NAJVECJI OGNJENIK ZOPET BRUHA. Olok Krakatau ima tudi ognjenik ravao islcga imena, ki je največji aa sveLu. Otok Krakatau leži v Sundži ožini med velikima otokoma Java in Sumatra. Ognjenik zadnje dni zopet bruha gorečo lavo 1200 in na visoko. Te tisočmeterske ognjene stebre spremlja votlo grmenje in morje okrog otoka je silovito fazburkano. Vsi znaki ognjenika kažejo, da bi znalo priti do enake nesreče, kakor leta 1883, ki se je pripetila tako-le: Bilo je dne 27. avgusta 1883. Takrat je najvišji vrh tega vulkanskega otoka, Pik Perbuatan, med strašnim bruhanjem razpočil in utonil pod morje. Mesto Batavia na Javi je bilo 36 ur zagrnjeno v popolno temo. Otok je bil posut s pepelom. Najhujši pa je bil morski val, ki je nastal vsled pogreznjenja vulkana (ognjenika) in je na vseh bližnjih otokih uničil 36.147 človeških bi tij. Na otoku Java je popolnoma porušil tri mesta in 165 vasi, 132 vasi pa je hudo poškodoval. Razpok so slišali na Filipinih in v jugozapadni Avstraliji. Krakatauski pepel se je pa razširil po vsem svetu, tako da so se od Ietal883 do leta 1886 po vsem svetu opazovali čudni svetlobni pojavi in je bila večerna zarja škrlatasto rdeča. Pepel je vzdignilo 60.000 m visoko in ga je zračni val nesel po vsej zemeljski obli. Po nezgodi je ostal od otoka Krakatau samo južni del z vulkanom Pik Rakata. Preje je znašal obseg otoka 33 'A kvadratnih kilometrov, po nezgodi pa samo še 15. USMRTITEV 17LETNEGA MORILCA. Amerikanska roka pravice ne pozna šale, ako zaloti kakega morilca in ga tira na odgovor. V državi Obio je bil te dni usmrčen v Združenih državah Severne le komaj 171etni morilec Floyd Hewilt. Ta morilec je najmlajši, ki je bil doslej usmrčen v Združenih državah Severne Amerike. Sodna obravnava je ugotovila, da je bil.ta mladenič vedno miren in pošten, da pa ga je nekega VQ_čera plesna godba, ki jo je poslušal po radiu, spravila v tako spolno razpoloženje, da je udrl v sosedno stanovanje, kjer je bila doma sama neka mlada ženska. Ker se je branila, je pograbil neko kladivo, ki je bilo slueajno v sobi, ter jo je toliko časa tolkel, dokler ni bila mrtva. Revna družina z 22 otroki. V vasi Basel v Belgiji živi revna obitelj Van Hull. Bog je blagoslovil to družino s posebno obilnim zarodom. Žena Van Hulla je rodila 21 otrok, ki so vsi živi in zdravi, sedaj pa pričakujejo že 22. dete. Zakonca sta se vzela leta 1903. Skoro vsako leto se jima je rodil en olrok in zadnjemu detetu je bila krstna botra sama belgijska kraljica. Družinica Van Hulla živi v zelo skromnih razmerah. . Mala hišica tega blagoslovljenega para ima samo tri sobe in tako malo postelj, da spe po trije otroci na enem ležišču. Starejši sinovi pa se niorajo celo zadovoljiti 8 počivanjem na seniku. ŽALOSTNI SADOVI BOLJŠEVIŠKE VZGOJE. V Rusiji se je zgodil ta le vse obsodbe vredni slučaj, ki nam priča, kam dovede mladega človeka brezsrčna in surova — boljševiška vzgoja: V Carskem selu pri Ljeningradu je živela rodbina nekega gimnazijskega prolesorja. Imel je ženo in dva sinova. StarcjŠi, nekdanji častnik, je bival kot beguuec ua Fiaskem; imefl je 26 let. Mlajši je imel 13 let in je bil gojenec sovjelske šole ter pionir. Starejši brat je vsako leto skrivaj obiskoval starše o božiču: prekoračl je ponoči bližnjo finsko mejo, ostal dva, tri dneve na obisku, in odšel nazaj na Finsko, kjer je žagal drva. Več let je imel pri tem srečo. Letos pa so ga takoj po prihodu prijeli policaji in je bil ustreljen takoj po preiskavi, ne da bi prišel pred sodišče. Obupani oče je vprašal mlajšega sina, ali ne ve, kdo je mogel naznaniti njegovega brata. »To pa sem storil jaz!« je odgovoril pionir. »Prisegel sem, da ne bom prizanesel niti očetu ali bratu, če sovražijo socijalistično domovino!« — Nesrečni oče je ustrelil izdajalskega sina, z drugim strelom iz istega revolverja pa sebe. Mati, ki je izgubila tekom par ur moža in oba sina, je zblaznela. — Izdajalskega fantiča, ki je priklical toliko gorja nad celo družino, so pokopali boljševiki z velikimi slovesnostmi, vojaškimi častmi in celo topovi so mu streljali ob odprlem grobu. Boljševiški kolovodje so že res popolnoma ob pamet! Brat ustrelil nezvestega zaročenca svoje sestre. V Banjkovcu v Hrvatskem Zagorju je živel posestnikov sin Josip Trčak, ki je bil zaročcn s sestro Karla Trčka, Veroniko. Te dni pa je Josip brez posebnega razloga zapustil svojo zaročenko in se zaročil z drugo. Dan poroke je bil že določen. Zvečer pred poroko se je zapuščena Verona bridko razjokala, kar je brata tako razburilo, da je vzel svojo puško, šel pred hišo nezvestega zaročenca, ter ga poklical na razgovor. Komaj je izpregovoril besede: »Zakaj si zapustil mojo sestro?« je pomeril s puško na Josipa in sprožil. V trebuh smrtno zadet se je Josip zgrudil na tla in je kmalu nato izdihnil. Nepojasnjeno zastrupljcnje. V Zgornji Pristavi blizu Ptuja so se pri družini posestnika Horvata, obstoječi iz moža in žene ter petih otrok, pojavili pred nekaj dnevi znaki zastrupljenja. Podlegla sta najprej dva otroka, nato tretji in četrti otrok. Umrl je tudi že gospodar. O vzrokih zastrupljenja krožijo med ljudmi razne govorice. Nekateri govorijo, da je bila zastrupljena voda iz domačega studenca, drugi zopet trdijo, da so Horvatovi jedli gobe, oziroma, da so se zastrupili s pokvarjenimi klobasami. po drugem pripovedovanju pa so Horvatovi oboleli, ker so jedli zastrupljenega zajca. Po tolikih letih sc vrnil iz ruskega ujel ništva. Bruno Stapel iz Teltowa pri Potsdamu na Nemškem se je vrnil iz Rusije v domači kraj, potem ko so ga smatrali že 11 let za mrtvega. V vojnem času je bil na ruski fronti ujet in so ga poslali v sibirsko mesto Kansk, kjer se je preživljal kot lekarniški pomočnik. Za časa revolucije se je prebil do Moskve, kjer so ga holeli v »Mednarodno vojsko«, ki jo je tvorila mešana družba iz vseh narodov sveta. Ker se ji Stapel ni pridružil, so ga boljševiki zaprll in mu grozili z ustrelitvijo. Pod pretvezo, da vstopi v vojsko, se mu je posrečilo priti iz zapora in zbežati v belorusko meslo Oršo. Tam se je poročil z neko Poljakinjo in se je preživljal dolgo let zopet kot lekarniški pomočnik. Pozneje je prišel do Novgoroda, od tam mu je pomagal nemški konzulat v Ljenin gradu domov kamor je prispel _ žeuo io dvcua otrokoma. STIRIDESETLETNICA 2UPNIKOVANJA. Izvanredno redek jubilej, ki ga je obhajal zadnjo nedeljo, dne 29 januarja, naš velezaslužni mil. g. zlatomašnik, č. kanonik Martin Meško kot 401etni župnik pri Kapeli, smo proslavili na dostojen način, kakor je bilo gotovo Bogu dopadljivo in v vzpodbudo ljudem. V soboto popoldne so se mu prvi poklonili s primerno pesmijo ter Ijubezen in vdanost izrazujočo častilko šolski otroci, ki so vedno, kakor nekdaj Gospodovi, tako tudi njegovi ljubljenčki. Glavna manifestacija pa je bila v prvem mraku zvečer istega dneva. Na kapelskem hribčku in v okolici so se zasvetili kresovi. V oknu na stolpu se je prikazal v raznih barvah krasni transparent v pozdrav mil. g. jubilantu kot 40letnemu župnku pri Kapeli. Ob pol 6. uri zvečer se je začela med pritrkavanjem zvonov pomikati slavnostna procesija s številnimi lampijoni, svirajočo godbo, požarniki, slrelci na čelu proti cerkvi. Pred župniščem je zapel odličnemu slavljencu domači pevski zbor par slavlju primernih pesmic. Mladenka A. Skremka je v imenu vseb župljanov s krasno deklamacijo izrazila visokemu jubilarju najsrčnejše čestitke ter čustva hvaležnosti, ljubeziii in vdanosti, v znak katerih je župan Jak. Zemljič s primernimi besedami mil. g. jubilantu izročil zlati kelih kot spomin. Zaorili so živijo-klici, strelci so oddali tri kratno salvo, godba je zasvirala. Iz stolpa so se v znak veselja in navdušenja izpuščale rakete. — Drugi dan je bila slovesnost v cerkvi. Ob desetih je bil slovesen vhod. Slavnoslni govornik mil. g. prelat dr. Ivan Tomažič je kot odposlanec Prevzvišenega v lepo zbranem govoru na zgledih iz sv. pisma pokazal posebno imenitnost številke 40, orisal srečo in blagoslov za župnijo, katera ima dobrega ter vnetega dušnega pastirja za svojega voditelja. Tako izvanredno srečna je bila kapelska župnija, da sedaj nepretrgoma celih 40 let, ki je imela in še ima v osebi današnjega slavljenca mil. g. zlatomašnika in kanonika, župnika, vzglednega, gorečega, vnetega za časni in še bolj za večni blagor svojih ovčic. Slavnostni govornik častita visokemu slavljencu k izvanrednemu jubileju, ki mu ga je dal ljubi Bog dočakati, v imenu ljudstva, ki so že večinoma njegovi otroci po sv. krstu, v imenu duhovščine, kateri je bil in je vedno vzor pravega dušnega pastirja, nadalje v imenu stolnega kapitelja in v imenu prevzvišenega nadpastirja knezoškofa, želeč, da še nam ljubi Bog ohrani -y?sokega slavljenca mnoga leta v svojo čast, v vzpodbudo sobratom in v blagor ljudem! Velika dobrotnica umrla. V Imenem pri Podčetrtku je umrla vdova po znanem trgovcu gospa Frančiška Pečar v starosti 76 let. Rajna je bila vsakemu znana od izvira Sotle pri Rogatcu do Brežic. V svojih mlajših letih je hodila okrog po sejmih z manufakturnim blagom. Ni bila samo izborna trgovka, ampak tudi velika dobrotnica cerkvi in revežem. Vsakemu, ki se je zatekel k tej blagi gospej, je znala prav svetovati. Poznana so jej bila vsa domača zdravila za ljudi in živino in jih je razdeljcvala med revnejše ljudi zastonj. V celi Obsotelski dolini ni bilo bolj poznane in bolj priljubljene osebnosti nego Pečarjeva gospa, ki je znala tolažiti, svetovati in dobrote deliti, kakor bi bila vsakemu prava mati. Vsakdo, ki je poznal preblago Pečarjevo mater, jo bo ohranil v najboljšem ter hvaležnem spominu. Pogreba so se udeležile poleg izobražencev ljudske množice od blizu in daleč. Zvonili so jej po vseh farnih in podružnih cerkvab ob Sotli, ker je veliko darovala za nabavo novih zvonov po preobratu. Strašna usoda je zadela v noči med 22. in 23. januarjem posestnika Jožefa Krapše v Sesteržah, župnija Majšpeig. Skoraj gotovo mu je zlobna roka zanelila ogenj, ker je začelo goreti čisto zadaj gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse razen zidu, tudi ves živež in gospodarsko orodje. Le sosedi Leniki S. se je zahvaliti, da še živina ni postala žrtev ognja. Bosa je v nočni obleki hitela živino iz hleva iztirat, ko je že nad njo bilo vse v plamenu. Ko je več ljudi iz vasi prihitelo, so le toliko ogenj pogasili, da se ni prijel tudi sosednih poslopij. Sedaj je revež brez strebe in hrane za svojo družino in živino. Res pomilovanja vreden invalid. Med vojno je dobil večje poškodbe in hiranje na telesu, ki mu ostane za večni spomin. žaloslni piizor, če pogledaš njega gospodarja še močno opečenega in na poslopje, ki je bilo založeno z žitom in krmo, a danes sam pepel. Ali naši dobri sosedi sovaščani in drugi prisko&ili so mu takoj prvi dan na pomoč z žitom, krmo in lesom za novo stavbo. Zavarovan je bil le za majhno svoto. Zato se priporoča dobrim srcem za nadaljno pomoč. Vsak dar bo za dobro sprejet in vsakemu darovalcu naj bo Bog plačnik v prvi vrsti pa darežljivim sosedom Sestržanom, kateri so že stoterim v enaki stiski priskočili na pomoč z vsemi potrebnimi rečmi. Bog jih varuj enake nesreče in sv. Florijan! Oscbna vest. G. inž. Benedikt "VVenko, kmetijski strokovni uradnik pri mariborski oblasti, je napravil v Zagrebu praktični strokovni izpit za živinorejsko panogoz odličnim uspehom. Zastonj v Lurd, Pariz ali Berlin bi se marsikdo izmed naših naročnikov rad peljal. Zato smo z objavo slike za »Slovenčeve« nagrade, ki to obetajo, napravili našim naročnikom mnogo veselja, pa tudi skrbi in težav, kakor pričajo mnoga pisma, ki vsak dan prihajajo na upravo »Slovenca«. Nagrado bi vsak rad dobil, naročil »Slovenca« pa nekoliko manj rad, ali pa tudi, če bi le plačati ne bilo Ireba riaročnino za dva meseca naprej. In vendar moramo ponovno opozoriti naše naročnike, da ta nagrada ni razpisana za naročnike »Slovenskega Gospodarja«, am pak za naročnike »Slovenca« in za tiste, ki sicer še nis6 naročniki »Sovenca«, pa list na novo naročijo in ga do 15. febru- arja plačajo najmanj za dva meseca naprej. In tako se tudi naši lahko udeležijo žrebanja za bogate »Slovenčeve« nagrade. Tistim, ki so pravilno sestavljene slike iz »Slovenskega Gospodarja« že poslali, ostanejo veljavne le, če do dne 15. februarja naročijo in tudi plačajo »Slovenca« najinanj za dva niescca. Slike pa je poslati v Ljubljano na upravo »Slovenca«, Jugoslovanska tiskarna. Svarilo pred raznimi tujimi agenti. Po naših krajih je vse polno agentov; eni imajo srečke; drugi razne stroje. Zopet drugi je agent za kakšno zavarovalnico. In tem ljudje nasedejo. Posebno v Slov. goricah in na Pohorju so v nekaterih krajih ljudje kupili srečke ter so agentom plačali vse obroke. Seveda je ta denar izgubljen. Zatorej bodite previdni jn kupujte srečke le od zastopnikov, ki so v vašem kraju doma in jih vi dobro poznate. Saj imamo povsod dosti domačih ljudi, čemu bi nasedali tujim agentom, ki se vam potem smejejo Pogreša se Emerik Gobec, izučen krojač, iz Studencev pri Mariboru, Slomškova ulica 16, star 19 let. Kdor bi kaj vedel o njem, naj pove staršem na zgornji naslov. NajnovejSe polit. novice. Usodepolni ponedeljek — veliko grmenja, malo dežja! Za pretekli ponedeljek, ko je imel Davidovičev klub sejo, so časopisi napovedovali popolen preobrat v državni politiki. Ponedeljek je prišel. V Davidovičevem klubu so govorili Davidovič za Radiča in Pribičeviča, Marinkovič proti. Večina poslancev bo za Marinkoviča. Cela vrsta govornikov se je priglasila -in je seja kluba podaljšana na torek. Glasovanje, če sploh do njega pride, se je vršilo v torek večer ali sredo zjutraj. Kolikor se je moglo predvideti, ne bo nič tako hudega, kakor so nekateri mi&lili, in da bo res zopet Pribičevič prišel do moči. Vlada ostane, možna je le delna izpretnemba. V teh dnevih nejasnosti je sigurno prpd vsem to. da vlada ostane in se more izvršiti le delna izprememba. če pa bi prišla vlada v manjšino, ne odstopi, ampak pripravi nove volitve. Minister za narodno zdravje — umri. Te dni je v Beogradu umrl minister za narodno zdravje dr. Savič. Bi je eden naj sposobnejših ministrov za narodno zdravje, velik prijatelj Slovencev, vsakoletni gast Slovenije, Rogaške Slatine in Dobrne.