----- 290 ----- Krompirjev sovražnik in sredstvo zoper njega. Ni še ravno dolgo, kar se je udomačil krompir tudi po naših deželah. Kakor z vsako novo rečjo, tako se je godilo tudi s krompirjem. Nič kaj mu niso upali. Po več osob zadovoljilo se je iz prva samo z enim gomoljem. In danes? Danes je krompir — rekel bi ¦— skoro prva rastlina. Če ne najdeš sicer nič obdelane zemlje, njivo 8 krompirjem skoro gotovo najdeš. Pred letom dni pravil mi je čeki mož, da doma Dima kruha. Vprašal sera ga, 8 čim da se ljudje v njegovem kraji žive. Odgovoril mi je, da imajo zjutraj krompir, opoludne krompir in zvečer krompir — dokler ga je kaj, potem pa hajdi s trebuhom za kruhom. Taka hrana se nikakor ne priporoča, ker je preveč enostranska. Nekoliko sočivja vmes ugajalo bi veliko bolj telesnim zahtevam. Vendar pa nam ta vzgled jasno kaže, kolike važnosti je krompir za ljudstvo. Ne le v kuhinji revežev, tudi bogatinom pripravlja se krompir v različnih oblikah. Krompir pa nam ne služi le v hrano-ogromne množine potrebuje ga tudi industrija za izdelovanje alkohola itd. Krompir je toraj res ena prvih kmetijskih rastlin. Iz prva ponašal se je krompir prav dobro. Sčasoma pa so se ga začele prijemati različne bolezni. Živali in rastline zajedalke začele so mu iti do živega, in človek dobival je od leta do leta manj pridelka. Posebno neka bolezen prizadevala je in prizadeva krompirju čim dalje bolj, tako da kmetovalce mnogokrat nima kaj spraviti. Komaj se je rastlina dobro razvila, pokažejo se po listji rumene pike, ki kmalu porjave in se širijo, da se cela rastlina posuši. Ljudje pravijo, da se je krompirjevec pred časom posušil. Krompir je potem droben, večinoma rčrn" ia rad gnije. Vzroka temu prosto ljudstvo ne ve, marveč le toži: če bo tako dalje šlo, kmalu ne bo kaj v lonec devati. Zakaj pa se začne krompir sušiti? Ako natančneje opazujemo tiste rjave pike, opazimo, da so posebno na spodnji strani lista obrobljene z belkastim kolobarčkom. Pod večalom (povečevalnim steklom) videti je tak kolo-barček sestavljen iz samih predrobnih nitek, katere preraščajo listje. To je neka glivica, podobna strupeni trtni rosi (peronospora viticola), katero imenujemo v rastlinstvu „(peronospora ali phytophona infestans" — prava zajedalka. Glivica prepreže listje s svojimi nitkastimi deli ter srce iz njega živež, in vsled tega začne listje hirati in rumeneti ter naposled porjavi, ker se posuši. Če pomislimo, kakšno nalogo ima listje v rastlinskem življenji, takoj nam bode jasno, zakaj se potem, kadar se listje posuši, gomolji nič več ne debele. Rastlina diha z listjem, uživa zračno hrano in v njem pre-bavlja velik del použite surove hrane v rastlinsko snov. Kakor hitro se toraj listje posuši, ponehati morajo vsa ta opravila, dokler rastlina ne požene novega listja, ali pa celo usahne. Če požene še tisto leto novo listje, po-iabi velik del tistih snovi, katere hrani v sebi, ter tako zelo oslabi; če pa ne požene še tisto leto novega listja, pa živi deli v rasti zastanejo, ali pa se rastlina posuši. — Če se krompirjevec posuši, ne more več uživati zračne hrane, ne more več dihati, in nedušikasta hrana se ne more več prebavljati (upodabljati). Vsled tega se krompirjevi gomolji prenehajo debeliti in dajo slab pridelek. Toda nesreče ni še konec. Nitke na listji so dozorele, napravile tros (glivično seme). Tros pade na zemljo in v vlagi se obudi v novo življenje ter okuži tudi krompirjeve gomolja. Kakor je prej glivica prerasla listje, tako prerašča sedaj gomolje in provzroči najprej trde grče, potem pa rjave proge, ki se čim dalje bolj širijo, naposled pa krompir začne gniti. Krompir „po-črni" in segnije, in tako smo še ob ta uborni pridelek. Mnogo se je poskušalo in pisalo o tej najhujši krompirjevi bolezni , pa dolgo brez uspeha. Sredstva zoper njo niso mogli najti, in — kolikor je meni znano — nobena knjiga ne navaja kolikor toliko zanesljivega sredstva zoper njo. Kar nanese slučaj, da se pokaže modra galica (bakreni vitrijol) kot izborno sredstvo zoper strupeno roso na trti. To je izpodbodlo nekatere, da so poskušali s tem pripomočkom tudi krompirjevi bolezni priti do živega, in posrečilo se jim je, tako da so z uspehom lahko zadovoljni, V nastopnih vrsticah podati hočem svojim rojakom uspehe nekaterih poskusov, katere sem nabral tam, kjer so se poskusi vršili, toraj so tudi popolnoma zanesljivi. Seveda se poskusi še nadaljujejo, in na več Krajih bil sem sam navzoči, ko so škropili krompir. O dobrem uspehu teh poskusov priča tudi to, da se je že tudi ljudstvo po nekaterih krajih poprijelo škropljenja krompirjevega z modro galico in apnom. Na posestvu kmetijske šole v Šmihelu na Tirolskem škropili so 1. 1889. krompir dvakrat: prvič, ko je bil kakih 20—25 % visok, in drugič tri tedne po prvem škropljenji. Neškropljeni del dal je 105 q, škropljeni 212 q pridelka, in med krompirjem od neškropljenega dela bilo je mnogo več črnega, nego med krompirjem od škrop Ijenega dela. Škropili so s tekočino ter so na 1 2% vode raztopili 1 % modre galice in primešali }/2 hjg apna. Na posestvu kmetijske šole „Rutti" v kantonu Bernu v Švici škropili so z različnimi tekočinami. Navesti hočem le poskuse z modro galico in apnom. Nekaj oddelkov škropili so po trikrat, nekaj pa samo edenkrat. Koder so škropili trikrat, škropili so prvič 21. junija 1889 s tekočino ter so na 1 ^ vode vzeli 3 kjg modre galice in primešali ravno toliko apna. Drugič so škropili 11. julija z ravno tako tekočino. Razločka med škropljenim in neškropljenim krompirjem ni še bilo opaziti. 26. julija škropili so tretjič. Na 1 ^ vode pa so vzeli 4 % modre galice in ravno toliko apna. Bolezen se je začela prikazovati pri vseh vrstah krompirja, pa posebuega rasločke med škropljenim in neškropljenim delom ni še bilo opaziti. 17. avgusta imel je škropljeni del vse drugačno lice od neškropljenega in ravno tako 28. avgusta. (Konec prihodnjič.) - 291 ----- List 38. Krompirjev sovražnik in sredstvo zoper njega. (Konec.) 18. septembra izkopali so krompir na 20 ^Q od neškropljenega in ravno toliko od škropljenega dela. Na neškropljenem delu so pridelali 4*15 fy, na škropljentm 62 5 ^ krompirja. Črnega krompirja je bilo na prvem delu 8 ty (19'27°/0); na drugem pa 7'5 % (12%). Enkratno škropljenje zvršili so 26. julija. Na 1 9% vode vzeli so 4 % modre galice in 8 % apna (nalašč polovico več). 28. avgusta bil je krompirjevec na škrop-ljenem delu še lepo zelen, na neškropljenem pa skoraj popolnoma uničen, 13. septembra poznalo se je tudi škropljenemu nekoliko, 18. septembra pa je poparila slana, kar je bilo še zelenega. Tudi na polji kmetijske šole „Strickhof" pri Zu-richu v Švici sponesle so se poskušnje. Navedem naj še en vzgled iz časopisa „Der Zii-richer Bauer." Na po8kušališči (Versuchsstation) v „Champ-de-l, Air" v „Lausanna" odmerili so oddelke po 10 *Y2 in trikrat škropili: 24. junija, 16. julija in 6. avgusta. Na škropljenem delu pridelali so 30 %, na neškropljenem 18 % krompirja. Če vzamemo pridelke na neškropljenih njivah za enotno in preračunimo, za koliko je bil pridelek s škroj^ ljeaih r/jiv veči, dobimo to le razmerje : Na enoliko velikem prostoru, kjer so pridelali 100 %, če niso škropili, pridelali so, če so škropili: 1.) na kmetijski šoli v Šmihelu . . . 202 % 2.) „ „ „ „ Rtitti .... 150*6 „ 3.) „ poskušališči Champ-de-rAier . . 1666 n Tukaj pa se na slab krompir uiti oziral nisem. Ce poštevamo tudi njega, potem je razmerje še mnogo bolj ugodno. Vzemimo n. pr. 2. vzgled, v katerem so pridelali dobrega krompirja 55 % na škropljenem in 335 % na neškropljenem delu. V tem slučaji bilo bi razmerje 100 : 164. Majhen račun, katerega vsakdo lahso izvede po razmerah svojega kraja, pokazal bo, da je krompir, kar se ga lahko več pridela, če se škropi, precej več vreden, nego pa stane škropljenje. Kedaj in kako pa naj se škropi? Na to odgovarja nam učitelj kmetijske šole „Rutti" g. Ernst Wiithrih tako le: „1.) čas prvega škropljenja bodi povprečno sredi junija, t. j, takoj po osipanji, ko se navadno bolezen že začne prikazovati (vsaj pri zgodnjh vrstah). Napačno bi bilo čakati predolgo, ker porjavel list nič več ne ozeleni, če ga še tako škropiš. 2.) Tekočina za pravo škropljenje imej v sebi 2% modre galice in ravno toliko apna. Ker so rastline še mlade in občutljive, utegnila bi jim močnejša razstopina škodovati. 3 ) Prvo škropljenje je toliko časa uspešno, dokler je še kaj prisušene usedline na listji, kar je seveda od vremena odvisno. 4.) Nikdar naj se nikar ne ŠKropi ob deževnem vremenu, sicer dež izpere tekočino. Če pa se tekočina dobro prisuši, ne izpere je tudi večkraten dež. 5.) Drugič je treba škropiti kake 3—4 tedne po prvem škropljenji, toraj nekako sredi julija. 6.) Ker so rastline že krepkejše, naj bode v raz-stopini 3% modre galice in ravno toliko apna. 7.) če je leto suho, ne razširja se bolezen tako zelo, kakor ob vlažnem vremenu, in tretje škropljenje lahko izostane. Vendar pa je zelo dobro tudi tretjič škropiti, posebno če je tisto leto vreme vlažno. Škropiti je treba 3—4 tedne po drugem škropljenji, nekako sredi avgusta, ali nekoliko prej. Tekočina bodi kakeršna pri drugem škropljenji, ali pa vzemi na i ^ vode namestu 3 % modre galice 4 % in ravno toliko apna. Za škropljenje rabi brizgalnica, kakeršna pri škropljenji trt zoper strupeno roso. Ker mi je znano, koliko neprilike napravlja omenjena bolezen po krompirjevih njivah, in ker sem raz-videl, da je modra galica (z apnom) prav dobro sredstvo proti njej, priporočam slovenskim kmetovalcem, naj prihodnje leto obilno poskušajo to sredstvo, ter jim želim mnogo uspeha. F. Š. ----- 298