Obrtnijske stvari.
Odprto pisemce
fabrikantom,   trgovcem in obrtnikom  kranjskim.
Nove volitve za zbornico kupčijsko in obrtniško (Handete- und Gewerbekammer) ljubljansko so razpisane. Cas volitve se po takem bliža. Treba tedaj, da vsi trgovci (kupci), fabrikantje, obrtniki in rokodelci, ki imate pravico voliti, se zdramite iz navadne zaspanosti in volite tako , da izvoljeni bojo v prid vam in domovini naši.
Nekteri sicer pravijo: „čemu nam ta zbornica? kaj imamo od nje druzega kot še več davka?" Al, dragi rojaki, take besede so zdaj prazne besede. Ali so kupčijske in obrtnijske zbornice potrebne ali ne, — ali so toliko v dobiček deželi, kolikor ji stroškov prizadenejo, — to zdaj pretresati je prazno slamo mlatiti. Zbornice so zdaj, in tajiti se ne da, da utegnejo veliko upljiva imeti na kupčijstvo in obrtnijstvo , — da nam morejo veliko koristiti, ako za nas delajo, in da tedaj, ker za nje plačujemo, moramo skrbeti, da pravi možaki se volijo v zbornico, ki imajo glavo za to, pa tudi srce na pravem mestu. Da pa se taki izvolijo, ne sme biti, da bi le nekteri volili, ampak voliti morate vsi, ki imate pravico zato.
Mar vam mora biti, da zbornica za svojo stran pripomore k napredku, omiki, pravici, — da kupčija in obrtnija čedalje bolj cvete, — da se jima ne nakladajo preveliki davki, — da dela domačega uma in dlana se morejo povzdigniti na tako stopnjo, da jih ne zatira blago ptujih dežel, in da sploh blagor avstrijanske obrtnije in avstrijanske kupčije več velja kakor hrepenenje po tem, da nam ptaje države hvalo pojo, ker od nas dobiček vlečejo, mi pa od tega ničesa nimamo.
Mar vam mora biti, da je zbornica naša skrbna za to, da se napravijo obrtnijske in rokodelske šole, v kterih naši sinovi dobivajo poduk tudi v tistem jeziku, ki je njih materni jezik, da brez ovinkov morejo stopiti v svoje domače šole, kakor nemški mladeneč v nemške, laski v laške itd. Dokler ni nauk odprt vsem našim ljudem na najkrajši in naravni poti, to je, na poti domačega jezika, ne bo se razširil toliko zaželjeni napredek v obrtnijstvu in rokodelstvu po celi deželi. Kranjec ima prebrisano glavo; tega živa priča so nam prav v rokodelskih rečeh naši samouki, ki bi mogli dospeti do pravega mojsterstva, ako bi se omikali v obrtnijskih šolah s pomočjo maternega jezika. Eavnopravnost je tedaj tudi na tem polji tako živa potreba, kakor ribi voda; za to mora skrbeti zbornica naša.
Zbornica kupčijska in obrtnijska vživa važne pravice; ona nasvetuje može, ki v poddružnici du-
List 2.
naj ske banke imajo veljavno besedo, — njo popra-šuje vlada svetu, kadar želi to ali uno izvediti, — ona ima pravico, sama po sebi vladi predlagati nasvete o tej in uni zadevi, — ona voli dva zastopnika kupčij s t v a in obrtnijstva v deželni zbor, ktera imata dolžnost se potegniti za prid domače kupčije in obrtnije.
Lejte vse to in še mnogo druzega je izročeno zbornici kupčijski in obrtnijski! Ali ni to veliko, in veliko več, kakor mislite?
Da pa izpolnuje zbornica svoj imeniten poklic, je treba, da ima može, ki poznajo deželo našo in v resnici ljubijo narod naš in jezik njegov, — ki dobro poznajo potrebe njene, — ki se zavedajo svojih dolžnost in svojega poklica, in ki se tudi truda in zamere ne v strašijo, kadar je treba govoriti ali delati za prid celote in ne le za lastni dobiček.
Ni strahu, da ne bi imeli taci h mož! Al da se izbero najbolji, treba je prevdarka, — treba je, da stopi mnogo veljavnih mož skupaj in da izbero po svoji najbolji vednosti in vesti take, ktere morejo nasve-tovati, da jih volijo potem vsi, kteri imajo pravico voliti.
Slišali smo, da se snuje tak odbor, ki kmali bode nasvetov al može, kteri naj se volijo v zbornico našo; razglasil jih bode po ,,Novicah" in ,,Laib. Zeitg."
Kadar pa pride Čas volitve , si, dragi volivci , zapomnite dvoje, — prvo: da nihče ne zanemari volitve, zakaj to je sveta dolžnost vsakemu, komur je mar za njegov lastni prid in za prid dežele; ,,naj volijo kakor hočejo; meni je vse eno" — take nemarne besede se sramuje vsak pošten in pameten mož dandanašnji, — drugo pa je, da vsi kakor eden volite po tehtnem prevdarku nasvetovane može, in da trmasti ne trobite vsak svoje, zakaj potem se razcepijo glasovi , in primeri se lahko , da tak je izvoljen, kterega vas je groza. Skušnje pri mnozih volitvah po vseh ustavnih deželah to uče, da še le takrat stopijo narodi iz otročjih let, kadar volijo tako, da je eden za vse in vsi za enega.
Prevdarite dobro, kar Vam, dragi rojaki, to odprto pisemce za zdaj na srce poklada, ktero nobenega druzega cilja in konca nima, kakor blagor kupčij stva in obrtnijstva naše dežele!