— 402 — Cesarski patent, zastran izdelovanja, prodaje, in posesti orožja in streliva (robe za strel) in zastran nošenja orožja. Ob novem letu stopi nova cesarska postava od 24. oktobra zastran orožja v veljavnost. Ker ta postava zadeva vsacega, naj bo v mestu ali na kmetih, mislimo da bo prav, ako nektere odločbe iz te postave po „Novfcah" razglasimo, da jih tudi tisti zvejo, kterim „deržavni ali deželni zakonik" morebiti v roke ne pride. §. 2. pravi: Za prepovedano orožje se izreko: bodalca, stile ti in s ti let o m podobni, jame a sto brušeni noži, na tri plati ojstri meči, tromboni, terceroli spod 7 dunajskih paleov dolgi, vštevajo deržalo (kopitice) in cev, puške veternjače vsaktere baze, ročne in steklene granate, petarde in zažigavne rakete, zadnjič vse skrivno, k zasednim napadom pripravno orožje kakoršne bodi ver-Bte, kakor na priliko: palice z vloženo puško, mečem itd. Med prepovedano orožje gre šteti tudi vse tisto orodje, kterega pervotna in naravna podoba je nalaš premenjena, da bi se ž njim huje raniti moglo, kakor tudi sploh vsako skrivno, k zasednim napadom pripravno orodje, ktero po svoji lastnosti ni namenjeno ne za nobeno umetnijo ali obertnijo, ne za domačo ali pri-hišno rabo. §. 3. določi: Za prepovedano strelivo (strelno robo) se strelni bombaž in podobne raznesne reči izreko. §. 4. določi: Razun kupčevavcov in obertni-kov, ki imajo pravico, orožje in strelivo delati in prodajati, ne gre pravilno nikomur pravica, kakoršno si bodi orožje ali strelivo, tudi za svojo lastno robo ne na-rejati, ali po obertnijsko prodajati. Prepovedanega orožja in streliva pa tudi taki obertniki in kapeevavci, ki imajo sicer pravico (§. 11), ne smejo drugači narejati in prodajati, kakor samo. če so k temu posebno dovoljenje zadobili. §. 5. Za to dovoljenje je treba prositi pri političnem deželnem poglavarstvu, ktero ga bode samo izjemno, iz znamenitih vzrokov, po zaslišanju cesarske za varnost postavljene oblastnije dajalo, pri čemur se mora pleme in obsežek uarejanja in kupčevanja na tanko odločiti. Ravno tako je vsacemu, kteri ima pravico pušo nositi, tudi dopušeno, si svinčeni naboj sam napravljati. §. 7. Obertniki in kupčevavci, kteri imajo pravico, orožje in strelivo delati in prodajati, smejo te opravila samo v svojih delavnicah in prodajavnicah opravljati. Oni torej zapadejo kazni, kadar koli zunej teh mest ali sicer skrivaj orožje ali strelivo narede ali po-prodajo, kakor tudi, kadar koli takošne zaloge oblastnii, ki jim veleva, jih naznaniti, zataje. §. 8. Prepovedano orožje ali strelivo imeti je praviloma samo temu dopušeno, kteri je posebno pismeno dovoljenje za to dobil. §. 9. Za dovoljenje, prepovedano orožje ali strelivo imeti, je treba pri politični oblastnii (deželnem poglavarstvu) prositi, in v prošnji izkazati znamenite vzroke, zavoljo kterih se prepovedano orožje ali strelivo potrebuje. §. 10. Sosebno se zamore takošno dovoljenje opravičenim orožarjem , za nakupovanje in prodajanje, in posameznim ljudem za posest tudi ti krat dajati, kadar gre za staro in ne več navadno prepovedano orodje, ktero ima le zgodovinsko ali umetnijsko vrednost, ali pa vrednost posebnega priljubljenja. §. 11. Obertnikom in kupčevavcom podeljeno dovoljenje , prepovedano orožje in strelivo delati ali prodajati, zapopade v sebi tudi dovoljenje, takošne reči imeti. Ravno tako ni tistim, ki imajo pravico, pečati se s kako obertnijo ali opravilom, za ktero je treba orodja, ki ima na sebi lastnost prepovedanega orožja ali pa streliva, k posesti (imetju) tacih reči nobenega posebnega dovoljenja potreba. Ali hraniti se morajo take reči vselej v obertnijskih prostorih, kteri so za to od-menjeni. Le-to orožje ali strelivo se pasme samo v takem številu in v taki množini dopušati, ali imeti, kije primerna posestnikovim okolšinam, in pri kteri ni nika-koršne vterjene sumnje zastran krive rabe. Obertniki in kupcevavci, kteri imajo dovoljenje, prepovedano orožje in strelivo prodajati, morajo od te prodaje zaznamek deržati (spisovati), v kterega gre na tanko zapisovati ljudi, kterim, čas, kdaj je bilo takošno orožje in strelivo prodano, inpadopušenje, na po-kaz kterega se samo kaj tacega prodati sme. (Dalje sledi.) List 102. Cesarski patent, zastran izdelovanja, prodaje, in posesti orožja in streliva (robe za strel) in zastran nošenja orožja. (Dalje.) Važen je v ti postavi sledeči §. 12, kteri veleva: Drugo orožje in strelivo, ktero po §. 2 ni prepovedano, smejo sicer tisti imeti, kterim to ni v postavi ali po oblastnii izrekoma prepovedano, vendar pa (to je treba dobro pomniti, da kdo ne pride ne- — 406 — vedoma v zadergo in kaztn!) ni nikomur dovoljeno, tudi pri pušenega orožja in streliva preveč imeti, da bi se po pravici smelo misliti, da ga ima za kako krivo rabo. Kdor ima t a koš nega orožja ali streliva v«č, kakor kolikor mu ga je za njegovt) os«ebo potreb«, mora to politični deželni oblastni i naznaniti, in ta oblast-nija bode določila, kar je v tej zadevi primerno. Vojaško strelivo imeti je dopuseno samo tistim, kterim njih služba pravico do tega daje, ali kteri so dobili izjemno posebno oblast, takošne strelue reči imeti. §. 13. Obertniki in kupčevavci se še zlasti zakrive s kaznjivim djanjem : a) kadar prepovedano orožje ali strelivo komu ta-čemu prodajo, ki jim ni prinesel kupnega dovoljenja, ktero morajo oni hraniti (§. 9); b) če zastrau tacih prepovedanih reči, ki jim jih kdo, brez izkazanega do volj enja, j ih imeti, prinese ali pošlje, da naj bi jih prodali, kam poslali ali kar si bodi ž njimi počeli, naznanila v kraju za varnost postavljeni oblastnii precej ne podajo, in prepovedanega orožja ali streliva, ako je moč, pri sebi do tikrat ne obderže , da se jim kaj dalje zaukaže. §. 14. Oblast ali dovoljenje, orožje imeti, ne zapopade v sebi oblasti in dovoljenja, orožja nositi. Ljudem, ki niso c. k. vojaki, je praviloma za nošenje orožja treba posebnega dovoljenja. §. 15. Izjemno smejo, brez posebnega dovoljenja, orožje nositi: Vsi tisti, kteri imajo po svoji službi ali svojem stanu, pravico in dolžnost, orožje nositi, toda samo tisto orožje, ki gre k predpisanemu ogleštu , ali k uredski obleki. Tisti, kterim je zavoljo njih obertovanja ali opravila potreba tudi zvunaj hiše rabiti orožje ali njim enacega orodja, to da samo za tisti čas, ko v resnici svojo obertnijo ali delo opravljajo. Strelci po redu ura v na ne ga in z dovoljenjem oblastnij obstoječega strelstva , če ni temu ali unemu vzeta pravica orožje nositi, — kadar streliše obiskujejo. §. 16. Kdor ima oblast, orožje nositi, ima tudi pravico, svoje orožje in svoje strelivo po svojih služabnikih na odločene mesta prenašati. §. 17. Vsakdo, ki se ne more opirati na kako izmed izjem v §§. 15 in 16 naštetih, dobi pravico orožje nositi, samo s podeljenim orožnim listom, kteri se ne sme izdati drugim kakor le nesumnim ljudem. §. 18. Za orožni listje prositi pri obiastni-jah, ki se bodo zato v vsaki kronovini pozneje odločile. §, 19. Orožni listi se morajo po preteku tega časa zopet ponoviti. Orožni listi služijo v poverjenje tudi zunej tistega upravnega okraja, v kte-rem so bili izdani. Ako pa posestnik orožja s še veljavnim orožnim listom svoje stanovališe v drug upravni okraj premesti, je njegova dolžnost v šestih tednih po svoji preselitvi orožni list tisti oblastnii novega okraja, ktera ima oblast orožne liste dajati, v poterdbo (vidiranje) p odati; ako tega ne stori, pride orožni list ob veljavo. §. 20. Orožni listi naj se dajejo na tri leta, ali pa pri posebnih namembah (na priliko za kako potovanje), tudi na krajšo dobo. §. 21. Od orožnega lista se razun kolka ali ste m pel j na za 30 krajcerjev nobena druga davšina ne opravlja. §. 22. Ce kdo orožni list zgubi, zamore prositi, da se mu dvojnik (duplikat) izda. §. 23. Popotnikom iz tujih dežel, ki imajo seboj postavne potne ali sprevodne pisma, je dopuseno, za njih osebno brambo potrebno, ali tudi k njih uniformi, deželski opravi, ali k livreji njih služabnikov spadajoče orožje, s strelivom k temu namenjenim, sabo voziti, to pa mora, če že ni na sprevodnem pismu opomnjeno, c. k. za varnost postavljena oblastnija na sprevodnem listu popotnika, kadar austriansko mejo prestopi, zapisati. §. 24. Kdor za nošenje orožja potrebuje orožnega lista, ga mora, noseč orožje, pri sebi imeti, da se, kadar bi treba bilo, ž njim izkaže. §. 25. Kadar se kdo najde, da zoper postavo orožje nosi, ali da orožnega lista, če ga tudi ima, pokazati ne more, temu je v obojnem primeru orožje precej vzeti, in njegova dolžnost, taisto brez upora oddati. §. 26. Orožni list komu druzemu prepušati je prepovedano. §. 27. Kdor tuj orožni list na se pripravi, ali se ga po krivem posluži, prelomi s tim to pričijočo postavo, ako ni v tem pomoček k doprinesenju kaznjivega djanja, na ktero je huja kazen zažugana. (Konec sledi.) List 103. Cesarski patent, zastran izdelovanja, prodaje, in posesti orožja in streliva (robe za strel) in zastran nošenja orožja. (Konec.) Kazenske odločbe. §. 29. Vsaka brezoblastna nareja, ce tudi ne prepovedanega ali po svojih lastnostih sumljivega orožja, kakor tudi streliva, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 14 dni, — vsaka brezoblastna kupčija z orožjem in strelivom, kteri se prištevajo tudi komisijne — 410 — - in špedicijne opravila s temi rečmi, pa z zaporom od 3 dni do 1 mesca, z zapadom najdenih reči vred. g. 30. Kdor orožje ali strelivo brez oblasti v taki neprimerni množini naredi, naroči, prejme ali proda, da gre po pravici zastran krive rabe sumiti, tega je, ako se ni zakrivil s huje kaznovavnim djanjem, razun zapada najdenih reči, z zaporom od 3 mescev do 1 leta pokoriti. §. 31. Ako kdo brezoblastno strelni prah (purfel) nareja ali brez oblasti ž njim kupčuje, temu naj, razun gori povedanih kazin, pristojna oblastnija, ako je kak prestopek zoper deržavne dohodke storil aH storiti skusil, zavoljo tega prestopka tudi tiste kazni pri-Bojuje, ktere so v predpisih zastran tega danih sosebno izrečene. g. 32. Brezoblastno posest orožja in streliva gre kaznovati v dnarjih od 10 do 100 goldinarjev, ali pa z zaporom od 3 dni do 1 mesca , z zapadom najdenega orožja in streliva vred. Ce je kaj obtežav (obte-ževavnih okolšin), se zamore kazen v dnarjih do 500 gold. ali pa zapor do 3 mescov prisojevati. g. 33. Ako kdo, ne spolnovaje zaukaza g. 12, sicer dopušeno orožje in strelivo ima, toda v neprimerni množini, iz ktere se zamore po pravici sumiti, da je utegne krivo rabiti, ga je, če se temu ne pridruži nobeno huje kaznovavno djanje, zraven zapade najdenih reči, z zaporom od 3 mescov do 1 leta pokoriti. §. 34. Ako obertniki ali kupčeva ve i v §§. 7, 11 in 13 zaznamovane prestopke store, jih je kaznovati po odločbah, v §§. 23 do 33 danih. Pri posebno znamenitih obtežavah se jim zamore tudi njih obertnijska ali kupčijska pravica vzeti. g. 35. Obert/iikom in kupčevavcom, kteri v g. 11 zapovedanega zaznamka ne spisujejo, naj se nalaga kazen v dnarjih, in sicer pervikrat od 10 do 50 gold., — drugikrat do 100 goldinarjev. Ako se se naprej zagreše, je izreči, da so obertnijo zgubili. g. 36. Kdor brez oblasti in brez izkazane potrebe za odvernjenje kake pretečene nevarnosti orožje nosi, temu se odvzame brez oblasti nošeno orožje, in verh tega kazen v dnarjih od 5 do 15 gold., ali pa zapor od 1 do 3 dni naloži. §. 37. Ako pa k temu (g. 36) pristopijo kake obtežave, je izreči kazen od 10 do 300 goldinarjev, ali pa zapor od 3 dni do 3 mescov. Za tako obtežavo velja zlasti prepušenje orožnega lista komu drugemu; ali pa raba orožnega lista, ki je bil za koga druzega dan. g. 33. Ako se prepušenje orožnega lista na koga druzega ne vzame za obtežavo pri kaznovanju brez-oblastne nositve orožja, naj se zavoljo tega prestopka pokori s kaznijo od 10 do 100 gold. ne le tisti, ki je svoj orožni list komu druzemu prepustil, ampak tudi ti, ki je tak list na se pripravil. g. 39. Ako se kdo z drugim ni zagrešil, kakor da ne more, ko ga zalezejo, po zapovedi g. 24 potrebnega orožnega lista izkazati, mu je, če ga pozneje donese, ali če, zgubivši ga, dokazati zamore, da je še veljavni orožni list imel, vzeto orožje (g.25) zopet nazaj dati proti temu, da plača kazen v dnarjih od 1 do 5 gold«, kakor mu jo za ohrambo javne varnosti postavljena oblastnija, brez dopušene pritožbe na kako višje mesto, prisodi. Ta kazen pa ne velja za primerlej skazane neo-gibljive potrebe (g. 36). Občne ustanovljen]a. g. 41. Vsakteremu, kdor po prestopu zoper ti patent kazni zapade, se zamore vzeti pravica, orožje imeti ali nositi. v §. 42. Ce je zavoljo javne (občne) varnosti treba, ae zamorejo po zaukazu deželnega poglavarja vsled tega patenta podeljene pravice, imeti ali nositi orožje, za nekaj časa, v tem ali unem kraju, ali tudi glede posameznih ljudi, kakor se je za potrebno spoznalo, utesniti alitudi popolnoma ustaviti. g. 43. Ce bi kazen v dnarjih, ki jo je komu prisoditi, premoženju ali prislužku njegovemu ali njegove rodovine, občutljivo škodo storiti imela, jo je premeniti v primerno kazen zapora tako, da se mu za vsacih 5 goldinarjev en dan zapora nalaga. g. 44. V tem patentu izrečene kazni v dnarjih (globe), naj se ubozim na korist odpravljajo v ubožnico tistega kraja, kjer je bil prestopek storjen. g. 47. Zapad orožja in streliva se ne more kakor le iz prav znamenitih vzrokov v dnarno kazen preoberniti, kakor na priliko: če krivec takošnih reči silno potrebuje za svojo brambo ali opravilo, in si ne more lahko druzih omisliti, ali če se zapadle reči ne najdejo. Dnarno kazen je treba v tacih primerlejih odmerjati od 200 do 500 goldinarjev, in pri tem primerno gledati na vrednost zapadlih reči. g. 43. Oblastnije varnosti, žandarmarija in sploh vsi za ohranjenje javne (občne) varnosti postavljeni organi, kakor v mestih, tako tudi na kmetih ali na deželi, imajo zlasti dolžnost, čuti nad natančnim spolnovanjem teh zaukazov, in kaznjive djanja, za ktere zvedo, pristojni oblastmi naznanovati. g. 49. Deželni poglavar bode v vsaki kronovini ustanovil primerno dobo, v kteri mora vsakdo storiti, kar mu je v tem patentu zaukazano.