamemt praznik, torej v imenu vseh takih revežev vsem p. i. šolskim prijateljem priserčna hvala! — List, ki učiteljem nič ne privošči(?) ima ta-le dopis. — Moja misel o tem (orglanji) po deželi je pa, da bi gospodje župniki tudi še sedaj, kolikor je to le mogoče, lepo se porazumeli z dosedanjimi organisti, kteri so zato in niso nespametni nagajivci v svojo lastno škodo. Vendar po moji misli naj bi se jim obljubilo po večjih farah po 8—10 gld. na mesec (v ljubljanski predmestni fari pri sv. Petru ima organist baje 120 gld.), po manjših pa 5 do 6 gld. . . . Preskopi pri tem ne smemo in ne moremo biti, ako se pomisli, da je dobro orglanje umetnija, in da dober organist ima dokaj sitnosti z učenjem pevkinj, ki so večkrat prepirljive, muhaste in napuhnjene. Naj lepše pa bi bilo, ako bi se po vseh cerkvah vpeljalo splošno petje, kakor so naš nepozabljivi pok. škof Slomšek toliko lepo priporočevali. . . . (Dan. 1. 23.) — Deželni odbor je v seji 5. junija sklenil, da se oberne na deželno vlado za podelitev denarne zaloge ali posojila iz deržavne blagajnice za plače učiteljev ljudskih šol, ker c. k. davkarije še sedaj niso začele priklada za učiteljske plače poberati, iz deželnega zaklada se je pa od 1. okt. 1873. 1. do sedaj že toliko za učiteljske plače založilo, da bi imenovaui zaklad iz navadnih za 1. 1874. preračunjenih in v zadnjem deželnem zboru sklenjenih dohodkov več ne mogel dajati zalnga za plačo ljudskih učiteljev.*) — Nemški »šolmeštri.« Leta 1866, ko smo pri Sadovi od Prusov tepeni bili, so Dunajski liberalci in za njim vsi drugi kvasili: »Pruski šolmeštri so našo armada pobili I« Od tega trenutka so letele neprenehoma strupene pušice na »staro« šolo v Avstriji, češ, da bi nas Prusi nikdar natepli ne bili, ako bi šola pod nadzorstvom cerkve ne bila. To hujskanje rodilo je »nove« šolske postave, brezversko šolo; »šolmeštrov« se je pa polastila ponosna misel, da na njih ramah država sloni, da se toraj tudi država po njih sukati mora! Kakor pa ima vsaka laž le kratke noge, tako tudi ta. Šemo ji je potegnil raz obraza prusko-nemški vojni minister, maršal M o 11 k e, ki je v nemškem derž. zboru med drugirai resnicami tudi naslednjo povedal; »Govorilo se je, da so »šolmeštri« naše bitve dobili. Ali znanost sama ne povzdigne človeka na ono stališče, da je pripravljen življenje dati za kaki vzor, za spolnovanje svojih *) Sedaj vemo, pri čem emo. Vredn. dolžnosti , za slavo domovine; k temu je treba prave vzreje človeka. Ne šolmeštri, marveč vzrejalec dobil je bitve, in ta je: država, ki je kakih 60 let sem narod vzrejala k životni čilosti in duševni jakosti, k redu in natančnosti, zvestobi in pokoršini, k domoljubju in možatosti.« — Do najnovejšega časa tudi na Pruskem vodenega liberalizma ni bilo, bila je pa 1 e p a s 1 o g a med državno in cerkveno oblastjo, živo tekmovanje na duševnem polji in vsled tega lep vspeh v šolah, ki niso bile brezverske. »Gosp.« — VTrebnjem na Dolenjskemje umerl za kozami 11. p. m. učitelj g. Gr. Arko; 12. ob 4. uri je bil pogreb. —¦ R. I. P. — Ako bi nam kdo hotel kaj več poročevati o življenji in delovanji pokojnega, bi nam bilo močno vstreženo. — Eanjki zasluži, da ne zgine njegov spomin tako hitro med nami. — Odlikovanje. Svitli cesar so podelili gosp. učitelju Mateju Potočniku, učitelju v Kranji, za spešno delovanje pri šolstvu sreberni križ s krono. — Ljubljana ima sedaj novega župana, vladnega svetovalca v pokoji g. Lašana. — V torek 2. t. m. je bilo na rotovžu slovesno vmestenje. — Župan Ijubljanskega mesta je tudi pervosednik okrajnega Solskega sveta za Ljubljano in njemu je izročena poglavitna skerb za mestne šole, to je tudi povdarjal vodja deželne vlade, knez Meternih, pri svečanosti vmestenja. Učiteljem je priporočal novi župan skerb za izobraževanje mladine. — Na binkoštno nedeljo smo pokopali v Ljubljani gsp. Jurija Fleischmana, ki je zložil več napevov za narodne in tudi šolske pesmi. — Od njega se tudi lahko reče: Dovolj je spomina, me pesmi pojo!