V VSAKO KRAJEVNO SKUPNOST DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Kjer so naselja, so tudi otroci Letos praznuje Zveza prijateljev mladlne 30 let svojega obstoja. Tudi v naši občini so prva društva prijateljev mladlne zaživela že leta 1951. Prav gotovo je 30-letno obdobje že takšen mejnfk, ko lahko ocenimo mesto in vlogo neke organizacije v našem družbe-nem razvoju. In za društva prijateljev mladine lahko ugotovimo, da so svo/e poslanstvo, zlastl v prvth 20 letih delovanja, uspešno opravlla. Aktivisti DPM so od vrat do vrat »nabirali« otroke za počitnlške kolonije, pomagall socialno ogroženim družinam, or-ganizirali za otroke vrsto privlačnih dejavnostl in še bl lahko naštevall. Nagel ekonomski razvoj je dvignil tudi družbeno nadgradnjo. S samo-prispevki smo v Ljubljani zagotovili vzgojo in varstvo tisočem predšol-skdh otrok, z novimi osnovnimi šola-mi smo zagotovili boljše pogoje za šolanje tudi šoloobvezni mladini. Z ustanovitvijo samoupravnih in-teresnih skupnosti družbenih dejav-nosti je bilo dokončno sistemsko urejeno vprašanje družbene skrbi za varstvo, vzgojo in izobraževanje mla-dega rodu. . Tako je Zveza prijateljev mladine začela iskati nove oblike, metode in vsebino dela. Priznati moramo, da je v zadnjih desetih letih število DPM v Sloveniji upadlo. Redčile so se vrste aktivistov DPM in tudi ob tina Cen-ter tu ni izjema. Kadrovske težave so danes največji problem DPM. Druži-na se vse bolj odteguje svojemu oko-lju, kar je še prav posebej specifič-nost urbanih, mestnih. naselij. Zveza prijateljev mladine Sloveni-je si je v dogovoru z RK SZDL Slove- nije zastavila kot osnovno nalogo ustanoviti društvo prijateljev mladi-ne v vsaki krajevni skupnosti, kajti ni je krajevne skupnosti, kjer ne bi bilo otrok, in ni ga družbeno tako oblikovanega okolja, kjer ne bi bila potrebna družbena skrb za otroka, zlasti če izhajamo iz prepričanja, da se človek kot krajan oblikuje že v otroški dobi. Pozivu Zveze prijateljev mladine Slovenije smo sledili tudi v naši občir ni. Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci SZDL je 7. aprila organi-ziral posvet o problematiki delovanja DPM v naži občini. Naj poudarimo, da tudi v Centru nekatera društva uspe žno delujejo, da pa ne vsa, oziro-ma da v štirih krajevnih skupnostih sploh niso ustanovili društva. Že pred posvetom je koordinacijski od-bor za družbene organizacije in druš-tva pozval vse krajevne konference SZDL, da se aktivno vključijo v ra-zreševanje problematike delovanja DPM; zlasti že v tistih krajevnih skupnostih, kjer DPM še ni ustanov-ljeno, da evidentirajo krajane, ki bi bili pripravljeni delovati v DPM. Po odzivu na posvetu, ki je bil pre-senetljivo velik, je bilo očitno, da so krajevne konference SZDL to prvo nalogo dobro opravile. Z veseljem je bilo videti med prisotnimi tudi pre-cej mladih obrazov - na posvet so bili vabljeni tudi predsedniki osnovnih organizacij Zveze socialistične mla-dine v krajevnih skupnostih. V do-bro otrok je bilo izrečenih veliko le-pih misli, jasneje je bila opredeljena funkcija DPM kot sestavnega dela frontno organiziranih sil v krajevni skupnosti. Na podlagi izkušenj v ak-tivističnem delu je bila nanizana vrsta bogatih idej in napotkav za de-lo, poudarjena pa je bila tudi odgo-vornost vseh družbenih in družbeno-politifriih dejavnikov v krajevni skupnasti, Kajti ne pozabimo - otro-ka ne vzgajajo samo šola in vrtec ter starši, ampak tudi krajevna skup-nost-krajani, njegova okolica, hote ali nehote, z dobrimi ali slabimi zgledi. Na posvetu sta bila tudi pionirja, dana občinskega pionirskega kluba. V svoji razpravi sta opozorila na željo pionirjev, da jim odrasli priznajo svo-je mesto tudi v krajevni skupnosti. Pionirji so s svojo aktivnostjo že do-kazali, da so ponosni, če jim odrasli zaupatno kak šno nalogo - opravijo jo vestno in natančno. In takšnih nalog je za pionirje v krajevni skupnosti veliko, s tem pa se na povsem nara-ven natin, brez dolgih predavanj in pojasnjevanj, vzgajajo v odgovorne aktiviste. Ce bomo že pionirja naučili biti aktivnega, mu ob njemu primer-nih nalogah znali in mogli nuditi tudi vsebinsko bogato organiziran prosti čas, v katerem bo lahko zadovoljil svoje interese, lahko upamo, da se niti mladinski organizaciji niti dru-gim organizacijam ne bo treba boriti za vsakega aktivista posebej. V razpravi so prisotni opozorili'tu-di na nekaj osnovnih problemov za delo z otroki - ni manjših prostorov, kjer bi se lahko zbirali, neurejena je večina otroških igrišč, dotaknili pa so se tudi perečega problema žolske prehrane v usmerjenem izobraževa-nju. Nihče od prisotnih ni pričakoval, da bo posvet rešil vse probleme v zvezi z delovanjem DPM v krajevni skupnosti, vsekakor pa je dal še kako potrebno vzpodbudo, da z vso odgo-vornostjo strnemo svoje sile v krajev-ni skupnosti in pospešimo rešitev ka-drovskih problemov DPM, da bo le-to lahko prevzelo in tudi uspešno opravljalo svoje osnovno družbeno poslanstvo - koordinacijo vsestran-ske družbene skrbi za otrokov socia-listični razvoj. R. S.