V novem letu še več odločnosti in borbenosti Borba Koroških Slovencev za narodni obstanek, za priznanje njene politične vodnice, in za prik!iučitev k novi Jugoslaviji se vse bolj zaostruje. V Londonu se je pričela konferenca pomočnikov zunanjih ministrov, na kateri bodo razpravljali o naših zahtevah. Jugoslovanska delegacija se bo ob podpori vsega naprednega sveta borila za naše pravice. Slovenska mladina na Koroškem se mora sedaj s polno odgovornostjo zavedati svojih nalog. Nosila jc breme boja v narodnoosvobodilni borbi, nositi ga mora tudi danes. V partizanih je mladina vihtela plamenico svobode, neustrašeno in neomajno mora tudi danes raznetiti plamenico borbe za priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško in za priključitev. Hočemo novo. svobodno življenje, hočemo slovensko besedo, zahtevamo slovenske narodne učitelje in duhovnike. Ostanki starega sveta — nacistični zatiralci morajo izginiti s slovenskih tal. Nikoli več nas ne bodo pošiljali na delo in na fronto za tuje koristi. Zgraditi si hočemo lepšo in srečnejšo domovino, kjer bomo uživali vsi enake pravice. Zato moramo pomnožiti naše vrste in vzgojiti nove kadre. Organizirati moramo vrsto manifestacijskih sestankov, v kulturne prireditve moramo vnesti borbenega duha, vse naše delo mora prevevati duh tekmovanja. Izdelati moramo na sestankih podrobne načrte, kako bomo izvedli naše naloge v današnji borbi koroških Slovencev. Junaško in dosledno jih moramo izpolniti. Kujmo enotnost z avstrijsko antifašistično mladino v skupni borbi. Odločnost naše mladine mora priti do izraza prav v tem letu. Uspehi, ki smo jih dosegli v preteklem letu. nas morajo bodriti k novim nalogam. Tristo mladincev in mladink je bilo pripravljenih, da odide na progo Brčko-Banoviči. Tisoči mladine to in onstran meje so bili ogorčeni, ko so avstrijske oblasti onemogočile udeležbo. Lepi so bili uspehi prosvetnega dela. Prav tako je v preteklem letu požrtvovalno pomagala pri prekopih padlih partiza-v nov in dokazala, kako spoštuje borbo partizanov za osvoboditev. Povsod na Koroškem je mladina izvedla udarniško delo. Naš mladinski referent je na konferenci aktivistov OF za Slovensko Koroško dejal: »Avstrijske oblasti hočejo ustrahovati našo mladino. Toda nadaljevali bomo svoje delo in še bolj vneto izpolnjevali svoje naloge. Stopali bomo po stopinjah naših padlih Bili so časi, ko smo tavali naokoli kot brezdomci in iskali svojim ciljem mladostnega poleta. Kajti tudi mi smo imeli cilje, le kadar smo od domačega ognjišča namerili prve korake v življenje, so nam nastavili na pot cele grmade zaprek. Domača gruda, naša zemlja, na kateri sta bodrila naše očake Matija Ma-jar Ziljski in Andrej Einspieler, tista zemlja, ki sta jo branila France Grafenauer in Vinko Poljanec, po volji celovške in dunajske gospode ne bi smela več ostati naš dom. V našo deželo so prihajali tujci, polastili so se najlepših kotičkov naše zemlje, z našimi žulji so gradili tovarne, posedali po železniških, poštnih, upravnih in varnostnih uradih in kovali načrte, kako bi čimprej uničili ta sk/omni, mali narod, ki se je pklepal svoje zemlje kakor drevo v viharju. Ta gospoda nam jc delila svojo pravico, ki se je glasila nekako takole: Da za nas na tej zemlji, na ukradeni lastnini naših očetov ni več prostora. Na križpotju življenja so postavili kažipot z laskavo strupenim napisom: »Zataji to, kar ti veleva srce in kar te je učila mati, pa boš lahko ostal doma in se ti bo dobro godilo.« Njemu tovafišpv in se borili prav tako odločno, dokler si ne bomo pod vodstvom naše Osvobodilne fronte priborili lepše bodočnosti, to je združitev vsega slovenskega naroda v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.« V novem letu naj bo naše delo v znamenju še večjega poleta, neomah-ljive borbenosti in trdnega zaupanja v našo dokončno zmago. Velike so naloge in velika mora biti naša odločnost in borbenost, ko jih bomo izpolnjevali. nasproti pa jc bilo napisano: »Če ne, moraš odtod.« Tako se je pričelo razkrojevalno delo na Slovenskem Koroškem. Njegova prva žrtev so postale mladike in cvet naroda — naš mladi rod. Kakor slana so padli na nas in hoteli zamoriti klopi, nismo poznali ne svoje govorice in svojega naroda, niti nismo znali nemško. To so bili sadovi vzgoje na tako imenovanih utrakvističnih šolah v nekdanji »demokratični« Nemški Avstriji. To je bil uvod za poznejša zverinstva in za vsa zločinstva zadnjih let. Prišel je nemški fašizem poln lepih fraz, a še bolj poln zločinskih naklepov. S fašizmom je pridivljala tudi vojna. Ker smo trpeli na posledicah protinaravne šolske vzgoje, nas je zagrnil čas kot nevedneže, ki nimajo zaupanja v lastne sile. V roke so nam potisnili morilno orožje in nas pognali na razna bojišča, dom pa je ječal pod strahotnimi udarci rjavih valptov. Tedaj pa so zagrmeli prvi streli partizanskih pušk — znamenje prihajajoče svetlejše dobe, ki^ jo je pred desetletji napovedoval Gregorčič: »Prost mora biti, prost moj rod, na svoji zemlji svoj gospod.« Slovenski narod je dojel to znamenje in mu sledil, na čelu pred vsemi slovenska mladina. Naš narod je stopil na branik tlačene in teptane pravice, na branik stare pravde za slovensko zemljo. Prebredel jc vse zapreke, nam pa je postavil nov kažipot Pre- iii IH | »Tja bomo našli pot. . J it"'" — ' ’ '■ "J1 ; 1 ■" m Blejsko jezero Mladina Slovenske Koroške je zaprosila za članstvo v Svetovni zvezi demokratične mladine Mladina Slovenske Koroške jc potom »Svobodne avstrijske mladine« vložila na Svetovno zvezo demokratične mladine v Parizu prošnjo za sprejem v članstvo. V naslednjem prinašamo nekaj izvlečkov iz te prošnje. »Slovenski narod na Koroškem se je edini na prostoru nemškega rajha v borbi proti nacifašizmu dvignil v obrambo človeških pravic. Kljub stoletnemu zatiranju, ki je doseglo svoj vrhunec prav v nacizmu, je imel naš narod v sebi dovolj sile, da se je na strani jugoslovanskih narodov in z njihovo pomočjo dvignil v oborožen odpor proti fašizmu. V tej težki in krvavi borbi si je mladina Slovenske Koroške v okviru USAOJ-a (Zedinjenje zvez protifašistične mladine Jugoslavije) zgradila svojo borbeno protifašistično organizacijo. Začetki te mladinske organizacije na Koroškm segajo v leto 1942, to je v tisto leto, ko se je na Koroškem pričelo narodnoosvobodilno gibanje. 'Mladinska organizacija je bila tista, ki je pošiljala svoje najboljše člane iv partizanske edinice in dajala najpo-žrtvovalnejše kurirje. N, vrste te pro- tifašistične slovenske mladine so začeli vstopati tudi avstrijski antifašistični mladinci. Tako se je mladina Slovenske Koroške borila za demokratične pravice. Toda teh pravic narod na Slovenskem Koroškem še ni dosegel. Po odhodu jugoslovanske armado so sc koroški Slovenci znašli brez demokratičnih pravic, za katere so se borili in žrtvovali svoja življenja. Koroška antifašistična mladina je s svojo borbo nadaljevala, vendar mora prenašati najhujše krivice. Antifašistična koroška mladina, združena v svoji organizaciji »Zveza mladine za Slovensko Koroško« ter zvesta svojim demokratičnim načelom, bo neomajno nadaljevala s svojo antifašistično borbo, dokler ne bo kronana z uspehom, s priznanjem demokratičnih pravic, s priključitvijo Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Prijavljamo »Zvezo mladine za Slovensko Koroško« Svetovni zvezi demokratične mladine kot demokratično mladinsko organizacijo ter prosimo za sprejem v članstvo.« v nas tajinstveno melodijo naše mehke, domače slovenske besede. Ni jim bilo zadosti, da so odpravljali slovenski pouk v šolah, začeli so prepovedovati tudi slovensko govorico v odmorih. Norčevali so se iz naše govorice in jo sramotili. V dneh nacistične podivjanosti smo doživeli vso podlost teh nizkotnih metod. Gonja proti slovenski govorici pa ni prekoračila samo šolskega praga, srečal si jo povsod, na vasi in v mestu, v delavnici in uradu, na železnici in celo v cerkvah. Za mladega Slovenca na Koroškem ni bilo prostora in ne obstanka. Zasmehovana je bila njegova govorica, zaničevana njegova pesem. In kaj je življenje brez mladosti? Nič. Senca življenja. Danes se tega zavedamo. Zavedamo se, ker smo to doživljali na lastni koži. kajti nismo bili zapisani kot otroci življenja, temveč kot otroci smrti. V šolsk'h klopeh nas je sedelo še veliko, ki nismo znali nemško. Toda namesto da bi nam vlivali v naša mlada srca ljubezen do materinega jezika in do lastnega naroda, namesto da bi nas seznanjali z njegovo zgodovino in z našim kulturnim bogastvom, so narr v naše duše vlivali gnev in prezir do lastnega naroda. Kar niso mogli doseči s hinavskim potvarjanjem, so skušali doseči z nasiljem. In ko smo zapustili šolske šerna: »Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave.« Neštevilne množice so prihajale mimo novega kažipota, pregnanci m brezdomci, trpeči in zatirani, in so spoznali, da jim kaže edino pravo, borbeno pot. Odpovedali so se prosjačenju, pobiranju drobtinic in začeli zahtevati svojo pravdo. In mimo tega svetlega znamenja prihaja tudi truma zapuščenih, zapeljanih in ustrahovanih, po rodu naših sinov in hčera, ki so jim v letih razvoja ukradli narodni čut in jih pognali v topo nevednost. Tudi v njih se začenja ob tem znamenju buditi novo življenje. Kajti prišlo je spoznanje, da so bili samo orodje v zločinskih rokah nadutih nasilnikov. Pravda za slovensko zemljo na Koroškem se nadaljuje. To je pravda vseh teptanih, trpečih in brezpravnih. Tja bomo našli pot — tako šepetajo ustnice vseh tistih, ki imajo čisto vest in ki želijo sebi in potomcem svetlejšo bodočnost. Tja bomo našli pot — pojo naše vasi in doline, pojo vsi tisti, ki so se odpovedali suženjstvu in hlapčevstvu. Tja bomo našli pot — to je pesem pravičnega miru in bratstva, pesem sloge in edinosti vseh trpečih in zatiranih. * Blaž. Delovni uspehi ljudske mladine Jugoslavije v letu 1S46 Lanskemu novoletnemu pozivu maršala Tita sc je odzvala vsa jugoslovanska mladina: delavska, kmečka in študentovska, Z uvedbo tekmovanja v delo je jugoslovanska mladina mnogo prispevala v kulturnem, političnem, zlasti pa v gospodarskem razvoju nove, demokratične Jugoslavije. Mladinske brigade in čete so na vseh mladinskih delovnih področjih pridobile nešteto zmagoslavnih zastavic in pohval, iz vrst mladincev in mladink jc vstalo mnogo udarnikov. Največje delo, ki ga je preteklo leto opravila jugoslovanska mladina, je bila gradnja mladinske proge Br-čko-Banoviči. Na Mladinski progi je delalo 60.000 mladincev in mladink iz vseh federalnih edinic Jugoslavije, mladinske brigade iz Julijske Krajine, bratske Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, dalje mladina Albanije, Grčije, mladinci in mladinke jugoslovanskih izseljencev v Franciji itd. Na dan otvoritve Mladinske jiroge, 7. novembra 1946, jc bilo odlikovanih 323 mladincev in 29 udarnih brigad. Ljudska mladina Slovenije jc z obnavljanjem, gradnjo in elektrificira-njem dosegla nad 2,500.000 delovnih ur v vrednosti 25 milijonov dinarjev. V mladinskih delovnih akcijah jc sodelovalo skoraj 10.000 mladincev in mladink. Poleg dela na mladinski progi je slovenska mladina z regulacijo Pesnice pridobila 100.000 ha plodne zemlje, h gradnji 16,5 km dolge proge Otovac-Bubnjarci je prispevala tudi 138.158 delovnih ur, pri gradnji proge Prcserje-Borovnica je sodelovala s 1.108 mladinci in mladinkami. Na cestah Podsmreka-Vrhnika in Ljublja-na-Je/.ica je delalo 720 mladincev. Bloško planoto pa je elektrificiralo 46 strokovaih delavcev-mladincev skupno z bloško mladino. Tudi učni uspehi so sc do "konca leta zboljšali za 10 odstotkov, mladina pa je sodelovala tudi v kultumo-prosvetnem delu in fizkul-turi. . ' Tudi mladina ljudske republike Srbije se je v velikem številu udeležila gradnje Mladinske proge. Poleg tega jc reguliralo reko Raljo 1.200 mladincev in mladink; pri kopanju Posavskega kanala je sodelovalo 3.200 mladincev, ki so s svojim delom prihranili državi okrog 6,5 milijona din. Ceste jc popravljalo in gradilo okrog 600 mladincev in mladink. Mladina Kosova in Metohije pa je zgradila 13,5 km dolgo železniško progo do največjega rudnika magnezita na Balkanu — Go-leia. V Sloveniji so v decembru in januarju prirejali vsi mladinski aktivi izredne sestanke, da bi se na ta način mladina seznanila z osnutkom ustave. Mladinci in mladinke so na teh sestankih z navdušenjem sprejemali člen za členom prve slovenske ustave; po zasneženih poteh pa so sc vračali domov z eno samo, skupno mislijo: »Ustava, ki tako govori, jo naša, je ljudska ustava.« Kakšne pravice daje ustava mladini? Čl. 22. pravi: »Vsi državljani LRS ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili osemnajsto leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti. Državljani LRS, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljoni kakor drugi državljani. ' Volilna pravica jc splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem.« V Sloveniji imajo torej vsi državljani enako volilno pravico: nobene razlike ni med moškimi in ženskami, med tem ali onim narodom, med to ali ono vero, med izobraženimi ali neizobraženimi. Ljudska mladina Ilrvatske si je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom na Mladinski progi pridobila več nugrad in pohval. Pri obnovitvenih delih na železniških progah je sodelovalo okoli 600 mladincev in mladink, cestnih del se je udeležilo nad 350 mladincev, v li.škcm okrožju jc pri gradnji vodovoda vsak dan sodelovalo nad 100 mladincev. Dalje so gradili kanale, nasipe, regulirali reke, nabirali industrijske rastline;, tako jc n. pr. 120 mladincev in mladink nabiralo v Baranji sončnice itd. Na sestanku voditeljev analfabct-skih tečajev in učiteljev strumiškega okraja so organizirali mladinsko brigado zn borbo proti nepismenosti, ki bo vodila delo in borbo v vsem okraju. Vodstvo brigade, ki bo odgovorno zn organiziranje in potek dela, sestavljajo: vodja kulturno-prosvetnega dela pri okrajnem odboru Ljudske mladine v Strumici, učiteljica Desanka in mladinec Robert. Ves okraj so porazdelili na 9 odsekov, kjer bodo delovali določeni tovariši, ki bodo v stalnem stiku z vodstvom brigade. Tovariši, ki bodo vodili borbo proti nepismenosti v posameznih vaseh, bodo v zvezi s svojimi voditelji odsekov in se bodo z njim' sestajali enkrat na teden, da bodo poročali o poteku kampanje in sprejemali navodila za nadaljnje delo. Po enem mesecu pa bp imela vsa brigada skupen sestanek, kjer bodo pregleduh storjeno dejo, uspehe in neuspehe. Strumiška mladinska brigada jc napovedala drugim okrajem tekmovu- V kratkem bo v Beogradu zlet udar-nlkov-mladincev. Zletu bo prisostvovalo okoli 600 udarnikov in udarnic iz vseh federalnih cdinic, ki so sodelovali pri raznih mladinskih delovnih akcijah, in določeno število udarnikov Kako pa je drugod? Ustave kapitalističnih dežel sicer proglašajo splošno in enako volilno pravico, v resnici pa precejšen del prebivalstva nima volilne pravice. V britanskem imperiju (brez dominionov) je okoli 400 milijonov prebivalcev, volilno pravico pa ima samo 20 do 30 milijonov Angležev. V Indiji n. pr. ima volilno pravico samo 12 odstotkov vsega prebivalstva. V Ameriki pa črnci, po večini vsi nepismeni, ne morejo voliti, ker zakon pripušča k volitvam samo pismene. V kapitalističnih deželah kratijo posebno mladini njene pravice in se na vse načine trudijo, da bi jo odvrnili od politične borbe. Marsikje sme mladina šele z 21. letom, v Turčiji celo s 23, na Danskem pa ne smejo voliti državljani pred 25. letom. V Angliji jc znan pregovor: »Mladino moramo videti, ne smemo je pa slišati. Naj se bavi s športom, naj piše, naj hodi v kino in se sprehaja po promenadi, toda v politiko naj ne vtika nosu.« V resnično demokratičnih deželah pa je vse drugače. Mladina se udeležuje vsega političnega življenja in sc zaveda vseh pravic, ki si jih jc pridobila v težki, neenaki borbi proti fašizmu. V ljudski republiki Makedoniji je 115 mladincev delalo pri popravilu hi-droccntrale. Kopali so kanal in zidali umetno jezero, pri tem pa so se vsi naučili brati in pisati. 4(X) mladincev jc sodelovalo pri delih na 25 km dolgi cesti, mladina Skoplja, glavnega mesta republike, pa je izkopala 480 m dolg in 10 m širok kanal za regulacijo reke Vardar. Veliko mladincev m mladink sc jc z navdušenjem udeležilo gradnje Mladinske proge, kjer so se poleg dela naučili tudi pisati in brati. Mladina Bosne in Hercegovine sc jc v velikem številu udeležila delovne akcije na progi Brčko-Banoviči. Poleg tega je 1000 mladincev gradilo nje, v pobijanju nepismenosti. Mladina bo tekmovala v naslednjem: 1) kdo bo odprl večje število anal-faoctskih tečajev, 2) kdo bo na tečeje pritegnil večje število nepismenih, 3) kdo bo naučil pisanja večje število nepismenih in 4) kdo bo bolje organiziral in materialno podprl delo tečajev. 0 — ^ Tudi na Koroškem lahko govorimo o nepismenosti. Predvsem naša mladina ni imela priložnosti, da bi se v šolah naučila svojega materinega jezika. Samo tam, kjer so sc starši prav posebej zanimali za vzgojo svojih otrok, so jih naučili slovensko pisati in brati. Mladinci in mladinke! Ali nc mislite, du bi bilo prav, če bi posnemali svoje tovariše v Jugpslaviji in napovedali tudi na Koroškem hoj nepismenosti. Kajti samo kdor ohvlada svoj materni jezik v govorjeni in pisani besedi, so mu dostopni zakladi kulturnega bogastva njegovega naroda. iz tovarn in podjetij. V okviru zleta ho otvorjena tudi razstava »Delo mladine Jugoslavije v leu 1946«. Na predlog zveznega ministrstva za delo v Beogradu so bili mladinei-udar-niki z Mladinske proge izenačeni z de-lavcl-udarniki v industriji, ki imajo pravico do posebnih udarniških kart in drugih ugodnosti. S tem je ljudska oblast v Jugoslaviji dala ponovno priznanje mladincem-udarnikom z Mladinske proge. Mladina viške četrti v Ljubljani sc jc posebno izkazala v kulturno-pro-svetnem delu. Uspehi požrtvovalnega dela so sc pokazali predvsem v množičnosti in kakovosti. Mladinci so sc vključili v dramatski krožek, kjer so sc z velikim veseljem oprijeli dela. Zo večkrat so razveselili gledalce s svojimi nastopi, posebno pu so sc izkazali z veseloigro v treh dejanjih »Kvadratura kroga«, sovjetskega pisatelja V. Katajcva, kjer so svoje vloge tako dobro podali, da so lahko za zgled tudi starejšim igralcem. Prva konferenca mladincev-delav-cev v Ljubljani je bila sredi meseca decembra minulega 1., kjer so mladi delavci in vajenci pregledali svoje dosedanje uspehe in si določili smernice za hodoče delo. Na konferenci so bile razdeljene tudi nagrade najboljšim aktivom v tovarnah in podjetjih ter velikemu številu posameznih mladincev in mladink, ki so se posebno izkazali pri strokovnem in političnem delu. Ljudska mladina Jugoslavije jc proslavila konec decembra četrto obletnico I. kongresa protifašistične mladine Jugoslavije, ki je hil 27., 28. in 29. dpeembra 1942.. V času najvcejc Hitlerjeve moči se je zhrajo 365 mladinskih delegatov z osvobojenega ozem- kanal Save, 1000 mladincev in mladink jc dva meseca delalo 1200 m dolg nasip, 350 mladincev je sodelovalo pri poljskih delih, kanal za namakanje Mostarskega polja pa je gradilo 1000 mladincev. Največji podvig ljudske mladine Črne gore jc bila poleg udeležbe na Mladinski progi gradnja ceste Bcranc-Rožaj, kjer je 1023 mladincev delalo dva meseca. Pri gradnji in popravljanju drugih cest je sodelovalo 740 mladincev in mladink. Iz Ulcinjskcga okraja jc 150 mladincev delalo pri zbiranju soli, iz Cetinja, glavnega mesta republike, pa je 150 mladincev sekalo in pripravljalo drva za razne socialne ustanove. lja, iz Narodnoosvobodilne vojske ter partizanskih odredov iz okupiranih krajev, da potrdi bratstvo in edinost jugoslovanskih narodov in si začrta nadaljnjo pot v skupni borbi proti fašističnim okupatorjem. Najvažnejši sklep 1. kongresa je bila ustvaritev USAOJ-a (Zedinjene zveze protifašistične mladine Jugoslavije), močne in enotne mladinske organizacije, ki je omogočila mladini, da jc izvedla sklepe. ki jih je sprejel I. kongres, in postala temelj današnje mladinske organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije. itmiHiiiiiim!iiiii!tiii