V novem letu še več odločnosti in borbenosti
Borba Koroških Slovencev za narodni obstanek, za priznanje njene politične vodnice, in za prik!iučitev k novi Jugoslaviji se vse bolj zaostruje. V Londonu se je pričela konferenca pomočnikov zunanjih ministrov, na kateri bodo razpravljali o naših zahtevah. Jugoslovanska delegacija se bo ob podpori vsega naprednega sveta borila za naše pravice.
Slovenska mladina na Koroškem se mora sedaj s polno odgovornostjo zavedati svojih nalog. Nosila jc breme boja v narodnoosvobodilni borbi, nositi ga mora tudi danes. V partizanih je mladina vihtela plamenico svobode, neustrašeno in neomajno mora tudi danes raznetiti plamenico borbe za priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško in za priključitev.
Hočemo novo. svobodno življenje, hočemo slovensko besedo, zahtevamo slovenske narodne učitelje in duhovnike. Ostanki starega sveta — nacistični zatiralci morajo izginiti s slovenskih tal. Nikoli več nas ne bodo pošiljali na delo in na fronto za tuje koristi. Zgraditi si hočemo lepšo in srečnejšo domovino, kjer bomo uživali vsi enake pravice.
Zato moramo pomnožiti naše vrste in vzgojiti nove kadre. Organizirati moramo vrsto manifestacijskih sestankov, v kulturne prireditve moramo vnesti borbenega duha, vse naše delo mora prevevati duh tekmovanja. Izdelati moramo na sestankih podrobne načrte, kako bomo izvedli naše naloge v današnji borbi koroških Slovencev. Junaško in dosledno jih moramo izpolniti. Kujmo enotnost z avstrijsko antifašistično mladino v skupni borbi.
Odločnost naše mladine mora priti do izraza prav v tem letu. Uspehi, ki smo jih dosegli v preteklem letu. nas morajo bodriti k novim nalogam. Tristo mladincev in mladink je bilo pripravljenih, da odide na progo Brčko-Banoviči. Tisoči mladine to in onstran meje so bili ogorčeni, ko so avstrijske oblasti onemogočile udeležbo. Lepi so
bili uspehi prosvetnega dela. Prav tako je v preteklem letu požrtvovalno pomagala pri prekopih padlih partiza-v nov in dokazala, kako spoštuje borbo partizanov za osvoboditev. Povsod na Koroškem je mladina izvedla udarniško delo.
Naš mladinski referent je na konferenci aktivistov OF za Slovensko Koroško dejal: »Avstrijske oblasti hočejo ustrahovati našo mladino. Toda nadaljevali bomo svoje delo in še bolj vneto izpolnjevali svoje naloge. Stopali bomo po stopinjah naših padlih
Bili so časi, ko smo tavali naokoli kot brezdomci in iskali svojim ciljem mladostnega poleta. Kajti tudi mi smo imeli cilje, le kadar smo od domačega ognjišča namerili prve korake v življenje, so nam nastavili na pot cele grmade zaprek.
Domača gruda, naša zemlja, na kateri sta bodrila naše očake Matija Ma-jar Ziljski in Andrej Einspieler, tista zemlja, ki sta jo branila France Grafenauer in Vinko Poljanec, po volji celovške in dunajske gospode ne bi smela več ostati naš dom. V našo deželo so prihajali tujci, polastili so se najlepših kotičkov naše zemlje, z našimi žulji so gradili tovarne, posedali po železniških, poštnih, upravnih in varnostnih uradih in kovali načrte, kako bi čimprej uničili ta sk/omni, mali narod, ki se je pklepal svoje zemlje kakor drevo v viharju. Ta gospoda nam jc delila svojo pravico, ki se je glasila nekako takole: Da za nas na tej zemlji, na ukradeni lastnini naših očetov ni več prostora.
Na križpotju življenja so postavili kažipot z laskavo strupenim napisom: »Zataji to, kar ti veleva srce in kar te je učila mati, pa boš lahko ostal doma in se ti bo dobro godilo.« Njemu
tovafišpv in se borili prav tako odločno, dokler si ne bomo pod vodstvom naše Osvobodilne fronte priborili lepše bodočnosti, to je združitev vsega slovenskega naroda v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
V novem letu naj bo naše delo v znamenju še večjega poleta, neomah-ljive borbenosti in trdnega zaupanja v našo dokončno zmago. Velike so naloge in velika mora biti naša odločnost in borbenost, ko jih bomo izpolnjevali.
nasproti pa jc bilo napisano: »Če ne, moraš odtod.«
Tako se je pričelo razkrojevalno delo na Slovenskem Koroškem. Njegova prva žrtev so postale mladike in cvet naroda — naš mladi rod. Kakor slana so padli na nas in hoteli zamoriti
klopi, nismo poznali ne svoje govorice in svojega naroda, niti nismo znali nemško. To so bili sadovi vzgoje na tako imenovanih utrakvističnih šolah v nekdanji »demokratični« Nemški Avstriji.
To je bil uvod za poznejša zverinstva in za vsa zločinstva zadnjih let. Prišel je nemški fašizem poln lepih fraz, a še bolj poln zločinskih naklepov. S fašizmom je pridivljala tudi vojna. Ker smo trpeli na posledicah protinaravne šolske vzgoje, nas je zagrnil čas kot nevedneže, ki nimajo zaupanja v lastne sile. V roke so nam potisnili morilno orožje in nas pognali na razna bojišča, dom pa je ječal pod strahotnimi udarci rjavih valptov.
Tedaj pa so zagrmeli prvi streli partizanskih pušk — znamenje prihajajoče svetlejše dobe, ki^ jo je pred desetletji napovedoval Gregorčič:
»Prost mora biti, prost moj rod,
na svoji zemlji svoj gospod.«
Slovenski narod je dojel to znamenje in mu sledil, na čelu pred vsemi slovenska mladina. Naš narod je stopil na branik tlačene in teptane pravice, na branik stare pravde za slovensko zemljo. Prebredel jc vse zapreke, nam pa je postavil nov kažipot Pre-
iii	IH
| »Tja bomo našli pot. . J
it"'" — ' ’ '■	"J1 ;	1 ■"   m
Blejsko jezero
Mladina Slovenske Koroške je zaprosila
za članstvo v Svetovni zvezi demokratične mladine
Mladina Slovenske Koroške jc potom »Svobodne avstrijske mladine« vložila na Svetovno zvezo demokratične mladine v Parizu prošnjo za sprejem v članstvo. V naslednjem prinašamo nekaj izvlečkov iz te prošnje.
»Slovenski narod na Koroškem se je edini na prostoru nemškega rajha v borbi proti nacifašizmu dvignil v obrambo človeških pravic. Kljub stoletnemu zatiranju, ki je doseglo svoj vrhunec prav v nacizmu, je imel naš narod v sebi dovolj sile, da se je na strani jugoslovanskih narodov in z njihovo pomočjo dvignil v oborožen odpor proti fašizmu. V tej težki in krvavi borbi si je mladina Slovenske Koroške v okviru USAOJ-a (Zedinjenje zvez protifašistične mladine Jugoslavije) zgradila svojo borbeno protifašistično organizacijo.
Začetki te mladinske organizacije na Koroškm segajo v leto 1942, to je v tisto leto, ko se je na Koroškem pričelo narodnoosvobodilno gibanje. 'Mladinska organizacija je bila tista, ki je pošiljala svoje najboljše člane iv partizanske edinice in dajala najpo-žrtvovalnejše kurirje. N, vrste te pro-
tifašistične slovenske mladine so začeli vstopati tudi avstrijski antifašistični mladinci. Tako se je mladina Slovenske Koroške borila za demokratične pravice.
Toda teh pravic narod na Slovenskem Koroškem še ni dosegel. Po odhodu jugoslovanske armado so sc koroški Slovenci znašli brez demokratičnih pravic, za katere so se borili in žrtvovali svoja življenja. Koroška antifašistična mladina je s svojo borbo nadaljevala, vendar mora prenašati najhujše krivice.
Antifašistična koroška mladina, združena v svoji organizaciji »Zveza mladine za Slovensko Koroško« ter zvesta svojim demokratičnim načelom, bo neomajno nadaljevala s svojo antifašistično borbo, dokler ne bo kronana z uspehom, s priznanjem demokratičnih pravic, s priključitvijo Slovenske Koroške k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Prijavljamo »Zvezo mladine za Slovensko Koroško« Svetovni zvezi demokratične mladine kot demokratično mladinsko organizacijo ter prosimo za sprejem v članstvo.«
v nas tajinstveno melodijo naše mehke, domače slovenske besede. Ni jim bilo zadosti, da so odpravljali slovenski pouk v šolah, začeli so prepovedovati tudi slovensko govorico v odmorih. Norčevali so se iz naše govorice in jo sramotili. V dneh nacistične podivjanosti smo doživeli vso podlost teh nizkotnih metod.
Gonja proti slovenski govorici pa ni prekoračila samo šolskega praga, srečal si jo povsod, na vasi in v mestu, v delavnici in uradu, na železnici in celo v cerkvah. Za mladega Slovenca na Koroškem ni bilo prostora in ne obstanka. Zasmehovana je bila njegova govorica, zaničevana njegova pesem.
In kaj je življenje brez mladosti? Nič. Senca življenja. Danes se tega zavedamo. Zavedamo se, ker smo to doživljali na lastni koži. kajti nismo bili zapisani kot otroci življenja, temveč kot otroci smrti. V šolsk'h klopeh nas je sedelo še veliko, ki nismo znali nemško. Toda namesto da bi nam vlivali v naša mlada srca ljubezen do materinega jezika in do lastnega naroda, namesto da bi nas seznanjali z njegovo zgodovino in z našim kulturnim bogastvom, so narr v naše duše vlivali gnev in prezir do lastnega naroda. Kar niso mogli doseči s hinavskim potvarjanjem, so skušali doseči z nasiljem. In ko smo zapustili šolske
šerna: »Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol’jo vero in postave.«
Neštevilne množice so prihajale mimo novega kažipota, pregnanci m brezdomci, trpeči in zatirani, in so spoznali, da jim kaže edino pravo, borbeno pot. Odpovedali so se prosjačenju, pobiranju drobtinic in začeli zahtevati svojo pravdo. In mimo tega svetlega znamenja prihaja tudi truma zapuščenih, zapeljanih in ustrahovanih, po rodu naših sinov in hčera, ki so jim v letih razvoja ukradli narodni čut in jih pognali v topo nevednost. Tudi v njih se začenja ob tem znamenju buditi novo življenje. Kajti prišlo je spoznanje, da so bili samo orodje v zločinskih rokah nadutih nasilnikov.
Pravda za slovensko zemljo na Koroškem se nadaljuje. To je pravda vseh teptanih, trpečih in brezpravnih.
Tja bomo našli pot — tako šepetajo ustnice vseh tistih, ki imajo čisto vest in ki želijo sebi in potomcem svetlejšo bodočnost.
Tja bomo našli pot — pojo naše vasi in doline, pojo vsi tisti, ki so se odpovedali suženjstvu in hlapčevstvu.
Tja bomo našli pot — to je pesem pravičnega miru in bratstva, pesem sloge in edinosti vseh trpečih in zatiranih.
*	Blaž.


Delovni uspehi ljudske mladine
Jugoslavije v letu 1S46
Lanskemu novoletnemu pozivu maršala Tita sc je odzvala vsa jugoslovanska mladina: delavska, kmečka in študentovska, Z uvedbo tekmovanja v delo je jugoslovanska mladina mnogo prispevala v kulturnem, političnem, zlasti pa v gospodarskem razvoju nove, demokratične Jugoslavije. Mladinske brigade in čete so na vseh mladinskih delovnih področjih pridobile nešteto zmagoslavnih zastavic in pohval, iz vrst mladincev in mladink jc vstalo mnogo udarnikov.
Največje delo, ki ga je preteklo leto opravila jugoslovanska mladina, je bila gradnja mladinske proge Br-čko-Banoviči. Na Mladinski progi je delalo 60.000 mladincev in mladink iz vseh federalnih edinic Jugoslavije, mladinske brigade iz Julijske Krajine, bratske Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, dalje mladina Albanije, Grčije, mladinci in mladinke jugoslovanskih izseljencev v Franciji itd. Na dan otvoritve Mladinske jiroge, 7. novembra 1946, jc bilo odlikovanih 323 mladincev in 29 udarnih brigad.
Ljudska mladina Slovenije jc z obnavljanjem, gradnjo in elektrificira-njem dosegla nad 2,500.000 delovnih ur v vrednosti 25 milijonov dinarjev. V mladinskih delovnih akcijah jc sodelovalo skoraj 10.000 mladincev in mladink. Poleg dela na mladinski progi je slovenska mladina z regulacijo Pesnice pridobila 100.000 ha plodne zemlje, h gradnji 16,5 km dolge proge Otovac-Bubnjarci je prispevala tudi 138.158 delovnih ur, pri gradnji proge Prcserje-Borovnica je sodelovala s 1.108 mladinci in mladinkami. Na cestah Podsmreka-Vrhnika in Ljublja-na-Je/.ica je delalo 720 mladincev. Bloško planoto pa je elektrificiralo 46 strokovaih delavcev-mladincev skupno z bloško mladino. Tudi učni uspehi so sc do "konca leta zboljšali za 10 odstotkov, mladina pa je sodelovala tudi v kultumo-prosvetnem delu in fizkul-turi.	. '
Tudi mladina ljudske republike Srbije se je v velikem številu udeležila gradnje Mladinske proge. Poleg tega jc reguliralo reko Raljo 1.200 mladincev in mladink; pri kopanju Posavskega kanala je sodelovalo 3.200 mladincev, ki so s svojim delom prihranili državi okrog 6,5 milijona din. Ceste jc popravljalo in gradilo okrog 600 mladincev in mladink. Mladina Kosova in Metohije pa je zgradila 13,5 km dolgo železniško progo do največjega rudnika magnezita na Balkanu — Go-leia.
V	Sloveniji so v decembru in januarju prirejali vsi mladinski aktivi izredne sestanke, da bi se na ta način mladina seznanila z osnutkom ustave. Mladinci in mladinke so na teh sestankih z navdušenjem sprejemali člen za členom prve slovenske ustave; po zasneženih poteh pa so sc vračali domov z eno samo, skupno mislijo: »Ustava, ki tako govori, jo naša, je ljudska ustava.«
Kakšne pravice daje ustava mladini?
Čl. 22. pravi: »Vsi državljani LRS ne glede na spol, narodnost, raso, veroizpoved, stopnjo izobrazbe in kraj bivanja, ki so dopolnili osemnajsto leto starosti, imajo pravico, da volijo in da so voljeni v vse organe državne oblasti.
Državljani LRS, ki so v Jugoslovanski armadi, imajo pravico, da volijo in da so voljoni kakor drugi državljani.	'
Volilna pravica jc splošna, enaka in neposredna in se izvršuje s tajnim glasovanjem.«
V	Sloveniji imajo torej vsi državljani enako volilno pravico: nobene razlike ni med moškimi in ženskami, med tem ali onim narodom, med to ali ono vero, med izobraženimi ali neizobraženimi.
Ljudska mladina Ilrvatske si je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom na Mladinski progi pridobila več nugrad in pohval. Pri obnovitvenih delih na železniških progah je sodelovalo okoli 600 mladincev in mladink, cestnih del se je udeležilo nad 350 mladincev, v li.škcm okrožju jc pri gradnji vodovoda vsak dan sodelovalo nad 100 mladincev. Dalje so gradili kanale, nasipe, regulirali reke, nabirali industrijske rastline;, tako jc n. pr. 120 mladincev in mladink nabiralo v Baranji sončnice itd.
Na sestanku voditeljev analfabct-skih tečajev in učiteljev strumiškega okraja so organizirali mladinsko brigado zn borbo proti nepismenosti, ki bo vodila delo in borbo v vsem okraju.
Vodstvo brigade, ki bo odgovorno zn organiziranje in potek dela, sestavljajo: vodja kulturno-prosvetnega dela pri okrajnem odboru Ljudske mladine v Strumici, učiteljica Desanka in mladinec Robert.
Ves okraj so porazdelili na 9 odsekov, kjer bodo delovali določeni tovariši, ki bodo v stalnem stiku z vodstvom brigade. Tovariši, ki bodo vodili borbo proti nepismenosti v posameznih vaseh, bodo v zvezi s svojimi voditelji odsekov in se bodo z njim' sestajali enkrat na teden, da bodo poročali o poteku kampanje in sprejemali navodila za nadaljnje delo. Po enem mesecu pa bp imela vsa brigada skupen sestanek, kjer bodo pregleduh storjeno dejo, uspehe in neuspehe.
Strumiška mladinska brigada jc napovedala drugim okrajem tekmovu-
V kratkem bo v Beogradu zlet udar-nlkov-mladincev. Zletu bo prisostvovalo okoli 600 udarnikov in udarnic iz vseh federalnih cdinic, ki so sodelovali pri raznih mladinskih delovnih akcijah, in določeno število udarnikov
Kako pa je drugod? Ustave kapitalističnih dežel sicer proglašajo splošno in enako volilno pravico, v resnici pa precejšen del prebivalstva nima volilne pravice. V britanskem imperiju (brez dominionov) je okoli 400 milijonov prebivalcev, volilno pravico pa ima samo 20 do 30 milijonov Angležev. V Indiji n. pr. ima volilno pravico samo 12 odstotkov vsega prebivalstva. V Ameriki pa črnci, po večini vsi nepismeni, ne morejo voliti, ker zakon pripušča k volitvam samo pismene.
V	kapitalističnih deželah kratijo posebno mladini njene pravice in se na vse načine trudijo, da bi jo odvrnili od politične borbe. Marsikje sme mladina šele z 21. letom, v Turčiji celo s 23, na Danskem pa ne smejo voliti državljani pred 25. letom. V Angliji jc znan pregovor: »Mladino moramo videti, ne smemo je pa slišati. Naj se bavi s športom, naj piše, naj hodi v kino in se sprehaja po promenadi, toda v politiko naj ne vtika nosu.«
V	resnično demokratičnih deželah pa je vse drugače. Mladina se udeležuje vsega političnega življenja in sc zaveda vseh pravic, ki si jih jc pridobila v težki, neenaki borbi proti fašizmu.
V ljudski republiki Makedoniji je
115 mladincev delalo pri popravilu hi-droccntrale. Kopali so kanal in zidali umetno jezero, pri tem pa so se vsi naučili brati in pisati. 4(X) mladincev jc sodelovalo pri delih na 25 km dolgi cesti, mladina Skoplja, glavnega mesta republike, pa je izkopala 480 m dolg in 10 m širok kanal za regulacijo reke Vardar. Veliko mladincev m mladink sc jc z navdušenjem udeležilo gradnje Mladinske proge, kjer so se poleg dela naučili tudi pisati in brati.
Mladina Bosne in Hercegovine sc jc v velikem številu udeležila delovne akcije na progi Brčko-Banoviči. Poleg tega je 1000 mladincev gradilo
nje, v pobijanju nepismenosti. Mladina bo tekmovala v naslednjem:
1) kdo bo odprl večje število anal-faoctskih tečajev, 2) kdo bo na tečeje pritegnil večje število nepismenih, 3) kdo bo naučil pisanja večje število nepismenih in 4) kdo bo bolje organiziral in materialno podprl delo tečajev.
0 — ^
Tudi na Koroškem lahko govorimo o nepismenosti. Predvsem naša mladina ni imela priložnosti, da bi se v šolah naučila svojega materinega jezika. Samo tam, kjer so sc starši prav posebej zanimali za vzgojo svojih otrok, so jih naučili slovensko pisati in brati.
Mladinci in mladinke! Ali nc mislite, du bi bilo prav, če bi posnemali svoje tovariše v Jugpslaviji in napovedali tudi na Koroškem hoj nepismenosti. Kajti samo kdor ohvlada svoj materni jezik v govorjeni in pisani besedi, so mu dostopni zakladi kulturnega bogastva njegovega naroda.
iz tovarn in podjetij. V okviru zleta ho otvorjena tudi razstava »Delo mladine Jugoslavije v leu 1946«.
Na predlog zveznega ministrstva za delo v Beogradu so bili mladinei-udar-niki z Mladinske proge izenačeni z de-lavcl-udarniki v industriji, ki imajo pravico do posebnih udarniških kart in drugih ugodnosti. S tem je ljudska oblast v Jugoslaviji dala ponovno priznanje mladincem-udarnikom z Mladinske proge.
Mladina viške četrti v Ljubljani sc jc posebno izkazala v kulturno-pro-svetnem delu. Uspehi požrtvovalnega dela so sc pokazali predvsem v množičnosti in kakovosti. Mladinci so sc vključili v dramatski krožek, kjer so sc z velikim veseljem oprijeli dela. Zo večkrat so razveselili gledalce s svojimi nastopi, posebno pu so sc izkazali z veseloigro v treh dejanjih »Kvadratura kroga«, sovjetskega pisatelja V. Katajcva, kjer so svoje vloge tako dobro podali, da so lahko za zgled tudi starejšim igralcem.
Prva konferenca mladincev-delav-cev v Ljubljani je bila sredi meseca decembra minulega 1., kjer so mladi delavci in vajenci pregledali svoje dosedanje uspehe in si določili smernice za hodoče delo. Na konferenci so bile razdeljene tudi nagrade najboljšim aktivom v tovarnah in podjetjih ter velikemu številu posameznih mladincev in mladink, ki so se posebno izkazali pri strokovnem in političnem delu.
Ljudska mladina Jugoslavije jc proslavila konec decembra četrto obletnico I. kongresa protifašistične mladine Jugoslavije, ki je hil 27., 28. in 29. dpeembra 1942.. V času najvcejc Hitlerjeve moči se je zhrajo 365 mladinskih delegatov z osvobojenega ozem-
kanal Save, 1000 mladincev in mladink jc dva meseca delalo 1200 m dolg nasip, 350 mladincev je sodelovalo pri poljskih delih, kanal za namakanje Mostarskega polja pa je gradilo 1000 mladincev.
Največji podvig ljudske mladine Črne gore jc bila poleg udeležbe na Mladinski progi gradnja ceste Bcranc-Rožaj, kjer je 1023 mladincev delalo dva meseca. Pri gradnji in popravljanju drugih cest je sodelovalo 740 mladincev in mladink. Iz Ulcinjskcga okraja jc 150 mladincev delalo pri zbiranju soli, iz Cetinja, glavnega mesta republike, pa je 150 mladincev sekalo in pripravljalo drva za razne socialne ustanove.
lja, iz Narodnoosvobodilne vojske ter partizanskih odredov iz okupiranih krajev, da potrdi bratstvo in edinost jugoslovanskih narodov in si začrta nadaljnjo pot v skupni borbi proti fašističnim okupatorjem. Najvažnejši sklep 1. kongresa je bila ustvaritev USAOJ-a (Zedinjene zveze protifašistične mladine Jugoslavije), močne in enotne mladinske organizacije, ki je omogočila mladini, da jc izvedla sklepe. ki jih je sprejel I. kongres, in postala temelj današnje mladinske organizacije — Ljudske mladine Jugoslavije.
itmiHiiiiiim!iiiii!tiii<nimniitmwitmitittinii:iiit!HiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHnmiii:tiiiiii
MOJA POT
BBBaoBnoEeaiB
Leta 1942 so se na Slovenskem Koroškem pojavili prvi partizani. Odjeknili so prvi streli in v svobodoljubnem delovnem ljudstvu zbudili novo upanje. Nastajale so čete in bataljoni najboljših slovenskih fantov, ki so spoznali, da je edino prava pot v narodnoosvobodilni borbi. Tudi v meni se je vzbudila misel, da bi se pridružil partizanom — borcem za svobodo-Toda takrat sem imel šele 12 let. Vendar je prišel tudi zame tisti veliki danko sem lahko prijel za orožje in se začel boriti proti zatiralcu — nemškemu fašizmu.
Bilo je na sveti večer. Na nebu so sc lesketale zvezde v bajnem blesku in svetile na zimsko pokrajino, da je odsevala v milijonih lesketajočih se biserov. Bilo jc nekam tajinstveno tisti večer, ko sem se napotil od doma. Mirno in odločno sem stopal proti kraju, kjer sem vedel, da me čakajo naši fantje. Hodil sem kako dobro uro, ko sem prispel do prvih borcev. To je bilo prvo veliko veselje.
Potem pa smo nadaljevali pot; bila jc strma in naporna, vodila je po strminah in globelih, dokler nismo končno po štirih urah prispeli do bataljona. Žarel sem od veselju in ponosa-Komandant Stanc me jc vzel v naročje kot malega fantiča in mi začel pripovedovati o narodnoosvobodilni borbi, o hrabrih partizanih, ki so neustrašeno napadali sovražnike. Povedal mi jc še veliko lepega in zanimivega, kar nc bom nikoli pozabil.
Tako sc jc začelo moje partizanstvo in tako sem postal tudi nojmlajsi borec I. koroškega bataljona.
Tedaj so sc pričeli za mene lepi, a obenem hudi časi. Skoraj vsak drugi dan smo imeli težke borbe s fašisti, ki so nam bili neprestano za petami in nas zasledovali kot lačni volkovi ovce. Takrat sem videl in doživljal« kako so padali naši najboljši fantje in žrtvovali svoja življenja za lepšo in srečnejšo bodočnost nas vseh. Žrtve, ki so padle za osvoboditev naše Slovenske Koroške, niso padle zaman-Tovariši, ki ste padali in umirali za osvoboditev slovenske zemlje, obljuo-ljatno vam svečano, da bomo branih naše meje, ki ste jih začrtali s svojo krvjo, Vzirujno in požrtvovalno hočemo nadaljevati začeto borbo in se z vso odločnostjo boriti proti vsem tistim naslednikom Maicr-Kaibitscha, ki šc danes pod krinko »demokratične« Avstrije kujejo načrte o za-sužnjcnju in uničenju slovenskega naroda na Koroškem.	,
Partizan Mirko.
Tudi mladina je razpravljala
e osnutku ustave LR Slovenije
Jugoslovanska mladina vodi najodločnejšo
BORBO
PROTI NEPISMENOSTI!
Nepismen Slovak je pri svojih zdravih oieh slop - zakladi znanja In kultura so mu nedostopni
Makedonska mladina organizira brigade za borbo proti nepismenosti
Kaj dela MLADINA JUGOSLAVIJE

GLASNIK NASE
PRAVICE
Tudi koroški Slovenci, ki sc danes bolj kot kdaj koli zavedamo, da smo del slovenskega navoda in z njegovo usodo nerazdružno povezani, sc iskreno,pridružujemo praznovanju devet-inšestdesetega rojstnega dne našega največjega živečega pesnika Otona Z u p a n č i e a , ki se je rodil 23. januarja 1878 v Beli Krajini. Kakor ves slovenski narod čutimo tudi mi v sebi globoko hvaležnost za lepoto in boga-Ntvo, ki nam ju je darovala občutljiva pesniška duša. še prav posebej pa je hvaležna naša mladina, ki je šele po velikem Zupančiču spoznala in doumela lepoto svoje materine besede.
Ko je slovenski narod preživljal najtežji čas, so stopili na plan možje, ki so budili ljudstvo in mu oznanjali prihod nove dobe. Kakor nam je pred stoletjem, ko sc je začel narod prebujati iz stoletnega sna, zapel veliki Prešeren »Zdravico« in z njo pokazal na daljnem obzorju bratstvo in slogo med narodi, tako je bil Oton Zupančič v mračnih dneh pred prvo svetovno vojno pobornik svobode slovenskega naroda. Skupno s Cankarjem, Kettejem in Murnom je postal glasnik novega, svežega in polnega življenja. Njegova pesem, ki je bičala klcče-plaztvo in hlapčevsko ponižnost, je vztrajno bodrila k samozavesti in ponosu notranje svobodnega človeka. V dneh, ko sc je po prvi svetovni vojni odločala usoda slovenskega naroda, je pomenila njegova pesem jasno izpoved narodove volje po svobodi in združitvi.
Njegova pesem zares poje, njegovo čustvo je pristno in globoko doživeto, njegovo izražanje slikovito in lahko razumljivo. Prav zaradi tega je tudi največji pesnik mladine in ljubljenec najmlajših, ki jim v svojem »Cicibanu« govori tako, kakor more dojemati otroška, duša,. S- številnimi, prevodi, predvsem s prevodi Shakespeare-j e vih dram, Moliera in Puškina pa je obogatil slovensko slovstvo in nam tako približal največje umotvore svetovne literature.
V času najhujše borbe na življenje in smrt slovenskega naroda sc je Oton Župančič jasno zavedal svojega poslanstva. V najtežjih in najbolj tvornih letih zgodovine slovenskega naroda kljub svoji častitljivi starosti ni
onemel, ampak je pod skritim imenom pošiljal svoje borbene pesmi na svobodno ozemlje, da bi hrabrile in bodrile narod v njegovi borbi za obstanek. Vzpodbujal je k vztrajnosti v borbi proti zatiralcem slovenske kulture in slovenskega človeka. Pesniško ustvarjanje te dobe je zbrano v zbirki »Zimzelen pod snegom«, ki je izšla jeseni 1945. Kot široko razgledan, prekaljen duh In kot globok poznavalec človeških duš gleda pesnik na življenje. V ruzburkanih in poživinjenih dneh okupacije s poglobljeno bolestjo hrepeni po lepoti in plemenitosti. Toda kljub telesni šibkosti in betežnosti se mu v svetem ogorčenju skrči pest,
da bi planila po okupatorju in ga zdrobila. V tem času nam je dal pesmi, ki zajemajo doživetja iz narodnoosvobodilnega boja.
Kot lik slovenskega borca, za kate-rega izgubi veljavo vse osebno, ker se bori za vzvišene cilje, izstopa Župančič v svoji pesnitvi »Kovina«. V njej čuti pesnik predvsem s človekom. Sočustvuje z vsem »kar diha, hrepeni in ljubi, trpi in upa. kar se v strasti vije...« To je pesem borcev, ki so po krvavi poti borbe hodili v svobodo. O veri v lepšo bodočnost in o strmi poti iz nizkotnosti, napuha, objesti, laži ter krivice v bratski objem svobodnih ljudi in enakopravnih narodov govori pesem »Tja bomo našli pot«, ki je polna vere v zmago pravite in človečanstva.
Po osvoboditvi slovenskega naroda je zapisal svojo mirno, vzvišeno in veliko izpoved človeka, ki je našel svoje častno mesto v kipečem življenju svobodnega ljudstva, z besedami »zdaj misli so lepo mi urejene ...« Položil jih je v naročje domovine, da bodo »kadar spet pokliče čas ...« rodile obilen sad.
Tudi nam koroškim Slovencem je v najhujši borbi dajal poguma in nam kazal pot naš veliki Župančič. Tudi nam so namenjene pesmi iz zbirke
»Zimzelen pod snegom«. Budile so nas in vzpodbujale v borbi in bodrile nas bodo naprej, dokler ne bomo tudi mi lahko rekli: »zdaj misli so lepo nam urejene ...« Dotlej pa kličemo z Župančičem:
»Gozd in gora poj. silen ženimo hrup boga gmajna, le vkup. le vkup. le vkup z menoj, staro pravdo v mrak tulimo, da se pretulimo skozi to zimo.
Se bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; takrat volčji zbor pojde lovce klat:
plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo!«
Oton Župančič-
Mi. kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca. kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali — zakaj ?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo ko zvon, da bomo krog njega se zbrali...
Vsi: — črni rudarji iz Idrije, iz Tvbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji,
devinski opaljcni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške — četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta —*
vi, sključeni tkalci od stativ, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi mlinarji, ki nam meljete kruh.
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci.
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš.
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec.
v vrtince mirno zroci savinjski nlavec,
Vipavec brbljavi', zamišljeni briški Kolon.
vsi. ki poznate otiske zapestnic — spon.
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej...
Zato bomo*mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nenoznsn. ko pride čas, ko sine dan.
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas...
tssrpa ||=J1 n n rj=» I. vejnerovič
1 ntJ Lnajhrabrejši
... Na postaji so sc bili zgnetli nemški vlaki. Nujni vojni tovori, na tisoče hitlerjevskih vojakov, namenjenih na fronto, je bilo ohtičalo tu in železniški promet se je bil zagvozdil. Nemški komandant si je brisal potne srage z rdečega tilnika in skakal ves iz sebe po tirih. Po bližnjih vaseh so lovili nemški vojaki ljddi in jih do zob oborožene gonili k železniškemu nasipu. Tam so sc valjali na razdejanih tirih in pod nasipom razbiti železniški vagoni z municijo, kamioni in tanki. Tam so delali tudi vojaki remontnega vlaka in vlačili izpod razbitih vagonov pri katastrofi ubite Nemce. Z oklepnih ploščadk vlaka pa so neprestano regljale brzostrelke in mitraljezi za partizani, ki so bili izginili brez sledu. Bili so zopet enkrat pretentali nemško stražo in pognali vlak pod nasip ...
Daleč tam v gozdu, v bunkerju komandirja odreda, je bilo živahno in veselo. Pravkar so se bili vrnili izvidniki. Skupno s prebivalci sosednih vasi, ki so jih bili pognali Nemci na obnovo, so odstranjevali razbite vagone, popravljali železniško progo in zdaj, ko so bili vse dobro ogledali, so poročali komandirju o učinku partizanskega napada na nemški vlak.
Nemci, polni nemočnega srda proti neulovljivim partizanom, so še po-
množili svoje straže. Vsake četrt ure so pošiljali po železniški progi močne skupine vojakov. Ruske delavce so bili odpustili in postavili povsod svoje progovne mojstre in čuvaje, ki so z glavo odgovarjali za važnost prometa. Pred vsakim vlakom so skrbno pregledali progo. Pred nemškimi Vlaki so vozile drczinc. In tako so za dolgo zadržani vojaški vlaki končno zopet previdno nadaljevali svojo pot na fronto...
Treba je bilo Nemcem zopet prekrižati načrte, znova zadržati njihove vlake. V ta namen je izbral komandir najhrabrejše in najspretnejše borce odreda, tri nerazdružne tovariše-di-versante Dikcga, Maksima in Borisa. Bili so še čisto mladi fantje in že večkrat so bili izpolnili najtežje naloge, ko so razbijali mostove in spuščali nemške vlake pod nasipe. Celo najmlajši med njimi, Boris, ki je bil šele nedavno izpolnil osemnajsto leto, je bil spustil pod nasip tri sovražnikove vlake.
Danilo sc je že, ko je prišla hrabra trojica mimo nemških straž in čez močvirja po skrivnih gozdnih stezicah do železniškega nasipa. Ob nasipu so hodile v manjših razdaljah sem in tja nemške straže. Nemški vojaki so sc ustavljali pri svojih mitraljezih in rafali so zdaj pa zdaj kosili kar na sle-
po po bližnjem gozdu. Partizani so se priplazili prav do železniških tračnic in se skrili v gosto grmovje nemški straži za hrbtom.
Privozil je vlak. Prikazala se je lokomotiva. Videla so sc odprta vrata praznih tovornih vagonov.
»Ni pravi,« je pomislil Boris, »prazen je...«
Tovariši so se molče spogledali in čakali. Takoj za prvim je privozil sanitarni vlak, za njim pa tovorni z razbitimi tanki in letali.
Dan sc je že nagibal k večeru, ko so se znova prikazali nemški stražarji.
»Takoj bodo novi nemški vlaki tu,«
je zašepetal Maksim Borisu na uho. Diki je izročil Borisu mino.
Maksim in Diki sta namerila svoji brzostrelki na nemškega stražarja. Le-t‘a si je nič hudega sluteč mirno prižgal cigareto in krenil znova proti stražnici na ovinku. Zdaj niso smeli več odlašati. Ncmšemu stražarju za hrbtom se je Boris naglo splazil k tiru. Tiho in spretno je položil mino. Sprožilo je bilo postavljeno. Mino je zasul s peskom. Trideset kilogramov razstreliva je čakalo zdaj na stik z lokomotivo, da bi jo v orkanu ognja dvi-
gnilo v zrak in skupaj z vlakom treščilo pod nasip.
Boris se je stisnil k tlom, smuknil z nasipa in se skril v grmovje. Bobnenje vlaka je bilo vedno močnejše. Izza ovinka se je prikazala velika lokomotiva, za njo pa dolg vlak s pokritimi vagoni za vojake in konje ter z osebnimi za oficirje. Zdaj se je bilo treba hitro umakniti, da bi sami ne izgubili glav pri eksploziji — in fantje so se urno splazili od železniškega nasipa, potem pa so jo ubrali sklonjeni nizko v gozd.
Eksplozija je bila tako strahovita, da so popadali. Zadovoljni z uspenom svojega dela so partizani gledali, kako se je zavalila lokomotiva pod nasip, kako so se prevračali dolgi vagoni drug na drugega in se razbijali na kose. Vse naokrog je bobnelo...
Nekje blizu je zarcgljal mitraljez in kmalu so začele pokati puške, mine in granate, ki jih je metala v paničnem strahu nemška straža na vse strani po gozdu. Toda partizani so bili že na varnem.
Lokomotiva in trinajst vagonov je bilo povsem razbitih. Nemci so imeli blizu sto mrtvih, poleg tega pa je ge-stapo ustrelila dva oficirja in več vojakov, ker so slabo stražili železnico. Promet je bil ustavljen za osemnajst ur. Nemci so morali zopet odstraniti ruševine in popraviti progo. In zopet je skakal nemški komandant ves iz sebe po postaji in nasipu.
(Iz knjige »Sovražniku za hrbtom« s podnaslovom ,Iz življenja in borb sovjetskih partizanov’)-
DO IGO U H EC
Bili so hudi časi. Obleka se je podražila, mnogo »trok pa je bilo nagih. Kmet je posekal gozd. drevje prodal prekupčevalcu, grmičje posekal in posejal na pogorišču oves.
Oves je lepo zorel. To sta opazila tudi zajec in medved ter mnogokrat nepovabljena hodila v goste. Nekega večera sta se srečala v ovsu. Medved je zarenčal nad dolgouhim paglavcem: »Poberi se odtod, oves je moj!« Zaiec je pomigal z ušesi in odvrnil: »Oves je tvoj, prav, pozobljem ga pa jaz; taka hrana mi tekne!«
Tako oblastno besedičenje je debeluhu zaprlo sapo, zajec pa jt nadaljeval: »Buča, meniš, da moraš vse ti požreti. ker si večji od mene; za oves se še stepeva, da ti bodo pete žvižgale. Kar poskusiva se! Pa Bog ne daj, da bi kateri pri tem izgubil življenje. Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil, da bo pritekla voda iz njega, tistega pa bodi oves!«
Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev so mu švigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je udaril po kamnu, ga skrivaj omočil in ga ponudil začudenemu medvedu pod nos: »Vidiš, buča. ti si slabič: če se te samo dotaknem, bo po tebi in ležal boš pod onole goščo!«
»Ojoj, ojoj, majhna je žaba, » mi je mojster. Naj velja, kar hoče, zbežati bo treba,« je vzdihnil medved. Zajce je strigel z ušesi in vse slišal. Debeluh je svetoval: »Utrujena sva, pojdiva na onile hribček k plotu in se spočijva.« Medved je smrčal, zajec tudi. Zajec je res spal, medved pa ne. Že je medved mislil, da se mu nudi ugodna priložnost. da bi zbežal. Pogledal je zajca in opazil, da ima odprte oči. Čakal je dolgo, a zajčeve oči so vse bolj buljile. V skrajni sili se je medved ojunačil in ubežal, da so pete žvižgale in mu je dlaka §tala pokonci kakor petelinu perje.
Ustavil ga je šele volk: »Hej, pobratim, kam tako hitro, saj vendar ne gori voda!« Kosmatinec je v sramu priznal: »Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni. majhna žaba mi je mojster!«
»Dvema pa gotovo ne bo,« je menil volk. Sla sta pod klanec gledat junač-ka zajčka. Medved se je postavil na zadnje noge in videl zajca, volk pa ga ni videl, ker je bil premajhen in se na zadnje noge ni znal postaviti.
deEHEHIE]
»Vidim, moram ti pomagati,« je rekel kosmatinec, prijel volka, se postavil z njim na zadnje noge, ga dvignil visoko v zrak in vprašal: »No, al: ga vidiš tam zadaj za plotom? Mrcina, odgovori, ali ga vidiš ali ne?« Volk pa ni odgovoril sedaj, pa tudi pozneje ne, ko ga je medved izpustil iz objema: kajti medved ga je pri dvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem.
Medved je izbuljil oči, ko je videl mrtvega tovariša: »Sam pogled ga je umoril; moram biti pač zelo trden, da ni še po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in še celo poleg njega ležal!«
Brž je kosmatinec pobegnil iz naših krajev in se še do danes ni vrnil, pa tudi volkov ni več v naših gozdovih, kajti poslednjega je do smrti stisnil medved, ko mu je hotel pokazati zajca.
Zato pa pri nas miga dolgouhec v ovsu, pa tudi ob plotu ga najdeš.
fkotda vas še	J
eakmeia, ptauefi«
V Osrednjem lutkovnem gledališču,
ki je eno najzanimivejših gledališč v Moskvi, je bila nedavno 10.000 predstava. Ob priliki tega svojevrstnega jubileja je izjavil ustanovitelj in umetniški vodja te ustanove Sergej Obrazov:
»V kratki dobi 15 let je imelo naše gledališče 10.000 predstav. Težko je pač najti oder, ki bi v istem času nudil toliko nastopov. Mnogo predstav, med njimi uprizoritev ruske pravljice
Oton Župančič:	,
Mehurčki
Cicibanus, on je danes Coprianus!
Coper, coper, hudi čar, vsakemu iz lonca dar!
Najprej sonce!
Komu sonce?
Sonce Bogu: iz njegovih zlatih rok sije slava vseokrog.
Potle luna!
Komu luno?
Luno mami:
vsako noč bedi za nas,
z luno ji bo krajši čas.
Tretje — zemljal Komu zemljo? Zemljo očki: preoral jo bo, sejal, bo pogače nam dajal.
»Čarobna riba«, so ponovili več kot tisočkrat. Tudi ni nobenega gledališča, ki bi razpolagalo s tolikim številom umetnikov. Imamo nekaj tisoč najbolj različnih lutk, med temi so skoraj vse znane osebe iz pravljic, Za vsako uprizoritev izgotovimo lastne lutke po načrtih in skicah naših umetnikov. Samo za igro »Skrivnost gozda« smo porabili približno 500 lutk. Naše gledališče ima 300 ljudi osobja: to so igralci, režiserji, slikarji, glasbeniki in tako dalje.
V	naši stalni dvorani sredi Moskve sta vsak dan po dve, pa tudi po tri predstave. Poleg tega imamo podružnico v Leningradu. Naše gledališče je bilo često tudi na gostovanjih: v 180 mestih Sovjetske zveze je uprizorilo svoje predstave. Za letošnje leto je dala država 3 milijone rubljev za naše nove uprizoritve. V tem letu bomo priredili za odrasle znane ruske pravljice; za male pa, ki še ne znajo čitati, bomo priredili Maršakovo igro »Mačja hiša«.
V	Zatolminu na Primorskem je bil koncem preteklega leta odprt pionirski dom. Zatolminski pionirji so bili že v času narodnoosvobodilne borbe vzgled vsem pionirjem iz ostalega okraja. Prav tako so se izkazali tudi
, po vojni: zbirali so staro železo, bukov žir, zdravilna zelišča, se pridno učili v šoli itd. Kot nagrado za trud in požrtvovalno delo so dobili malo dvorano prosvetnega doma, ki so jo preuredili v pionirski dom. Na otvoritveni predstavi pa so nastopili vsi, od najmlajšega do najstarejšega.
Mali zatolminski pionirji nočejo zaostajati za jugoslovanskimi pionirji in težko čakajo dneva, ko bodo združeni s svojimi tovariši ▼ Titovi Jugoslaviji,
STRIC JOŽA SVOJIM PRIJATELJEM
Prijatelji, mali in veliki! Za Slovensko Koroško nastopa veliki čas, ko bo moral svet spregovoriti, da v naših dneh ne more več odobravati zasuž-njevanja in iztrebljanja naroda po narodu, da ni mogoče priznavati lastninskih pravic tistemu, ki si je pridobil zemljo z načrtnim nasiljem, prevaro in goljufijo. Zavedamo se, da so na naši strani vse sile sveta, ki se borijo za to, da bi naposled zmagala pravica, resnična enakopravnost med narodi in poštenje. Proti nam pa so se združile tiste temne sile, ki želijo, naj bi še vnaprej vladalo v svetu nasilje, naj bi se še vnaprej narodi delili v »gosposke« in »manjvredne«, naj bi se nadaljevalo suženjstvo zatiranih in preganjanih, ker to ustvarja »gosposkim« narodom pogoje blagostanja. Zato se bomo vsi strnili v nepremagljivo Matjaževo vojsko pravice, ti. mali pionirček, ki si se z veliko požrtvovalnostjo naučil slovenske pesmice, da si jo lahko deklamiral na kulturni prireditvi, ti, mladinec ali mladinka, ki si doživljal krivico na lastni koži in občutil ponižanje, ki ti ga je prinesel nauk o »gosposkih« narodih in »suženjskih ljudstvih«, vi vsi, ki ste trpeli preganjanje zaradi pravice, tudi ti, sivolasi očak, ki obujaš spomine mladosti in svojih otroških let, ko je bila po vsej Slovenski Koroški živa predvsem slovenska beseda. Vse kar je zdravega in poštenega, bo podprlo naš boj za svobodo, pravico in enakopravnost, naš boj za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugo slaviji.
Anica Kelihova iz Bajtiš. Kakor vidiš, te je stric Joža z veseljem sprejel v krog prijateljev »Mlade Koroške« in objavil celo tvojo pesmico o prigodah muca Godrnjuca. Povrhu pa boš dobila še lepo nagrado, ki jo je stric Joža obljubil za najbolj posrečen opis »slike brez besed«. Prepričan sem. da bo naše prijateljstvo trajno. Prisrčno pozdravljena!
Sablačan Urška, Mlečnik Veronika in Angelca iz Zgornjega Kota pri Selah. Pravite, da vam je »Kokoška« delala velike preglavice. Nič ne de, moje deklice. Pa si boste v bodoče prav gotovo zapomnile, da »tudi slepa kura zrno najde«. Zato pa ste vse drugo prav rešile in tudi mucove prigode ste kar fletno opisale. Tako je stric Joža lahko zatisnil eno oko in na skrivaj vtihotapil vaša imena v vrečo, kjer se odloča o nagradah. In pomislite: prav vas tri si je izbrala sreča in tako boste dobile lepe knjige za nagrado. Skupno ste reševale uganke, sedaj pa morate obljubiti stricu Joži, da boste tudi skupno prebirale knjižice, ki jih boste prejele. Mogoče boste celo tako pridne, da se bo vsaka naučila vsaj po eno pesmico in jo deklamirala na prihodnji prosvetni prireditvi. Stric Joža je uverjen, da boste tudi v bodoče pridno prebirale »Mlado Koroško« in
Naši najmlajši pesnikujejo..
Zelo srčkano je opisala prigode Muca Godrnjuca Anica Kelihova, učenka 3. razreda, iz Bajtiš nad Borovljami. Takole pravi:
»Muc Godrnjuc v hlevu čepi, ob misli na mleko sline cedi.
Ko gleda lonec na tnali, mu pregrešno zaroji po glavi!
»Malo bom poskočil in sreči se bom priporočil.
Naluckal se bom tega soka, pa čeprav mi trebuh zapoka.«
A komaj se lonca dotakne, ko se ta grozeče premakne.
In ker nesreča nikdar ne počiva, Godrnjuca naenkrat mleko zaliva. Ves moker se revež iz hleva požene, medtem pa, o joj, ga že cokla zadene. Tako se vsakemu na svetu zgodi, če vidi samo sebe in le zase skrbi.
Kuj me, življenje kuj!
Če sem kremen, se raziskrim, Če jeklo, bom pel,
Če steklo — naj se zdrobim.
(Oton Zupančič.)
v vaš krog pritegnile še druga dekle-ta, potem pa boste prav gotovo lahko s skupnimi močmi reševale tudi tako trde orehe kot je bila to pot »Koko^ ška«. In’po vsej Slovenski Koroški vas bodo začeli posnemati in bodo skupno prebirali »Mlado Koroško«. Iskreno pozdravljene!
Micka in Tilka Krasnik iz Doba pti Pliberku. Danes bi vama samo rad povedal, da je bil stric Joža vajinega pisemca zelo vesel. Tudi uganke sta pravilno rešili in prisrčno opisali prigode muca Godrnjuca. Če vama tokrat sreča ni bila naklonjena in nista prejeli nagrade, ne smeta .obupati. Prav gotovo bo tudi vaju enkrat obiskala sreča. Zato kar pridno berita »Mlado Koroško«, rešujta uganke in pišita stricu Joži kot njegovi zvesti prijateljici. Prav toplo pozdravljeni!
Tončka Goričnikova iz Glinj pri Borovljah. Da boš vedela, da je stric Joža prejel tvoje pisemce in da si sprejeta v krog prijateljev »Mlade Koroške«, te prisrčno pozdravljam z željo, da nam boš ostala zvesta in predana in da se boš tudi tedaj, ko bo več dela na polju in doma, spomnila strica Joža.
MRsasmmm
1.
Na zapeček sede. brez vretena prede, prede venomer, preje pa — nikjer.
2.
Ta je v temnici.podzemeljski bil, bil je rezan, bil je vezan.
svojo sladko kri je prelil, prišel je na to slavje — bratcem vsem na zdravje.
(Oton Zupančič)
Križanka „ Črni muc“
Vodoravno: 1. De! obraza; 4. najljubši kraj; 5. poslopje, v katereni stanujemo; 7. okrajšava za koroški Slovenec; 8. predlog.
Navpično: L Predlog; 2. zibelka "Slovencev; 3. enota električnega upora ali začetek »omare«; 6. igralna karta; -8. sledi dnevu; 9. živalca, ki rada nadleguje nečiste ljudi, prenaša pa tudi nevarno nalezljivo bolezen tifus.
REŠITEV SKRIVALNICE
»Kokošk a«. Začnite brati pri najvišji rožici zgoraj, nadaljujte P™ naslednji naj večji rožici In tako naprej do najmanjše rožice. Isto ponovite spodaj, pa boste dobili stari rek: »Tudi slepa kura zrno najde«. Pr< (Pregovor).
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Golob; 6. Celovec; 8. jelen; 10. Nani.
Navpično: 1. G. e; 2. ol; 3. loj* 4. oven; 5. Bela; Z, .Cene; 9. ni.