Štev. 50. POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI. V Ljubljani, 8. decembra 1921. Leto LXI. UČITELJSKI TOVARIŠ Glasilo Udruienja Jugoslov. Utiteljstva — PoverjenlStvo LJubljana. '»e ipine, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati »a m o na naslov : OredniStvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ul. b Rokopisov ne vračamo. V*e pošiljatve je pošiljati fnmko. Učiteljski Tovariš Izhaja vsak četrtek pop. ■ Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 100 — za naročnike v inozemstvu 140*— K letno. Posamezna številka po K 2'—. Za oznanila je plačati od enoetolpne petit-vrste, če »e tiska enkrat . . 2 K — vin. ...... dvakrat. . 1 , 50 .. m nadaljnja ovrščenja od petit-vrste po 60 vid. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklairacije, t. j. vse administrativa* stvari, je pošiljati samo na naslov: Upra vm&tvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklame tije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Kršenje avtonomije višjega šolskega sveta. šolska samouprava ali kulturne in s» Iska a v tonomija je bil vedno ideal slovenskega učiteljstva. Vse naše stremljenje je težili; za popolno ločitvijo šolske uprave od politične, in dosegli smo, da je danes v Sloveniji na čelu naše samoupravne šolske oblasti šolnik in ne več po/itični še?. To je pridobitev, ki je neprecenljive važnosti za šolstvo, in ki jo je obraniti za vsako ceno. Ne samo ohraniti" temveč jo je potreba izpopolniti tudi navzdol. To je naša zahteva, in slučaji ha/ejo, da je to nujna zahteva! Višji "olski svet ima svoje avtonomne pravice, med katere spada tudi nameščanje in premeščanje učiteljstva, uvedba disciplinarnega postopanja in disciplinarni izrek nad učiteljstvoni. Učiteljstvo je torej državno uradništvo. podrejeno avtonomni šolski oblasti in potoni oddelka za uk in bogočastje prosvetnemu ministrstvu. Ni pa učiteljstvo v nobenem slučaju uradništvo politične uprave, ki bi smolo preko avtonomnih pravic šolske uprave poljubno z njim razpolagati. Pred samovoljnim postopanjem, in nred t. z v. postopanjem »pod klobukom«, "iti učiteljstvo plenurri višjega šolskega ^veta, v katerem sede tudi zastopniki in nredstavitelji učiteljstva. Desetletja je bila avtonomna pravica (ieželne šolske oblasti strogo varovana od političnih šefov — cesarskih namestnikov; niti »nekronani vojvoda sloven-ski<- dr. Iv. šusteršič. se je tii dotaknil. In sedaj, v svobodni državi, ko je avtonomija šolske uprave dobila izraza tudi v osebi predsedstva šolske oblasti, se je izvršilo to, kar se nam ni pripetilo prej desetletja. Stalno nameščen učitelj z družino, k bil premeščen brez uvedbe disciplinarnega postopanja, brez izreka šolske oblasti in danes taktično ne ve — zakaj. Predsedstvo pokrajinske vlade ga je preko višjega šolskega sveta in preko po-Verjeništva za uk in bogočastje brzojavni premestilo hi mu zagrozilo s suspenda-ujo, ako ne nastopi novega mesta. S tem je bila prezrta višja šolska oblast, je bilo prezrto poverjeništvo za uk in bogočastje in so bile kršene in poražene avtonomne pravice višjega šolskega sveta. Konštatirauio. da v dobi najbrutal-nejšega preganjanja učiteljstva ni bii noben učitelj kazensko premeščen brez šele deželnega šolskega sveta; niti v dobi ne. ko so najbesnejše divjali dr. Šuster-šičevi priganjači po deželi in pritiskali na , okrajne glavarje, ko je imel dr. Šusteršič | absolutno moč v deželnem šolskem sve-I tu, ne v času, ko mu je bil baron Schvvarz absolutno vdan. Niti baron Schvvarz, ki je bil hkrati predsednik višjega šolskega sveta ui izvršil nobenega premeščeni» brez seje deželnega šolskega sveta in je tudi vsa premeščenja »iz službenih ozl-rov« pripuščal le po izreku seje deželnega šolskega sveta. Učiteljstvo je bilo vsaj fonnelno za-va:< vano proti brezpravnosti! Prepričani smo, da je vzrok temu premeščenju le enostranska informacija pokrajinskega predsedstva in to, ker se ni izvedla preiskava potoni šolske obla-1 sti. Če bi bila izpeljana šolska samouprava tudi na nižji stopnji in bi bila ločena šolska uprava od politične tudi pri okrajnih šolskih svetih, bi se ta slučaj nikdar ne pripetil. Učiteljstvo 11 i našlo v okrajnih glavarjih svojih zaščitnikov v avstrijski do- bi. in je ne najde sedaj' ščitili bi ga pa sigurno šefi če bi bila izvedena samouprava šolstva tudi na nižji stopnji. Navajamo samo dva slučaja: Veliko dolino, ko je bilo učiteljstvo vse šole dejansko naoadeno zaradi protidržavnega razpoloženja ljudstva, a ni našlo zaščite pri okrajnem glavarju, in sedanji. Pač pa je našlo učiteljstvo v okrajnih glavarjih svoje najstrožje predstojnike. Čast izjemam! Poleg drugih šolskih in pedagoških razlogov govori torej tudi ta moment odločno za popolno ločitev šolske uprave od politične. Zagotovilo imamo da bo predsedstvo naše organizacije podvzelo vse korake. da dob: učiteljstvo popolno zadoščenje za navedeni slučaj, in da se zavaruje proti brezpravnosti! Vprašanje uradniške pragmatike in učiteljstvo. 27. pret. tu. je bil v Kočevju sestanek iavnih nameščencev, na katerem Je pcrocal g. poslanec profesor Reisner o uradtiišKem vprašanju Iz, njegovega stvarnega in zanimivega poročila podajem sledeče: Pri nas je uradniško vprašanje, v prvi vrsti gmotno vprašanje, v drugih pokra-1 jinah države pa pragmatično, da odstrani ne zdržne koruptne razmere. Uradniško vprašanje je državno vprašanje. Prvotni • načrt avtomatike, po katerem b1' uradništvo napredovalo zgolj po letih avtomatično, je propadel in uveljavil se bo drugi, v katerem bodo plače av-tomačiuio položajne. to se pravi, avtomatične z ozirom na kategorijo, nrred ali čin. v katerem se kdo nahaja, položajne •y.i v toliko, da upoštevajo njegov soei-;alm p- ložaj, oziroma predštudije. Upa da bo načrt predložen nekako okoli Božiča vladi in tipanje je, da pride i i zakon kot eden prvih v javnost. Pri tem pa bodo urejene tudi po-niine. Seveda je to še dolga pot in ni nam t: sHa biti preveč optimističnim. Prevod na dinarske plače. N it i je nrešel '.»;. poslanec na ra» Pravo o draginjskih dokladah oziroma iredltvi vprašanja dnevnic, ki je nujno z oz:rom na naš gmotni položaj. Ob tej priliki pa se je dotaknil perečega vprašanja, izboljšanja gmotnega položaja posameznim kategorijam tirad-ništva )menja razburjenje, ki je zavladalo med uradništvoin, ko je bil del istega deležen trenotnega izboljšanja. Sploh je bilo vse prevajanje v dinarske plače krpare-;.j'e. ki je moglo le polagoma zbrisati razlike med raznimi kategorijami nameščencev Pripominjam pa, kot g. poslanec, da misli pod imenom uradnik državne usluž-. bence \seli vrst. (Učiteljstvo. uradništvo, poduradništvo itd.). Tako je prišlo do tega, da je bil eden prvih stanov države, katerega plača je bila prevedena v dinarje, učiteljski stan. memu je sledil stan sodnikov. Razburjenje, ki je tedaj nastalo med uradništvoin i" dobilo duška celo v odi-jo/nih polemikah po listih, je nastalo le v sle d ueumeVanja položaja. Po poslaiičevem mnenju, ki so mu mora pridružiti vsak misleč človek, je vsako izboljšanje gmotnega položaja po-. .me/aiili stanovskih kategorij, le toplo pozdravljati, ker nas vsaka taka regulacija približuje idealu končne popolne ure-uttve uradniškega gmotnega položaja. Da smo bili mi in sodniki prvi (razen ea-, nikov in uradnikov agrarne reforme), ki io biti deležni dinarskih plač, je vzrok o,lino ta. da sta ta dva stanova edina, v katera ima v Srbiji vstop le kvalificiran uradnik. Povsod drugod vstopajo v Srbiji — a še bolj so vstopali posebno neposredno p > prevratu vsakovrstni nekvalificirani — elementi pod protekcijo strank. Seveda so to ponajveč posledice vojne in ne- urejenih povojnih razmer. Tu tiči jedro korupcije in edina stanova, ki tvorita tu jez splošni pokvarjenosti, tvorita učitelj in sodnik. Zato je država dvignila učiteljstvo in za njim sodnike in tu so prvič padle pokrajinske meje. sad stoletne ločitve. Tako je moralo biti — a mi nismo tega umeli! Nikonui ni prišlo na um, da , bi se bil obrnil na kako informativno mesto in tako ustvaril enotno fronto duševnega oroletarijata. Ustanovitev Saveza drž. nameščencev. Zato je pozdravljati 1. okt. t. 1. ustanovljeni Savc7 vseh nameščencev države. Toda odločilen korak je storjen — zato le naprej v enotno falango vsi. ki i delujemo s svojim intelektom za državo, i narod in sološnosti v korist. Tako je prišlo, da so bili profesorji izenačeni selc z 1 januarjem t. 1. in tako ie dalje zanimivo razpravljal, g. profesor, o borbi za izenačenje plač slug in poduradnikoV. Mnogo zanimivosti je podal o trnevi poti borbe za izenačenje draginjskih d »klad. Opozarja na to. da bi marsikaj dosegli prej in brez posebnih težav, če bt s\ oje težnje prav naslavljali, tako pa romajo razne prošnje in lamentacije na nekompetentne urade in leže tam zaprašene in nerešene. Opozarja na zakonodajni odbor skupščine. Vse težnje je adresirati nanj. Ostra, a opravičena je bila kritika organizacij, ki ne delajo ničesar v pozitivnem smislu. V kritiziranju nedosežni, v delu zadnji. Podaja dokaze, ki osvetle marsikaj, j kar nam je neumljivo, če beremo samo I duševne proizvode poklicanih in nepoklicanih kritikov. Draginjske doklade. Nato nam ie podal izčrpno poročilo stanju vprašanja draginjskih doklad, I katero bo po njegovem zatrdilu rešeno okoli novega leta i922. Številk ne navajam, ker planejo na-: nje kot gladni volkov i razni paraziti, ki ! izrabljajo vsako napovedano povišanje v ; svoje spekulativne - nečedne namene. Le snlošro rečem, da po njegovem načrtu pridobimo in obremenimo državni proračun z znatno svoto, katero tudi zamolčim, ker nočem razburjati razne krščene in nekrščene Jude, ki žive le od izsesavanja ljudstva. Toliko o povišanju dnevnic in družinskih doklad. Ugotavlja preveliko število nameščencev in ogromen naval na državne službe. Da se to odpravi je treba teme- Ivan Cankar — za slovensko mladino. Neoporečena dolžnost vzgojiteljev je filies, da seznanjamo mladino z deli Iva-Cankarja velikega genija. Seveda je treba iz vzgojnega vidika prav temeljito Dresoditi, kateri spisi so primerni za m';>dino. Dosedanja berila za šolsko mladino bila večinoma prepojena s spisi mora-!iz tjoče vsebine. Nič boljši niso v marsi-^ •erem ozirtt mladinski spisi in knjige. Navidezno tiči blag namen v prozor-'»orali in odetih spisih, ki jih prikazuje Pozvani »umetni simbolizem«. Kdor se je pa globlje seznanil z otro-Psiho. ve. da le velika, resnična !n'p,tnost more trajno in uspešno vplivati na občutljivo in nežno dušo mladine. Ce našo deco no bomo seznanjali z deli na-| ših prvih pisateljev, ki jih preveva naravni simbolizem, se ne bodo znali nik-nar orijentirati v bodočem, samostojnem . življenju Seveda moramo izločati vse, kar bi kot vzgled mikalo — iz nižin in , pokvarjenosti življenja. Ivan Cankarja spisi so trije evangeliji' On proslavlja ljubezen do domovine, do človeštva in do matere. Slednjim je postavil, kakor trdi z upravičenostjo znani poznavalec Cankarjevih del. dr. Ciril Oblak, spomenik, ki sega do neba. Ostre, v dna duše žgoče so besede, ko govori o grehih, zmotah in zlobnostih našega ljubljenega naroda : a mile, mehke in rajske so. ko govori o materi. Velik del nesmrtnih podob je posvetil ubogim ne- zakonskim otrokom takozv. nebogljen-čkom, ki jih je pijana strast zvabila v življenje kot — obsojence! Če je učitelj komentar, ki je potreben za pravo razumevanje Cankarjevih del. potem so za mladino najprimernejši spisi >Za Križem« — s slikami, »Mini-■ sirant .lakeo . Mire. »Pavličkova kro-i;a« itd. Čudovita lepa povestica, dar za otroke je »O prešcah«. — Tudi v knjigi »Mo-ie življenje« je vse polno slik in spisov Iz. nievove otroške dobe; ko se je Ivan Cankar šolal v \ rltniški ljudski šoli. pasel. rninistriral in preživljal brezskrbna leta doma, pri starših. Ne glede na črtice, ki jih prinašajo v pravem razumevanju tudi naši »Šolski listi'. je priporočati malo bolj odrasli mla- dini predvsem izvirni roman uboge družim. Na klancu« in prečudapolni zadnji pozdrav svoji neskončno ljubljeni domovini«. »Podobe iz sanj«. Iz te knjige so posebno priporočljive slike »Gospod stotnik«, »Ranjenec«. »Ogledalo«, »To so pa rože . in še druge, z malimi izjemami, kakor »!z dna«. »Zaklenjena kamrica«. pdina beseda« i. dr. Mladini je bila namenjena povest: •Vojska cesarja Janeza«, a prešibko je že bilo življenje da bi zmoglo, kar je hotela '.iegova gigantska duša. Kar je pa ustvaril neposredno za mladino, je tako silno in tako veličastno, da bo še dolgo črpala mladina življenje iz njegovih del. J. Radovan. ljitc reforme oprave. !•■: obremenjuje sedanje nameščence z ogromnim a mnogokrat neplodnim — nepotrebnim delom. Po geslu da. kdor je zdrav, pa ni Kvalificiran za državno službo, mora na delo. se v doslednem času položaj iz-b »ljša O šestmesečnih bolezenskih dopustih. Pereče vprašanje ukinitve drakon-ske naredbe glede ustavitve drag. doklad. (dnevnic) dopustnikom po šestih mesecih dopusta. (Služb. Nov. št. 129 od 11. Vi. 1. 1. člen 23.) poroča g. poslanec, da bo vsakdo, ki bo na dopustu, užival polne dnevnice eno leto in po preteku leta mu bodo avtomatično tekle pokojuinske dnevnice, če bo do tedaj rešena ali pa ne •' p-ošnja za vpokojitev (ali pa za morebiten na daljni dopust). Dnevnice poročenih uradnic. Ulede priznanja celotnih dnevnic poročenim uradnicam (meni g. poslanec), da bo težko kaj uspeha z ozirom na odpor oremnogih faktorjev. Še nekaj o pragmatiki. Zanima nas nadalje dejstvo, da pride v pragmatiko tudi aktivitetna doklada j pod imenom stanarine. Učiteljstvo bo sprejeto v pragmatiko, ki pride šele v obravnavo pred skupščino. PRIZNANJE NAŠE MATURE OGROŽENO! Toda dvomljivo je, če bo že zdaj matura učiteljišč izenačena in priznana enakovrednim z maturo gimnazij in realk. Zato učiteljska centrala in pokrajinska poverjenih v a na krov. Do danes ni še našega zastopnika v odseku, ki dela na novi službeni pragmatiki. Zganite se, da ne bo prepozno, ker je organizacija v prvi vrsti tu, da nas zistopa odločno in z uspehom povsod, kjer se gre za naše gmotne interese. Naše težnje so v celoti premalo znane drugim faktorjem Govorimo mnogo, a to bolj med seboj! Zato vnovič- Pozor' Bili smo in utegnemo še biti razočarani, ko zagledamo svoje po drugih od-kazano nam mesto v vrsti nameščencev Jugoslavije. Potrošačke zadruge. Tudi vprašanja potrošačkih zadrug se je dotaknil in ugotovil, da ne prospe-vajo in ne bodo prospevale največ po na-ii krivdi. Ugotovi, da se mnogo preveč govori o tem in navaja številke, ki ne dosezajo ogromnih številk, navedenih v časopisnih kritikah. Naredba o teh zadrugah bo ukinjena najbrž in vplačane svote vrnjene. Begunsko vprašanje. Tovariši in tovarišice — begunci pa upajte, najbrž boste deležni — ako bo to tudi v Srbiji za po vojni oškodovane sprejeto, gmotnih podpor. Toda gotovega Vam ne morem poročati ničesar — kakor ni nhi g. poslanec operiral z dema-goškimi frazami. Konštatiral je dejstvo, da mislijo tudi na sirote, ki so bežali iti izgubili pri tem svoje premičnine. G. poslanec je koncem go\ora apeliral na naš idealizem in vlil je. v nas upanje, da msmo tako zapuščeni, kakršne se čutimo, zroč po naših pokrajinah. A. M. razr. de. Cim višji je razred, tem več lahko dosežemo in tem težje izdelke smemo zahtevati ua učet cev. To pa le, če smo jih vzgajali v pravem smislu izpočetka. t) potrebni opremi za razna dela bom govoril pozneje. Omeniti pa moram že na tem mestu, da si mora učitelj pomagati sam. Pomagali mu bojo tudi učenci. Neverjetno je koliko šare navlečejo v šolo, če imajo potrebno zanimanje za stvar ln zanimanje moramo vzbuditi, rudi si mora potreben načrt dela ustvariti vsak učitelj sam, računajoč s krajevnimi in šolskimi razmerami. Ni vse za vaško šolo kar je za mesto, in narobe. Po mojem mnenju je obdelovanje lesa najvažnejša naloga rakotvornega pouka. Po naših šolali je pa žal v dosedanjih razmerah tak pouk neizvedljiv. Navzlic temu bom obravnaval priprosto mizarstvo kolikor moči izčrpno, ker delamo i>ol: za prihodnjost kot za sedanjost. Predno se pa lotim tega vprašanja, bom na kratko opisal delo v rokotvornem ! 'ečaju za ponavljalne učence, ki sem ga imel v Krškem. Radi pičio odmerjenega prostora navajam samo načrt, v kolikor i sem ga z učenci praktično izvedel. Na-i črt je obsegal nastopna za gospodarsko življenje t ki kmetih pomembna in važna dela. Kako se kolje les za napravo roča-iuv. roporišč. prečk in podobnih predmetov, ki morajo biti iz razklanega lesa. Kako ravnamo s takim lesom pri shra-i jevanju in sušenju. Obdelovanje lesa z j bradljo, rezilnikom in obličem v svrho na-i prave ročajev ali toporišč za kladivo, j dleto teslo, sekirico, sekiro, motiko. krampico, lopato, gnojne vile in podobne nredmete. Kako pravilno nasadimo taka orodja. Vzdolžno in povprečno žaganje, i Kako naredimo preprost zaboj. Zabijanje žrebliev. Preprosto skoblanje desk in letev. Skrbneje izdelan zaboj ali predal za fižol, žito ali kako drugo semenje. Vrtanje. Lestva z uvrtanimi klini. Stolec z uvrtanimi nogami. Trinožec. Čeljusti /a ' «rablje. Izdelovanje in zabijanje zoi>. , 1,'olbenje. Kako izdelamo kozišče. Lestva ! z udolbemmi kli:ii. Steber in ranta. Grab-ljišče iz izrastenega ali razklanega kola. i Vile za seno iz izrastenega ali razklanega j kola. Kako sparimo in upognemo kol. Le-! sen obroč za čebriček ali sodeč. Lesen obroč za škaf in njega vezava s stopinjo. Drenje viter iz leskovih kolov. Vitre Iz nreklaiiih kolov. Pletenje iz navadnih vi-j ter. Lesa. koš, košara. Pletenje iz slame in viter. Pehar, pokrovka. Kako naredi- 1 mo navaden obroč iz valjanega železa, i Ščenkanje. Uporaba žice. Kako zvežemo i z žico lonec ali skledo. Opombe o lesnih vrstah in o vrednosti lesa za gospodar- i stvo. Skrb za orodje. Umevno je. da sem sestavil načrt po potrebah kraja, in da v načrtu ni marsičesa, kar bi hoteli poizkusiti \ kakšnem drugem kraju. Tako n. pr. ni nikakršna umetnost zbijanje okvirčkov za čebehie panje, ali pa izdelavanje "oanjev la/iega spstava. Vsak učitelj, k; se >:o resno lotil svoje uiloge, bo izlahka dodal takemu al nodclTcmu načrti' *o ali orc kar misli. | da bi ugajalo tamošnjim razmeram. Podoben, nekoliko razširjen načrt. ; sem sestavil za vinarsko in sadjarsko Šolo v Mariboru, ki hoče uvesti za svoje učence rokotvorni pouk. Oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo je tej nameri ugodil in tudi potrdil predloženi načrt. DRAG. HUMEK: Udeistvimo rokotvorni pouk« (Dalje.) Pri vseh leh vajah srno se naučili toliko, da lahko poizkusimo zvezati knjigo. Kol;ko knjig bi bilo lahko po naših domovih, ko bi bile vezane, ne pa samo zložene tako, da izpadajo listi in izgine končno dragocena knjiga, ki bi jo lahko čital rod za rodom. Pri rokotvornem pouku neče-mo posegati v 'ajnosti knjigoveške umetnost; ž nje težkimi okraski, napisi in obrezami. Hočemo le trdno vezano knjigo. In to dosežemo z neverjetno lahkoto. V domačem življenju potrebujemo česio primernih posod za razno drob-njav. Naše ženske skrbno spravljajo škat-lje za gumbe, semenje itd. Izdelovanje preprostih kvadrastih škatelj ni težavno. Pozneje izdelano celo škatlje raznih oblik in s pokrovi pa tudi s predali. Kjer je to možno, naj učenci take izdelke okra-mijo s papirnatimi izstrižki ali z risbami, ki so jih izdelali pri risanju. V takih slučajih upoštevamo narodno ornamentiko. Vrsto izdelkov iz papirja in lepenke 'ahko po potrebi pomnožimo ali skrčimo. Ta lahko kaj izpusti, oni pridene. Veliko glav. veliko misli. Tudi je umljivo, da moramo učno snov ra/.deliti na posamezne Iz Jugoslavije. — Nove draginjske doklade. Listi poročajo- Posebna komisija, ki je imela nalogo izdelati projekt zakona o izenačenji! uradniških doklad, je končala svoje delo in pride zakonski načrt pred špeci-lalni odsek zakonodajnega odbora, ki bo račrt še enkrat pretresal in potem defini-tivno sprejel. Najvažnejše določbe so sledeče- Razlika med srbskim in pre-čanskim uradništvom se odpravi. Država se razdeli na štiri draginjske razrede, po katerih se diferencirajo draginjske doklade. Doklada v 4. razredu znaša 20 dinarjev dnevno: potem se zvišuje pri vsaki stopnji za dva dinarja. Važno je tudi povišanje doklad za družinske člane od 3 na 5 dinarjev. Istočasno se izvrši izenačenje plač vseh onih kategorij, na katere se ne nanaša uredba št. 60.000, posebno manipulantom in davnikom. Komisija se je na predlog poslanca Reis-nerja zedinila v tem, da se imajo vsi pen-zijonisti prenesti na nove osnovne plače aktivnih sovrstnikov. Eliminirani sta bili dve odredbi glede duhovništva vseh ver. ker se ne moreta razpravljati v zakonu o državnih nameščencih. Komisija je spre-lela dalje predlog poslanca dr. Žerjava, da bodo profesorji in docenti visokih šol dobivali 75-odstotne višje doklade nego «•tali uradniki istega kraja. Za formuli- nmje detajlnih sprememb, ki so bile sklenjene. je bil pooblaščen poslanec dr. Reis-ner. ki jih bo potem predložil finančnemu odboru. — - Kaj je tov. Moderndorfer zakr - v?)? V nedeljo, dne 27. pr. m. se je zbralo skoro vse prebivalstvo iz Mežice, nad 300 ljudi na javnem protestnem shodu zaradi tega slučaja. Nihče ni vedel ničesar povedati proti tov. Moderndorferju, nasprotno, vsi so zelo zadovoljni ž njim. I leputaciji delavstva je izjavil gospod glavar. da ničesar ne ve. Nadučitelj in okrajni nadzornik vesta o njem le samo I hvalo. Kdo je proti njemu? Na shodu nas/oči vladni komisar je izjavil da tudi ne e ničesar slabega Pristojni višji šolski nadzornik se je tudi pohvalno izrekel o njem. — Hočemo čiste vode in slučaj se •mora pojasniti, kaj je bilo vzrok, da se Je ukaz za premestitev izdal na tako nujen rok in brez preiskave. Vlada se mora izjaviti in naša dolžnost bo. da ne mirujemo prej. da bo odkrita resnica! — Na shodu v Mežici je bila sprejeta naslednja resolucija: Kmetsko in industrijsko delavstvo, zbrano na protestnem shodu JSDS in KDZ v Mežici dne 27. novembra t. I., v številu preko 300, odločno protestira proti nezakoniti in popolnoma neutemeljeni premestitvi tukajšnjega učitelja sodruga Vinkota Moderndorferja. ki uživa splošno zaupanje vsega prebivalstva Mežiške doline, izvzemši klerikalne hujskače, dočim je dostojno prebivalstvo, in sicer tudi tisto, ki versko čuti, — vse za tega vzornega učitelja ter je n. pr. celo sam načelnik krajnega šolskega sveta (klerikalec) podpisal izjavo za iinenova- | nega učitelja, iz tega je jasno, da so proti njemu le posamezniki, ki se boje. da bi ta dobr učitelj preveč odprl ljudstvu oči I in jih s tem usposobil da si v bodočnosti lažje izboljšajo svoj težki položaj. — Izjavljamo. da bomo v slučaju, če bi naš urotest ne bil upoštevan, dokazali, kako znamo vsi brez razlike strank svoie učitelje braniti pred samovoljnostjo posameznikov. Izjavljamo tudi, da se bomo tako postavili za vse učitelje in brez ozira na strankarsko pripadnost, ker hočemo, da bodi učiteljstvo v svojem vzvi- | šeneni poklicu popolnoma svobodno. — Če bi pa zagrešil kak učitelj kaznivo dejanje. naj se uvede proti njemu preiska-, va! Brez preiskave in sodnega izreka o ugotovljeni krivdi ne sme biti nihče niti | najmanj kaznovan. — Nameščanje provizoričnih učiteljev. Zakonodajni odbor je odobril organizacijski red višjega šolskega sveta v Ljubljani, v katerem je med drugim tudi določba, da spada tudi nameščanje pro-vzončnih učiteljev, k: so jih dosedaj naslavljali okrajni šolski sveti, v kompe-tenco višjega šolskega sveta. — Poziv. Kočevsko okrajno učiteljsko društvo poziva vse svoje člane in članice, da v najkrajšem času poravnajo vse zastanke in plačajo, kar mu dolgujejo na članarini za tekoče leto. Pripominja, da je že davno razposlalo na šolska vodstva položnice. Kdor je nima več. n-ij piše ponjo tovarišici blagajničarki g. Anici Sede.ievi v Ribnici, oziroma predsedniku na ravnateljstvo meščanske šole. Dolžnost vsakega organiziranca(ke) ie izpolnjevati točno in natančno svoje obveznosti napram društvu, zato upa, da mu pričujoče nihče ne zameri. Kdor je že vplačal članarino, naj pomisli na bližajoče se novo leto. v katerem doživimo uresničenje svojih najvitalnejših teženj. Kdor je kaj dolžan, naj pa seže v žep in zadosti svojim dolžnostim, ki jih ima do društvene blagajne, na katero toplo apelira tovariš glavni blagajnik, ki ima tudi obveznosti napram centrali v Beogradu. Predsedstvo, — Op.: Ta poziv je-pri-meren tudi za druga društva in člane. One. ki niso poravnali članarine vsai za nekaj mesecev naprej, naj se takoj javi upravi, da se jim ustavijo listi, sicer jamči /a te zneske društvo samo. — V Šmartuem pod Šmarno goro je imel v nedeljo, dne 27. 11. 21. nadzornik za šolske vrtove, gospod Črnagoj predavanje o Srhih. Predavanja se je udeležil tudi okrajni šolski nadzornik gosp. Rape. Šolska soba je bila nabito polna, kar kaže. da je gosp. Črnagoj še jako priljubljen pri ljudeh, dasi je že 26 let. kar je služboval na tukajšnji šoli. Predavanje je bi lo zelo zanimivo in poučno. Predavatelj je posebno poudarjal demokratski duh, ki je med vsemi sloji srbskega naroda, njegovo odkritosrčno gostoljubnost ter ljubezen, ki jo goji do nas — Slovencev. Zanimivo je bilo opisovanje zadružnega življenja. Omenil je dalje, da so nam Srbi pri vzgajanju slivnih nasadov in pri vinogradih lahko za zgled. Srbski narod bo v 10 letih, ko se mu zacelijo vojne rane, prekosil gospodarsko nas Slovence, kajti on stremi k učenju in napredku, kar kaže s tem, da se zelo zanima za šole. Vsaka šola ima v Srbiji eden, dva do tri oral-., zemlje okoli šole, da zamore učitelj uspešno poučevati kmetijstvo. Razun tega inni vsak kraj v Srbiji svojo kmetijsko šole., kakor je naša na Grmu. Predavanje je napravilo na poslušalce zelo dober vtis. Marsikdo je dobil po predavanju drugačno sliko, o bratih Srbih, kakor jo je in.ci preje, morda celo izza avstrijskih časov Gosp. predavatelj je govoril odkrito srca. s polno ljubeznijo do bratov Srbov. Dosegel je velik uspeh na polju narodnega edinstva. Po predavanju se je razvih \ gostilni pri Rotarju neprisiljena zabav ., k;cr je zapel pevski zbor „Zarja" par pe sini. Gosp. Črnagoj se je z veseljem spominjal svojih mladih let na tej šoli ter iz rekel pohvalo pevskemu zboru ..Zarja" Gosp. okrajni šolski nadzornik je oceni trud gosp.ida Črnagoja, pohvalil pa je tudi delo in trud tukajšnjega učiteljstva, ¡;l kar smo se vsi zadovoljni razšli. — Usposobljenoslni izpiti za obču ljudske in meščanske šole so se vršili v Liublvmi od 5.—1-1. novembra. Priglas i» se je 37 kandidatov. -17 kandidatinj. Uspeli izpitov je sledeči: a) za meščanske šole so bili usposobljeni: Dragan Anton (II.). Smerdelj Anton (I.). Deržaj Marija (II \ S. Rakovec Jožefa (III.). S. Sušn k Marija (I.), Tavčar Marija (II.). S. Trtnik Aima Mil.). Waschte-Burger Klotilda (III.). 7 odliko, S. Zupančič Uršula (Ii); b) specialni izpit so naredili: Čeh Egidîj / i srbohrvaščino na mešč. šolan, Pil-gram Ivan za II. skupino s slov. učnim jezikom, Verbančič Zofija za italijanščino, M. Wagner Emilija za francoščino, i^eči Ludovik in Seči Olga za lj. šole s slov. učnim jezikom, c) dopolnilni izpit u napravila: Bezlaj Franica iz petja in telovadbe: d) za ljudske šole so bili usposobljeni: Bitenc Karel. Bolhar Alojzij, Burja Rihard. Debeljak Albert. Deržaj Fmerik, Flajs Andrej, Horn Peter. Kavčič Ivan. Metlika Anton. Pečar Franc» Peterim Alojzij, Petje Ignacij, Plehan Albin. Rabič Alojzij, Seliškar Anton, Se-ručar Franjo, Šmigoj Julij. Škrinjar Alojzij, Šulin Matija. Terpin Jožef. Tirati Ernest. Trošt Franc, Weit Franc. Wigele Ferdo, Završnik Stanko z odliko. Zupančič Jožef. Žabkar Jožef z odliko. Bevk Anda z odliko, Drassal Elizabeta, Gaber-jevčič-Praprotnik Zolija. Gande - Trefait. Habjan Danica. Hočevar Vera, Iskra Ivana, Jagodic Franja. Jerman Viktorija, S. Koncilija Justina. Lelirmann Marija, Ma-r'nko Franja. Menaše - Komar Helena, Miklavčič Antonija, Mohorič Vera. Murmel Ana Petelin Jožica, Petelin Pavla, piškur Ana, Plehan Franja, Premk Marija. Premrov Jožica. Robida Ljudmila, Rozman Marija, Rudolf Vida, Saksida Berta, Sever Vera, Stres Milena. Vodi-šek Josipina, Widmar Marija. Reprobl-rrini so bili trije kondidati in dve kan-didatinji za ljudske šole ter dve kandi-d itinji za i/pit iz slov učnega jezika. Med ustnim izpitom so odstopili: er kandidat in ena kandidatinja za mešč. sole, en kandidat za ljudske šole ter ena i kandidatinja za izpit iz francoščine. Pokrajinski odbor Jugoslovenskc ! Matice v Ljubljani se velecenjenem uči-teljstvu ponovno najiskrenejše zahvaljuje. za vse vel'ko in idealno delo, ki ga opravlja v korist Jugoslovanski Matici. Danes prosi pokrajinski odbor naše učiteljstvo, da isto opozori mladino, da pridno nabira znamke v korist Jugosloven-ske Matice. Dobrodošle ,so nam znamke vseli vrst. Posebno še naše jugosloven-ske Prosimo samo naj ne trga mladina znamk s kuvert, ampak naj jih lepo pre-vklno odreže kar s papirjem vred. Pri tem je seveda paziti, da se ne pokvari zobčasti rob. Kajti le popolnoma cele moremo s pridom vnovčiti. Z zbirko znamk, posebno ako se ista intensivno vrši je zagotovljen Jugoslovenski Matici znaten vir dohodkov. — Vse one šole, ki so dobile srečke Jugoslov. Sester v razpečavo, prosim, da istih ne vračajo, ker se je rok žrebanja Podaljšal. Ta pa bo pravočasno objavljen po vseli časopisih. Odbor Kola lugoslov Sester Katera šola ima morda stare stetige table za čitanje, črke, ali sploh učila — katerih ne rabi, ali ki bi jih lahko P°; grešala — za nas bedne Prekmurce. Ni" računala nimamo! Usmilite se nas in darujte.-kar morete. Potrebno je. Hoti?a pri Dol. Lendavi. Jelka Ažmanova. — Umrla je dne 22. novembra t. tovarišica gospodična Minka Gregory učiteljica pri Mariji Snežni, na svoje« domu pri starših v Mengšu pri KraiiP Î (o sklepa šole avgusta je še poučeval marljivo svojo ljubečo mladino, žal v Vo -itnicah je zbolela, trpela na pljučnic-kar ji je nit življenja pretrgalo. Bila -vrla članica svetolenarškega učit. dr štva, natančna v izpolnjevanju svol J t' 1 "nost: in l.iikka tovarišica. Blag ji siornii'! — Popravek, Uradni razpis stal. učnega mesta učiteljice na Srazr. o. šoli v Črnomlju, priobčen v listu dne L dec. 1921 pod št. 2254 o. š. sv. se razveljavlja in ostaja v veljavi skupni razpis pod št. 2.286 z dne 29. nov. 1921. Okr. šol, svet v Črnomlju, dne 4. decembra 1921. — Dobrna pri Celju. Spomin Ujedi-njulija se ie obhajal na dobrnski šoli na tale način • Po cerkvenem opravilu se je vršila slavnostna prireditev v šoli. Pre-nrosta. a prisrčna proslava Ujedinjenja je vzporedovala patrijotične deklarnovanke ¡n narodne himne. Slavnosti so prisostvovali povabljenci dobmskih uradov in tar.i šoloobiskajočih otrok. Zvečer je nriredilo učiteljstvo nedeljske knietijsko-nadaljevalne šole banket, pri katerem Je imel slavnostni govor o pomenu in dobroti Ujedinjenja šolski vodja Schmidt. Dekoracijo v šoli in pri banketu je oskr-i ■ cl tovariš 7agažen. Strokovni izpit za pouk gluho-nemcev. Pri zadnjem izpitu je odgovarjal kandidat na sledeča vprašanja: A. pismeno: „Ocena metod pouka gluho-netncev". B. ustno: 1. Fonetika: a) izre-kovanje in razdelitev vokalov; b) razdelitev soglasnikov po načinu tvoritve in izrekovalnih mestih. 2. Anatomija in fiziolonia: a) opis in delovanje ušesa; b) jabolko, pljuča in dihanje. .3. Psihologija in motije govora: a) v katere stopnje delimo razvijanje govora pri otroku? b) katera so percepcijska pota za glasovni govor? c) vidni znaki glasnikov „s-š-h". Katere občutke ima gluhonemi, kadar jih izgovarja? č) kako si predstavljate delovanje možganov pri zapisovanju diktata, ki ga razumete? d) kako delimo govorne motnje? e) na kaj je treba paziti pri določevanju afazij? tj določitev govorne motnje na sledečem ■-lučaju: Neko žensko zadene kap. Pojavi se oinrtvelost desne roke, krvavljenjc v očeh ter oslabljenje vida in sluha. Bolnica včasih nenehoma govori, včasih se pa vstavi, joka in stueje. Preizkušnja pokaže sledeče: besede izgovarja (ponavlja) parafazično. Tudi spontani govor ]e parafazičen. Pokazane predmete zna le redkokdaj imenovati. Brati ne more. kopirati pa zna. Napisbvanje po diktaiu je napačno, umevanje govora dotnalega ukinjeno Kje so ognjišča možganskih anatomičnih izprememb? C. praktično: nastop v I. razredu: razvijanje glasnika „s"; v III. razredu: elementi okusa: v IV. razredu: pojem „uganiti". Planinski koledar za leto 1922 se je razposlal na vse stare in nove naročnike. Ako se je morda koga prezrlo, naj naroči koledar nemudoma pri „Založništvu Planinskega koledarja" (Br. Rotter), Maribor, Krekova ulica 5-1." Društva in posamezniki so naprošeni, da naročajo samo plačano število izvodov ter vpoš-Ijejo za vsak naročen izvod znesek 21 K T ali 5.25 din. po nakaznici, ker se vsled visokih tiskovnih stroškov pozneje vrnjene izvode ne more vzeti nazaj v račun. Umrla je dne 4. t. m. v Ptuju gdč. Presker Marija, učiteljica iz Ormoža. Pri-. šla je v Ptuj k svoji sestri, da se pri mi-klavževki poveseli s svojimi nečaki in nečakinjami, tu pa jo je nenadoma zade-, la smrt v starosti komaj 29 let. Pokojni-ca .ie bila duša narodnega življenja v Ormožu, kjer jo bodo bridko pogrešala razna društva, pred vsem njeni ljubljenci deca v šoli. N. v. m. p.! Učit. društvo za mariborski šolski okraj je darovalo namesto venca na grob svojemu vrlemu, nepozabnemu tovarišu Franu Pirkmaierju iz Frama 260 K za Jugoslovansko Matico. — Podpisani je prejel od pripravljalnega odbora ljudske univerze v Mariboru vabilo, naj javi v najkrajšem času vse tiste člane našega društva, ki bi bili voljni prevzeti predavanja na isti. — Zato prosim vse tiste člane, naj mi čimprej javijo naslove, po možnosti tudi snov predavanja. Treba je vabilu čimprej ustreči. — Po prosveti k svobodi! — Albin Spreitz, preds. Naslov: Zg. Kungota pri Mariboru. Vestnik meščanskih šol. ■H)S IP BRIN AR: Učni načrt zgodovine za pouk na meščanskih šolah. Ljubezen do domovine zbujamo v '"ladini najbolj s spoznavanjem vseh le-r;°t materinščine in pa z jasnim pogledom^ \ našo iu naših bratov — zgodovino Zato je pač potrebno, da posvetimo Zgodovinskemu pouku posebno zanimale. In baš ta učni predmet nam je v naši državi čisto nanovo urediti in mu začrtati nova pota. Na osnovni šoli so se že z vnemo lotili prepotrebnega dela, da urede vsaj učne načrte zgodovinskega pouka, a v meščanskem šolstvu je še po-nolen »mir v vrhovih«. Ker je že skrajni čas, da si tudi meščanska šola o tem ustvari jasne cilje, zato sem zbral iz svo-ie šolske »delavnice ' beležke iz -zgodovinskega pouka, da jih pošljem kot pre-potrebno učno knjigo v svet. Toda vsaka nova knjiga mora prehoditi dolg križev not: zato pa, mislim, ne smemo odlašati in čakati, da se porazgovorimo in zedi-uimo vsaj.o najvažnejšem — o enotnem 1 učnem načrtu zgodovinskega pouka. Dva načina razdelitve snovi si stojita tu nasproti: zgodovino vsakega jugoslovanskega plemena obravnavamo samo zase, ali pa razporedimo snov tako, da razpravljamo istočasno o dogodkih, ki so se v Slovencih, Hrvatih ali Srbih izvršili v isti dobi. Niti prva, nit druga pot se mi ne vidi prava; zakaj učenec naj sc i poglablja v kulturne dobe, ki sc kažejo v preteklosti kot celote, ter naj ne nabira samo imen in letnic, ob katerm mu ostaja glava pusta in srce — hladno! Snov podajajmo torej v zaokroženih zgodovinskih slikah, ki se ne omejujejo na posamezne osebe, ampak slone na kulturno in narodno važnih zgodovinskih dobah. Tako si tudi olajšamo razporedbo snovi po razredih; saj stara razdelitev snovi, dekretirana po Nemcih, mora za vedr.o izginiti, Gotovo je, da ne bomo več gledali na zgodovinska mejnika. 1273. (Rudolf Habsburški) in 1470. (Marija Terezija), kakor sta bila dosedaj p ¡stavljena v meščanskih šolah na koncu i. in II. razreda, saj borbe za prestole ,n ozemlje - in to je baš zgodovina Habsburžanov - je izgubila svojo napihnjeno važnost Zelo majhen v naših očeh ie tudi postal velenemški zgodovinski mejnik, ki ie postavljen v učnem načrtu zgodovine za srednje šole. kjer je obravnaval III. razred gimnazije (oziroma II. razred realke) zgodovino do I. 164S. (do westfalskega miru). Za nas Jugoslovane je gotovo večje važnosti: I. zareza v zgodovini, ko propadejo jugoslovanske države in nastopi na pozornici turška sila iu 2. začetek probujanja in osvoboje-\ arija Jugoslovanov (ob pričetku 19. stoletja. Vse to in še marsikaj imamo glede zgodovinskega pouka na meščanskih šolah pojasniti, in kot podlago tem potrebnim razgovorom priobčujem nastopni učni načrt: (Dalie orihJ_ Učiteljiščni vestnik. —u Peti letnik na učiteljišču, iz učiteljskih krogov je priobčil »Slov. Nar.« k temu vprašanju sledeče poročilo: \ zadnji nedeljski številki »Slov. Naroda« se beiejo iz »roditeljskih krogov poslani ugovori zoper uvedbo petega letnika na učiteljiščih. Argumenti, navedeni tam , i roti pod 1., 3 in 4. se dajo strniti v enega samega in ta bi bil: šolanje v dosedanjem obsegu /a ljudskošolskega učitelja popolnoma zadošča, kakor to dokazujejo uspehi na ljudskih šolah. Argument naveden pod 2., pravi, da bi podaljšanje študija na učiteljiščih spravilo starše kandidatov v. ginotne neprilike. ker bi le-ti prišli eno leto kasneje do kruha. Proti prvemu razlogu moramo navesti to. kar velja za vsak stan, namreč da človek ni nikdar dosti učen. Zlasti velja to za učitelje,. kakor vemo iz lastne izkušnje. Čim globlje iu širše je njegovo znanje, tem bolje more vršiti svojo vzvišeno dolžnost v šoli kot učitelj malih, izven šole kot učitelj odraslih. Njegovo delovanje se ne omejuje na deco. marveč se razteza tudi na odraslo mladino in sploh na vse one. ki si želijo od njega pouka. Tako se njegov delokrou lahko razširi na najrazličnejše stvari. Bolj pa ko bo sani podkovan prišel iz pripravnice, lažje in tudi raje se bo potem še sam užival v .tove snovi. Moramo torej le želeti, da se peto leto kar najhitreje uvede. Zlasti dobro bo to za one kandidate in kandt-datinje. ki iz zgolj praktičnih vzrokov mihajajo v učiteljski stan. Za te je prisilna globlja izobrazba neobhodno potrebna.. Ti se po končanih naukih kai malo i poslužujejo »dobrih knjig'. kakor misli nedeljski pisec. Vsaj sklepati se mora to po premnogih onih učencih, ki prihajajo i v srednjo šolo. Kar najodločneje pa se Je treba upreti zoper drugi argument, ki sc I navaja prot' petemu letniku, to je argument kruha Učiteljski stan se ne sme smatrati kot pribežališče onih, kojim se zaželi kruha. Učiteljstvo je eminentne i važnosti ne samo \ kulturnem ampak tu-I di v državotvornem smislu. Ono ima nalogo, dati naši prihodnji generaciji to, kar ji je. treba, da stopi v uspešno tekmo z drugimi kulturnimi narodi. Ono ima nalogo, prepojiti našo mladino z duhom ju-( goslovenstva. z duhom jedinstva in nam I vzgojiti rod prost spon preteklosti, ki te: ijo nas in nas razdvajajo. Le oni. ki se popolnoma zaveda teh nalog, iti čuti \ srcu tudi gorko ljubezen do mladine. ;ma pravico posvetiti se učiteljskemu poklicu. On se ne bo plašil petega letnika. ; marveč ga bo pozdravljal z radostjo in j no vladi hvaležen, da mu nudr priliko, j pripraviti se kar najbolje za svoj lepi cilj. Komur je pa samo za kruh, ta pa sploh ni za učitelja, tak človek naj pusti učitelj- ! ski stan lepo pri miru in naj gre tja, kjer ni treba — i d e a 1 o v._ j Neodrešena domovina. —r Slovensko šolstvo v neodreše- iR ¡n ozemlju je danes na slabšem kot je bilo pod Avstrijo. Italijanski poslanik v Beogradu sicer to taji. in jc te dni podal nekaterim listom uradno izjavo o šolah, ki jih je italijanska vlada odprla in skuša dokazati, da so pritožbe o šolski mi-zeriji \ Primer ju neutemeljene. Nasproti iciiiu stoji dejstvo, ua je /lasti v krajin ob morju danes 63 bivših slovenskih oziroma hrvatskih šol zaprtih ali poitalijan-čenili. Družba Sv. Cirila in Metoda še do danes za nobeno izmed svojih 28 šol v Primorju ni dobila dovoljenja za otvoritev To je znamenje, da hoče italijanski vlada vršiti raznarodovalni proces od morja proti zaledju. —r V Vranji pod Učko goro pretepajo orožniki jugoslovanske kmete, k 'hočejo vpisati svojih otrok v italijansko šolo. Krneta Anton in Josip Tomaže k sta bila poklicana na orožniško postajo v I kljun. Najprvo so jima očitali, da iabi-rata podpise za otvoritev hrvatske šole, m . kar so jirna zagrozili, da jih preženejo \ Jugoslavijo, ako se ne pokoré in ne \ pišejo takoj svojih otrok v italijansko šolo. Kmetu Ivanu Groziču so naročili, ki so ga preje presitvali, da mora svoje o.toke poslati do prihodnjega dne v italijansko šolo, sicer mu razženejo hišo z bombami. Krčmarju Petru Krinščaku so ow\ zeli gostilniško dovoljenje, ker ni hotel dati svojih otrok v laško šolo. lakih primerov je cela vrsta, iu kaj so Italijani tU segli? Z vsem nasiljem so spravili v laško potujčevalnico komaj 12 hrvatskih ot'-()k! ! Tako sc proslavlja d\atisočlema laška kultura na istrskih jugoslovanskih tleh: —r ltaljanske šole v Istri. Laški listi poročajo dan za dnevom, kako navdušeno je istrsko ljudstvo za italijanske šole. Tako štejeta šoli \ Krapanu in Strmcu po 90 učencev: v Sv. Nedelji sc po laških poročilih ni vpisal v jugoslovansko šolo oziroma oddelek nobeden otrok, k:M\i oddelek jih pa šteje kar 200! Koliko so vredna ta poročila, ki jih spuščajo Lahi v svet s prozornim namenom, nam ka/.o slučaj Vranja pod Učko-goro! —r Protizakonito imenovanje, (lene-, ralni civilni komisarijat v Trstu je imenoval učiteljskim zastopnikom v goriškem okrajnem šolskem svetu na mesto tov. kii/maim učitelja Česchia, voditelja italijanske ljudske šole v Ločniku. Zakon govori, da prideta v okrajni šolski svet dva šolska izvedenca, in sicer če je v "T. k raju kaka srednja šola, ravnatelj te šole. drugega si pa voli učiteljstvo samo iz svoje srede. Ker pa ni v goriškem okraju nobene take šole, je jasno, da s: voli učiteljstvo oba zastopnika. Pu kaj i'ari laškim mogotcem zakon! Glavno ie. da se odstrani neljubega člana in postavi na njegovo mesto zanesljivega moža kakor je razupiti Lahon (Jeschia. Proti II ez-1 kom temu imenovanju j- v ložii odbor učiteljskega društva /a goriško oko-!'co rekurz na pristojno šolsko oblast. •—r Gregorčičeva spominska obletnica v ljudskih šolah. V neodreŠeni domovin. se '»irprav Ijajo. da dostojno proslavijo petnajstletnico smrti pesuika-proroka S. (iiegorčiča. Tudi ljudska šola ne misli za ostati v proslavi velikega moža. Tržaška 1 ditiost ••< z dne 19. t. in. priporoča uči-tcljstvu, naj seznani ob priliki te obletnice mladino s pesnikovim življenjem in delovanjem. Po vseh šolah naj se čita v dneh M.; 25. in 26. novembra, t. j. v dneh. ko je ležal pesnik pred 15 leti na mrtva-šketu odru, prelepo pesem »Zvezda«. »Pridi, zvezda naša. pridi!« bodo izgovarjali te dni tisoči goriških bratov in sester. Da bi jim Ivla molitev čimpreje izpolnjena! -r Tov. Ignacij Križniau, starosta goriškega učitelistva in njega zaslužni prv oboritelj. je stopil s 1. oktobrom t. 1. v zasluženi pokoj. Zvestemu tovarišu in idealnemu učitelju želimo še dolgo vrsto let! —r Učiteljski listi. Tov. Samec je odložil uredništvo mladinskega lista »Novi : ;)d«. Njegov naslednik je tov. Jos. Ribičič. — Tržaški »Učiteljski List« bode izhajal po novem letu trikrat na mesec. Vsak Jugoslovan mora biti elan „Jugoslovanske Matice!" Obrtno nadaljevalno šolstvo. -o Strokovni pouk risanja na obrf-nonadaljevalnih šolah za meh. teh. in stavbno stroko prevzamejo v Ljubljani in-žmerji teh strok, kakor to določajo predpisi, da se ta pouk izroča strokovnjakom, kjer so isti na razpolaga_ Književnost in umetnost. Vse pod tem «uglavjeni navedene kniige. muzikalije, tiskovine i. t. d. prodaj» in sprejema /.anje naročnino knjigama „Učiteljske tiskarne v Ljubljani", Frančiškanska ulica štev. (i. Kralj Matjaž. Mladinski, narodni igrokaz s netjem in plesom v petih slikah. Spisala: Marica. Godbene točke priredil Č»ril Pregelj, učitelj na osnovni šoli v Celju. Založila Marica Sernečeva v Celju. Tisk Zvezne tiskarne v Celju. Cena 5 D 25 p. — Smer je prava in primerna bi bila igrica tudi za naše šolske odre. Tendenca je dobra; osvobojenjc in ol> koncu naš bodoči smoter irredente, katere idejo moramo vcepiti že v mladino. Dedek pripoveduje otrokom povest o kralju Matjažu. N' mladem Ivanu se vzbudi hrepenenje po mogočnem junaku, ki n.tj osvobodi narod iz sužnosti. Gre ga iskat! Njegova pot ni brez težav, ki jih s pomočjo modrega sveta puščavnika. s pomočjo kralja gozdnih škratov in s po-. nočjo gozdnih vil vse premaga. Gozdna vila mu da čarodejne pijače, ki ga prerodi v junaka naroda. Odvali skalo izpred -votline, v kateri spi vojska kralja Matjaža. Ivan postane jugoslovanski junak, I i zbudi ih osvobodi kr; lj Matjaževo voj-sko. katera osvobodi naš narod iz sužen-stva. Pod vaško lipo praznuje narod dan osvobojenja ko se vrne zopet Ivan nazaj v íodno vas. kot jugoslovanski legijonar. Radost pa kali glas Korošca in Primorca: Ah da! Nov tujec je stopil s trdo nogo na našo sveto zemljo, ravno v hipu. ko smo že čutili, kako padajo verige od nas. Močneje je stisnil naše verige in nas neusmiljeno vpregel v svoj težki jarem. I oda junak, ki je osvobodil Jugoslavijo, jima odgovarja: »Vaša zemlja je* ostala neodrešena. Bratje, ne obupujte! Junak, ki je rešil nas. bo reši! tudi vas. Ostanite stanovitni in verujte v vojsko kralja Mat-iaža . — Predvsem pogrešamo drugi del knjižice, ki bi imel obsezati napeve in popoln tekst pesmic, ki so navedene v igro-kazu. Ker ga nismo prejeli, najbrže sploh ni izšel. V tem oziru moramo staviti kot vzgled Sretonovičevega Čapkuna«. ki ie izšel v Skoplju in ki prinaša \ isti knjižici kot drugi del pesmi iz spevoigre in stane le pet dinarjev, dasi ima boljši tisk in papir, ter večjo obliko. 1'ako popolne :taj bi bile vse knjižice za naše šolske odre! Kar se tiče dejanja samega, ima še de kaj živahnosti in ga poživlja gozdni škvat in ples vil: toda kdor je videl Ri-Incičeve Palčke«, njih uprizoritev v Ljubljani in Trstu, ta bo priznal, koliko bi se dalo vplesti živahnih slik šele v »Kralj;* Matjaža . kako čarobno bi bilo lahko potovanje mladega junaka do kralj Matjaževe votline in koliko lepih in živahnih pesmic ')i lahko neprisiljeno poživljalo igrokaz. 'Ptičkov imamo mnogo pri roki: naša mladina gre rada na oder in oprema iti težka za take slike. - Prepričani ph smo. da bo tudi to delce pozdravilo r vesel j-mi učiteljstvo in ga z naše strani /e zaradi dobre tendence prav toplo priporočamo. __k Dve vzorni čitanki, k Treča Čitanka, za višje pučke s.kole u Hrvatskoj i Slavoniji. Priredio d< Mgmttnd Čajkovac. Cjeua 22 K Zagreb Nakladont Kr. Hrv. Slav. Zem. vlade. Kar je dr. Čajkovca Četrta Čitanka z ozirom na širšo domovino, našo državo, to je Tretja Čitanka za seznanjanje mladine z ožjo domovino Hrvatsko in Slavonijo. Knjigo krase krasne umetniške slike K. Crnčica: Morje, N. Mašiča: Gosja pa-stirica, O. Ivekoviča: Proglašenje Hrvatske za kraljevino. 1. Meštroviča: Kraljevič Marko in ob koncu, dobro izdelan zemljevid Hrvatske in Slavonije v barvo-tisku. Poleg tega je mnogo originalnih slik i/ ožje hrvatske domovine, ki v podobi seznanjajo mladino s prestolico in drugimi kraji, kakor: Jclačičev trg v Zagrebu, narodno gledališče v Zagrebu, Akademski trg. Veliki tabor. Bakar, Novi. Vrbnik. Plitvička jezera (dve sliki), koča v slavonski Posavini, Osjek. stolna cerkev v Djakovcu. Reka. Slavonsko kolo. grof Peter Zrinski, Ozaij: prirodopis: jelen, sokol, belin z gosenico, življenje v močvirju. Berilnr sestavki iti pesmice nam nudijo mnogo izbire, tako v etičnem oziru, kakor v duševnem, zemljepisnem, zgodovinskem in prirodoznanstvenem oziru. Naši spisovatelji in založniki šolskih knjig naj si vzamejo to čitanko za vzor. —k Četvrta Čitanka za niže pučke le u Hrvatskoj i Slavoniji. Priredbo D . Sigismund Čajkovac. Cijena 24 K. Nakladom kr. Hrv. SI. zem. vlade u Zagrebu. Ta dr. Čajkovčeva čitanka je lahko vzor vsem pisateljem šolskih knjig, tako po njeni vsebini, kakor po ilustracijah. Knjigi je pridelan lep in priročen zemljevid kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. \ kras knjigi so barvotisk. Jaroslav Čermaka: Ranjeni Črnogorae. Paja Jovanoviča: Krunanje cara Dušana. Vlah o Bukavica: Hrvatski preporod. Celestin Medovič: Splitski sabor. Originalne skice nam predstavljajo sledeče: Split, okolico Dubrovnika, Knin s Krko. .Jajce z vodopadom Plive. Sarajevo. Na !)csanskem trgu, Mostar. Varošiea. Vranji;.<, Beograd, Šumandinka v narodni noši. Bele-kula, Prizren. Skoplje. Ljubljana. Blejsko jezero, slovenska narodna aoša. Dubrovnik, razstanek Fr. Krst. Fninkopana s Petrom Zrinskim, biskup Sf ossmajer. tkalka. Že slike nam kažejo delno vsebino knjige. Poleg drugih hrvatskih pisateljev srečamo pogosto Tr-stenjaká, od slovenskih je zastopan Razlag. Praprotnik, Gangl Gregorčič, Cankar. Knjiga je pisana v vseh sestavkih v n pleni nacijonalnem duhu. Mladino popelje po vsej naši lepi domovini, po Hrvatski in Slavoniji. Bosni in Hercegovini. 1 Lički, Banatu in Baranji. Srbiji, Črni gori, Istri in Sloveniji; seznani jo z našo neodrešeno domovino in neodrešenimi brati, s sestavki: Pesem Istri, Opatija. Učka, Večer na morju v podnožju Učke. Mali Čič. Moji Istri, Postojnska jama. Trst, Soča. Seznani jo z našo slavno jugoslovansko zgodovino. Tudi leposlovni sestavki se odlikujejo po topli domoljub-nosti. Sestavki so pisani deloma v latinici deloma v cirilici. Tudi našim čitankam ne bi škodoval kak sestavek v cirilic. čeprav ni pri nas običajna. — k Dr Ivan Lah. Noč na Hmeljniku. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila t iskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 4 Din. Zveza kulturnih društev v Ljubljani. ki izdaja zbirko »Prosveti in zabavi- je začelo izdajati zbirko ljudskih iger nnd naslovom »Oder«. Prvi zvezek, ki je nravkar izšel, prinaša dr. Iv. Laha dramo »Noč na Hmeljniku«, ki so jo lansko leto že vprizorili v mariborskem gledališču. Igra se vrši 1. 1809 na Dolenjskem. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54. —k Planinski koledar. S. P. U. Uredil Fr Kocbek, nadučitelj. Cena 5 D., po pošti 25 p. več. Dobrodošel, da ne rečemo neobhodno potreben je vsakemu turistu Vsebina je zelo praktične vrednosti: "oleg koledarja obsega sestavke. Kaj naj uživa turist?: Zdravljenje bolezni v gorah: Žepna lekarna: Znamenje v s;li- Vremenska napoved; Čitanje zemljevidov: Varujte píaninke!; Seznam 2. Srbo-hrvatska narodna pesem II. del predava tov. Ciril Petrovec. 3. Slučajnosti. + Ljubljansko učit, društvo zboruje v soboto dne 10. decembra 1921. ob 5. uri popoldne na šoli pri sv. Jakobu. Dnevni red: 1. Bloki v prid Učit. kon-viktu. 2. Poročila in predlogi predsedstva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Obrtno šolstvo v Ljubljani. 5. Slučajnosti. Odbor. -r Društvo slovenskih učiteljic ima svoj občni zbor dne 28. decembra ob 10. ur; na šentjakobski šoli. Na dnevnem redu je predavanje Srbkinje tov. Živane Mi- ( trovičeve. Obilne udeležbe pričakuje odbor. « + Učiteljsko društvo za Konjiški ekraj je zborovalo dne 24. 11 1921. ob 11. uri na deški šoli v Konjicah. Sprejeta sta bila sledeča predloga I Vsak član je obvezan do prihodnjega zborovanja plačati tov blagajničarki znesek 25 dinarjev, od koje svote se od pošlje odseku Učit. konvikta v Jesenicah j za dcposlane bloke 1000 dinarjev, peda-i goško-didaktiškemu krožku v Mariboru i pa 200 dinarjev. 2. Da se zamore plačati vseh 100 'u-vodov naročenih pravil, je vsak član ob-; vezan kupiti 1 izvod pravil „Učit. društva za Konjiški okraj", in sicer izvod po 6 dinarjev. Sprejete resolucije: 1. Učiteljstvo okraja najodločneje protestira proti vsem ogabnim napadom zadnjega časa v raznih slovenskih, zlasti klerikalnih listih na šolo in učiteljski star.. 2. Prosimo šolsko oblast, da napravi nemudoma konec tej vsakega količkaj poštenega človeka nevredni časnikarski gonji. j 3. Kompetentno državno oblast opozarjamo, da posveti tem listom večjo pozornost ter jim zabrani sistematično hujskanje proti narodnemu jedinstvu, zlasti j proti srbskemu delu našega naroda ter proti državni upravi, sicer ostane naše j delo brez uspeha, če se nam celo še ne onemogoči. 4. Poživljamo vlado in merodajne či nitelje z ozirom na katastrofalno narašča-| nje cen v zadnjih mesecih, pri katerem so se cene najvažnejših življenskih potrebščin mestoma zvišale za 100—200%, da uporabijo vse zakonito pripustile rnere. j da se kurz našega dinarja zviša, ter s tem v zvezi cene življenjskih potrebščin sta-I bilizirajo. Poslednja naredba o pobijanju draginje, naj se kot neizvedljiva, čim prej ! razveljavi in nadomesti z novo izvedljivo i in učinkovito uredbo. Pri tej priliki obžalujemo, da se nam je z ustavo vzela možnost sodelovanja v zakonotvornem delu ter povdarjamo, da bi se s sodelovanjem praktičnih uradnikov podelitvi dopustov kar najbolj natančna in rigorozna ter da proti vsakemu nameščencu, ki oi si hotel na nepravilen un zvijačen način uooiti nepotreoen bomiški uo-pust ter se odtegniti delu, ki ga zaliteva ujego\ poklic, najstrožje postopa. Kukoi ilitro nameščenec javi odsotnost radi bolezni, naj ga uradni zdravnik i>reisce m ce bi boiezen trajala šest mesecev, naj se izvrši uruga stroga zdravniška preiskava. Ce pa se je tudi pri tej preiskavi neoporečno ugotovilo, da oolnik še ne more opravljati svoje siuzoe, potem ga ne smejo zaueti krute posledice zgoraj citirane uredoe, saj bas v bolezni najbolj i)ogrešu gmotnih sredstev', da si preskrbi primerno hrano in postrežbo, si nauavi potrebna zdravila in zasigura zdravniško pomoč. Iz teli razlogov nujno prosimo, visoka vtada naj nemudoma ukine zgoraj em- uje in se zahvali za udeležbo, ki je bila kljub slabemu vremenu povoljna. ter se spominja tudi tov. Zmagoslava Kristana in Cirila Rakovca, ki sta odšla v službovanje na Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okra je zborovalo dne 17 novembra t. 1. v Celju Tovariš predsednik Sivka pozdra-vi v obilnem številu zbrano učiteljstvo, osobito i)a na novo pristopivše člane ter vrtn. nadz. tov. Skulja prav prisrčno. Sledilo je nato poročilo tov. predsednika o zborovanju širjega sosveta ter o letni skupščini v Rogaški Slatini. Tovariš Petrovič pa nam je prav zanimivo jioročal o poteku, najvažnejših debatah ter sprejetih resolucijah na državni skupščini U TI J v Zagrebu. Nato je predaval tov. nadzornik Skulj o kmetijsko - prirodo-znanstvenem pouku v osnovni šoli ter o rano uredbo, kajti ukmjenje draginjskih ' smernicah za uvedbo in oskrbovanje šol-dokiad bi popolnoma onemogočilo že itak >kih vrtov. Poslusalci so z vnemo in ve- bednemu uslužbencu vsako nadaljno Ie-čenje m katastroialne posledice za njega in njegovo rudnino oi bile brez dvoma neizogibne. Želimo nadalje, da vlada ukine odte-govanje prispevkov za potrošačke za-j druge, ker od vseh neštetih od naših ini-zernih plač nabranih milijonov dosedaj še nismo imeli za en vinar cenejših živil ter 1 zahtevamo, da se nam nelegalnim potoni odtegnjeni zneski povrnejo in to tudi z .ozirom na dejstvo, ker je nabavljalua zadruga v Konjicah kot središču okraja z ozirom na število članov nemogoča. 9. V nadomestilo socialnega zavarovanja (.nezgodnega in posebno bolniškega) naj se zasigura, da bodemo mi, kakor tudi člani naših rodbin v slučaju bolezni imeli brezplačno bolniško oskrbo v bolnicah (2 razred) ter državnih kopališčih. 10. Protestiramo proti nameravanemu razveljavljenju sedanje stanovanjske uredbe ako se ima ista nadomestiti z no- j vo uredbo v občutnejšo škodo in večje ponižanje javnih nameščencev. 11. Vsled bankrotnega položaja državnega naineščenstva prosimo vsa društva in sploh vso javnost, naj se pri pobiranju t. zv. narodnega davka (razun rednih članskih prispevkov) v denarju ali naturalijah za prireditve podpore, znake, slike, znamke itd. iz socialnega" ozira prizanaša nam, ki smo že itak na robu propada. — Nadalje pozivamo vse naše politične stranke, da se odločneje in smotrnejše zanimajo za ureditev našega gmotnega po-j ložaja. — Učiteljsko društvo za Mežiško dolino je zborovalo dne 10. novembra v šoli na Prevaljali. Tov. predsednik Peter Močnik poudarja v pozdravnem govoru, da je to orvo zborovanje po počitnicah, med katerimi je počivalo sicer šolsko, — ne pa „ ___________„lliuiuiw. tudi društveno delovanje. Omenja neko stvari, ki so hribolazcu potrebne; Feri- i (so"dnikov"")oiiti'čnih uradnikov "učUeljev mrzlično razpoloženje obče in tudi med jalni Savez; S. P. D.; Vodnik od koče finančnih' uradnikov in drugih' strokov- učiteljstvom, kateremu pa ni najti pra- do koče v Sloveniji i. t. d., i. t. d. Obsega tudi neourešeno ozemlje. Pridejani so tudi vsi potrebni načrti potov. — Pripo- ročamo! Odraslim priporočamo kot najlepše darilo za Božič in Novo leto zadnjo novost Josipa Kostanjevca, roman »Krivec« Broširan izvod D 10.— , vezan D 12.50.—. poštnina posebe. Dobiva se v ' •Zvezni knjigarni« v Ljubljani, pri knji- i gotržcih in pri pisatelju v Mariboru, Ob ieleznici št. 6/11. —k Učiteljska Iskra — Kragujevac — prosvetno - školski časopis, je izšla i 2. številka. k Učitelj — Beograd — ped. znanstveni list. Organ UJU, je izšla 2. štev. Poleg druge zanimive vsebine prinaša *.aše centralno pedagoško glasilo tudi prispevek v slovenskem jeziku, in sicer razpravo M. V. Sadarja: Kako zbudimo .•metniški čut v otroku? S tem je storjen prvi korak k skupni duševni kulturi potom našega centralnega tiska. Naj bi našel tov Sadar mnogo posnemalcev v krogih naših pedagogov. List priporočamo šolam in učiteljskim zborom. Rokopise je pošiljati na uredništvo Mih. M. Stanojeviču, referentu v ministrstvu pro-svete. Beograd, Smiljanovičevabr. 35. Iz naše organizacije. Društvene vesti. -f Učit. društvo za Ptuj in ptujski okraj zboruje lr.. decembra 1921 ob M. uri v ..Mladiki'1. Dnevni red: 1 Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. DopNi. 3. O risanju (II. del) predava tov. I Jančtč 4. Čast ni sod. 5. Poslovnik. 6. Slučajnost in predlogi -f Kamniško učit. društvo zboruje v sredo dne 14. decembra 1921. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radomljah. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. finančnih njakov) ne bi bila mogla izdati taka ne-izvršljiva uredba o pobijanju draginje in njej enake neizvršljive in nerazumljive druge uredbe. V drž. interesu želimo, da se pred izdajo vsake zakonske odredbe vprašajo za mnenje drž. nameščenci potom strokovnih organizacij ali nižje in štance dotične stroke. 5. Ker pa so kljub temu, da so se življenjski stroški že pred meseci skoro podvojili, naši prejemki pa ostali isti, s čemur smo resno ogroženi v eksistenci zahtevamo, da se naši prejemki (plače in druge pristojbine) nemudoma spravijo \ sklad s splošnimi cenami živežnih potrebščin ter se takoj izdatno povišajo. 6. Ker se danes edino plače oficirjev še najbolj približujejo eksistenčnemu mi-nimu, ker imamo vsaj enako kvalifikacijo kakor oficirji in ker živimo vsi v demokratični državi z demokratično ustavo, zahtevamo, da se plače enotno urede na podlagi oficirskih plačilnih stopenj. Zahtevamo, da se tudi nam in našim družinam zasigurajo na vseh železnicah iste pravice (polovične cene) kakor oficirjem. Draginjske doklade naj se mesečno določijo po tržnih cenah živil in drugih potrebščin. 7. Dokler se prejemki definitivno ne urede, naj se nam izplača za čas, odkar so cene življenjskih potrebščin narasle, t. j. vsaj od 1. 8. 21. naprej nabavni prispevek po mesečno vsaj 2000 K. 8. Glasom uredbe Gen. direkcije drž. računovodstva z dne 4. 8. 1921. D. R. br. 90^44 je g. finančni minister z odlokom z dne is. jul. 1921. D. R. br. 80.000 odredil, da se vsem drž. uslužbencem, ki so radi bolezni več kakor 6 mesecev na dopustu, I odtegnejo vse draginjske doklade, in sicer I uslužbencu samemu kakor tudi vsem nje j govitn rodbinskim članom. Prosimo in v prilog našega ugleda i predlagamo, da bodi državna uprava pri vega vzroka in izrazi upanje, da se bo odpravilo vse to s smotrnim delovanjem. Posebej se jiozdravi na novo vstopivša člana tov. Goloba in gdč. Haderlap. Nato nam je tov. predsednik podal zanimivo sliko o skupščini UJU v Zagrebu in poudarjal, da je zbližanje od lanskega ; leta že dokaj napredovalo. 'Temu poročilu je sledilo čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. K besedi se likim zanimanjem sledili temeljitim izvajanjem ter živahno posegli v debato. Za svoje lepo predavanje se mu je tovariš predsednik prav prisrčno zahvalil. Končno se je sprejelo pet resolucij, ki so se odposlale na merodajna mesta, in sieer: I. Resolucija glede ukinjenja naredbe, glasom katere se vsem državnim uslužbencem. ki so radi bolezni več kakor 6 mesecev na dopustu, odtegujejo vse draginjske doklade. 2. Resolucija glede zahteve po povišanju vseh naših prejemkov ter pospeševanju potrošačkih zadrug. 3. Učiteljstvo protestira odločno nroti vsem nesramnim izbruhom časnikarske gonje, katera se vrši zadnje mesece po nekaterih časopisih. Zborovala' obsojajo to premišljeno in škodoželjno gonjo z vsem zaničevanjem ter odločno poživljajo učno upravo, da ščiti ugled šole in njenega učiteljstva proti izbrulnitn podivjane žurnalistike. 4. Poverjeništvo UJU naj poživlja zastopnike višjega šolskega sveta v Ljubljani, da potrebno ukrenejo, da se šolske stavbe in zemljišča šolskih vrtov prepišejo na šolsko občino 5. Učiteljstvo se izreče, da je slovnica pri novih čitankah nepotrebna, ker so itak izišle Brinarjeve moderne slovnice. Pri sestavi beril naj se skliče širša anketa, sestoječa tudi iz podeželskih učiteljev. da se izberejo primerni sestavki. Učiteljsko društvo za mariborski ! šolski okraj je zborovalo dne 17. novembra v Mariboru v mali dvorani »Naroel-nega doma« ob 10. uri kljub prav slabemu vremenu pri lepoštevilnl udeležof. Tov. predsednik Albin Spreitz je pozdravil vse najprisrčneje. — Uvodoma se je spominjal z vznesenimi besedami velikega Osvoboditelja Petra I. in kralja Aleksandra. — Spominjal se je tudi j>rerano preminule tov. Milke Vodenikove, ki ji kruta usoda ni dovolila razmahniti mlade sile Nato se je imenom društva zahvalil tov. Radoslavu Knafliču za njegovo hvalevredno vnemo pri upostavitvi naše stanovske časti povodom enkratnega napada v »Slov. Ciospodarju«. Prečital je potem došle dopise: odseka za učiteljski konvikt. društva učit. Samopomoči, pedagoškega in didaktiškega krožka i. dr. Pri tem so se razdelili bloki' za učiteljski Konvikt. — Dobil je besedo odposlanec pedag. - didakt. krožka v Mariboru, tov. Tušak, ki je pojasnil namen in pomen krožkovega delovanja. Animiral je r.aše članstvo za pristop. Tov. nadzornik glasi tov. Ivo Feinig in prosi, da se pre- i t M LJhteinvallner je s toplimi bese-™ tnnVn ¡n „imtnvi kaiere. darni »odPrl njegova izvajanja. K drug. tresa točka za točko in ugotovi, katere naše zahteve so se izpolnile in katere ne. To Je je zgodilo in tov. predsednik je dajal potrebna pojasnila. Za tem je predaval tov. nadzornik Pa- 1 točki dnevnega reda je govoril tovariš . nadzornik Lichtemvallner o Matičnem Ii-i stu in o karakteristiki učencev za našo j nrakso zelo temeljito in obširno. Žel je \ el' Koschier ^oUdori^^r^ka je i ?d ^ovalcev zasluženo zahvalo. Tret-domoznanstvo v širšem pomenu besede I ,0 tocko Revnega reda je tvorilo poro-in za narodno vzgojo prevelike važnosti. S časopisnimi članki je opozoril na ža- j j lostno dejstvo, kako se pri nas pozablja i na domačo umetnost in poveličuje vse, i kar je tuje. Podal je navodila, kaj naj se nudi ljudstvu, da bo imelo smisel za narodnost in za našo državo. Zahteval je, ! da bodi vzgoja folkloristična — domorod-j na. Naše časopisje je zgubilo čut za do- ! ! morodnost in zle posledice ne bodo izostale. Buren aplavz, ki je sledil govoru, je I pokazal, kako temeljito in zanimivo je i znal predavatelj rešiti ta aktualni tema. i pa tudi, da se učiteljstvo zaveda svoje , naloge ob meji. Na predlog tov. Mencina 1 se je izvolil odbor, ki bo začel zbirati i gradivo in. pričel delovati v govorniko- ^ vem smislu. Tov. Feinig je referiral o častnem sodu. Sklenilo se je. da se izdelajo* do prihodnjega zborovanja pravila, katera se ¡K>do skupno premotrivala in odobrila. Referat o skupščini v Rogaški Slatini je vsled uradnega zadržka tov. Dobeščka izostal. Ko so bili končno rešeni razni stavljeni oredlogi. zaključi predsednik zborova- čilo tov. Mar. Gcdec o pokrajinski skupščini UJU v Rogaški Slatini in o glavni skupščin! UJU v Zagrebu. Z njej lastno pripovedno plastiko je risala potek skupščin in njih sklepov. Soporočevalec R. Knaflič nam je zlasti podal nekaj zanimivosti o vrlih srbskih tovariših. Predsednik se obema poročevalcema iskreno zahvali /a zanimivi in temeljiti poročili in za trud. — Tako je uspelo zborovanje zaključil tov. predsednik ob pozni dopoldanski uri. — J. R.. tajnik. + Učiteljsko društvo za marenb r-ški okrnj je zborovalo dne 17. XI. 1921 v Vuhredu. Zborovanje je otvoril društveni j)od-predsednik tov. Ivan Womer z Mu te ki se je v svojem govoru spominjal smrti nrvega jugoslovenskega kralja Petra Osvoboditelja ter nastopa vlade kralja Aleksandra. Nato je prisrčno pozdravi' došle goste, predvsem šefa oddelka z* rk in bogočastje gosp. dvor. svetnika dr-Skaberne-ta. dalje gosp. ing. Franjo l'a' hernik-a ter veletrgovca g. Petra Mrav-Ijak-a z Vuhreda. G. dvor. svetnik dr. Skaberne ie nato s krasnimi, prepričevalnimi bese- ja,ni očrtai smernice učiteljevega delovanja v šoli in izven šole. opozoril na [iapake med učiteljstvorn ter pokazal pota. po katerih naj bi hodil vsak učitelj (¡ca), da izpolni v polni meri dolžnosti, ki jih zahteva sedanji čas od jugosloven-skega narodnega učitelja(ice). Z oorazov vseh navzočih je g. dvor. sVetnik lahko razločno čital, s kakšnim pritrjevanjem in odobravanjem so sle-jili navzoči njegovim izvajanjem. Zapustil nas je lahko z zavestjo, da njegova pot med nas ni bila zaman ter. da so njegove besede padle na rodovitna tla. Nato se je prečital in odobril zapisnik zadnjega zborovanja. Temu je sledilo kratko, a temeljito poročilo tov. J. Golob-a o pokrajinski in glavni skupščini UJU, ki so ga poslušali navzoči z velikim zanimanjem, Na predlog tov. Krajnik-a z Brezna se sklene, da naj bo pri prihodnjem učit. zborovanju, ki se bo vršilo prihodnjo d-mlad v Marenbergu. predavanje iz telovadbe s praktičnim nastopom učencev tamošnje osnovne šole. Kot predavatelja hi voditelja praktičnih vaj se je naprosilo tov. Ivana Mtiršec-a, učitelja iz Ma-renberga, ki je znan kot veščak telovadnega pouka. Imenovani se je radevolje odzval. Dalje se je sklenilo, da se vrši dne 26. XI. 1921 v Marenbergu sestanek šolskih voditeljev ntarcnberškega okraja, kjer se bo razpravljalo: 1. o šolskih ogledih v novosestav-1 jenih kraj. šol. svetih: 2. o iztirjatvi šolskih glob: 3. o novih šolskih tiskovinah. Zborovanje je trajalo dobre 3 ure. Udeležili so se ga skoro vsi člani; odsotni so se opravičili. Pristop k društvu je prijavil tov. Vajs, učitelj na Remšnikti. + Zborovanje učiteljskega društva za litijski okraj se je vršilo v Toplicah l»ri Zagorju ob Savi dne 22. oktobra 192i s tem-le vzporedom: Radi uredbe delavnega časa se je najprej vršil ogled steklarne. Nato smo se zbrali v okusno , okrašeni risalnici topliške šole. Predsednik se s toplimi besedami spominja Nj. Vel. blagopokojnega kralja Petra I., Osvoboditelja in njegovega naslednika kralja Aleksandra. K sklepu pozove vse navzoče, da najprej zakličejo trikratni »Slava'« kralju Petru in nato trikratni »Zivio!« kralju Aleksandru. Za tem pozdravi došle goste, okrajnega glavarja vladn. svetn. Podboja, vrtnarskega nad-l gornika Fr. Crnagoja in strokovnega taj-| i ka P Dostala. Dalje prav prisrčno pozdravi novodošlece ki so v tek. šolskem ktu prišli v naš okraj in omenja one. ki so se izselili, odnosno bili premeščeni. Tej ugotovitvi sledi poročilo o pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini, ki ga je mesto tov. B. Andoljška prevzela tov. Zinka Vrščajeva. Podala nam je o istem v jedrnatih in izbranih besedah res najboljše zrnje, za kar jc žela splošno pohvalo. Referat tov. ravn. J. Dimnika: »O zakonitih predpisih o vzgoji otrok in vzgojnih sredstvih je vsled obolelosti oredavatelja izostal, in sledi na enem prihodnjih zborovanj. Mesto tega je nastopil živahno pozdravljen naš strokovnjak sadjarstva in vrtnarstva, tov. Fr. Črna-ki je govoril o kmetijstvu in o vsem, kar spada v njega področje s tako živo rrepričevalnostjo, da nam je bilo njegovo dokaj obširno predavanje še vedno nrekratko, ker je iz tega vselej in v vsakem ozirtt i zvenel refren le v kar najbolj praktično smer. Zainteresil in navdušil nas je vse od najmlajše tovarišice 5 dnevnikov. 63 tednikov in 159 mesečnikov. Tovariš Šmajdek priporoča pristop k Učiteljski Samopomoči«. Tovariš predsednik razdeli med učiteljstvo 15 blokov, ki se prodajajo v korist »Učiteljskemu konviktu«. Prihodnje zborovanje se vrši v de- leta Ferd.. Terpina Jos.. in Tratnika Da v. predsednik iskreno pozdravi. Zadnji zapisnik se prečita in odobri. Ker se napadi na učit. včlanjeno v UJU množe, se predlaga naslednjo resolucije : Belokr. učit. društvo zbrano na zborovanju v Metliki dne 22. oktobra 1921. izjavlja sledeče: 1. Najodločneje protestiramo proti pisavi časopisa »Jugoslavija in drugih listov, ki napadajo v UJU včlanjeno učiteljstvo. 2. Pozivamo šol. oblast, da nas ščiti pred podivjano žurnalistiko, ter naj najde pota. da se preprečijo taki napadi, ki jemljejo učiteljstvu ugled. 3. Vse učiteljstvo se poziva, da izvaja konsekvence proti vsem takim listom. Predsednik poroča, da so se I. Pokrajinske skupščine v Rogaški Slatini od našega društva vdeležili: predsednik in člani Zakrajšček, Šostarič in Zalar. Naše resolucije, sprejete na zborovanju v Semiču : a) naj se nabavi za vsak šol. okraj skioptikon; b) poverjeništvo za soc. skrbstvo naj preskrbi ubožnim šolarjem šolske potrebščine so bile soglasno sprejete in poverj. 'J 'U bo skrbelo, da se udejstvijo. Sklepno omeni predsednik, da je med počitnicami odšel na svoje novo službeno mesto v Radovljico naš vrli tov. blagajnik V. Menard. Blagajništvo je vodil zelo vestno, zato mu izrekam tu javno zahvalo. Prod svojim odhodom je tov. Menard na-ro 'il. da Vam izročim njegov tov. pozdrav. Razun njega so službeno,zapustili nas okraj: Bukovec Milka, Lušin Lojze I avčarjeva Mara in Zakrajšek M. Tov. Joško Zalar je s svojim skrbno sestavljenim referatom utemeljil potrebo in možnost telovadbe na kmetih. Zborovala" so mu koncem referata krepko zaploskali, predsednik pa mu je izrekel zahvalo. Ob tej priliki je tov. Vrezec prečital nesramni »Domoljubov« in »Slovencev« najiad na metliško učiteljstvo, češ, da je metliško učiteljstvo krivo, da mladina Orle zasmehuje. Metliško učiteljstvo ima čisto vest, zato ga najmanje ne dirne ta napad. Da bo pa mladina imela še večje veselje do prave »sokolske« telovadbe sklenejo zborovalci soglasno, da kupijo metliškemu sokolskemu naraščaju drugo leto, ko bo slavil metliški »Sokol« 151et-nico. prapor v narodnem slogu. Tov. B. Račič bo izdelal do februarja 1922. osnutek praporja, tovarišice bodo delo izvršile. ostali pa bodo pokrili stroške. Predsednik opozori na vplačilo članarine in udnine Slov. Šol. Matice. Določi se, da zboruje društvo prve dni decembra 1921. Referat prevzame hrvaški učitelj Vlado Visoševič, predsednik pa naprosi tudi prof. dr. Rusa, da predava o »Zgodovini Zumberaka«. Predsednik zaključi nato zborovanje in zakliče: »Na svidenje decembra!« Končno se zahval; tovariš predsednik vsem in zaključi zborovanje. -1- Ptujsko učit. društvo je zborovalo dne 17. novembra t. 1. v Ptuju. Vodil jc zborovanje podpreds. tov. Gorup. ker ie tov. Klemenčič prostovoljno odložil jired-sedništvo. Novi^ člani: Albin Stritar, Herbst Pavla, Škarpa Marija, Janežič Ema, Klampfer Marica, Dolenc Leopoldina, Unger Ema. Zborovanja se je udeležilo tudi tuk. meščanskošolsko učiteljstvo, kateremu se je dalo sledeče pojasnilo: po ročilo v Učit. Tov. z avgusta 1921. je bi lo mišljeno v najboljšem smislu, (edini namen, da bi tov. ostali v naših društvih) in se prosi, da si ga mešč. šol. učiteljstvo tudi tako tolmači. Predaval je tov. Jančič o risanju v osnovni šoli; prvotno zanimanje se je iz-prevrglo v živahno odobravanje, ko je obljubil, da se bo ozrl prihodnjič na praktičen pouk v tem predmetu. Soglasni sklepi. I. Ptujsko učit. društvo, včlanjeno v- UJU pov. Ljubljana, zbrano na svojem zborovanju dne 17. novembra 1921. protestira najodločnejše proti ostudnim izbruhom in neosnovanim napadom „Jugoslavije", ..Slovenca", „Novega časa", „Straže" in „Slov. Gospodarja" na učiteljstvo. Zalitevamo od učne uprave, da nas ščiti pred tako podivjano žurnalistiko. 2. Učenci nemške narodnosti,' ki ne obiskujejo javnih šol. se ne smejo privatno poučevati v slovenščini. 3. Naša organizacija naj zahteva, da se zakotne šole zapro. (Tuk. Nemci nočejo pošiljati svojih otrok v javne šole, ker jim najbrž njih duh ne prija: zato se ti otroci poučujejo v privatnih hišah. Ne da se dognati, če je pouk jugoslovenško navdahnjen.) 4. Društvo zahteva, da se že enkrat izvrši sklep avgustove seje viš. šol. sveta v zadevi upokojitve naduč. Albina Wankmüllerja na Bregu pri Ptuju. (Kljub omenjenemu sklepu mož še vedno aktivno deluje. Čudno!) + Gornjegrajsko učiteljsko društvo 'e zborovalo na Rečici dne 13. novembra. Predsednik pozdravi navzoče; med temi tudi novega tovariša Cirila Rakovca iz Ksaverija. Društveni tajnici Mariji Roj-n'k. ki je dobila Polzelo, navzoči časti-tajo: namesto nje izvolijo tov. Ivano Cerne za tajnico. Predsednik spomni zboro-valce na pokojnega našega kralja in njegove vrline; vsi mu zakličejo trikratni »slava'«, Njega Vel. kralju Aleksandru na trikrat »živel!« Kratko poročilo o pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini je nodal predsednik, ker je bil poročevalec odsoten. Nato je tov. Martin Sotlar govoril o narodnem gospodarstvu. Podava-nje je b'lo razločno, omejeno na najvažnejše pojave in vsled tega zanimivo. Podrobni učni načrt iz zemljepisja in zgodovine, ki se je sestavil v tem šolskem okraju, se je dal pomnožiti, da dobi vsaka šola po en izvod, dokler ne dobimo kaj stalnega. Razgovor o novih in starih urnih knjigah, o različnosti zv ezkov. u raznih nazorih glede pouka v srbohrvaščini, o tiskovinah i. dr. je bil jako živahen. Prišli smo do sklepa, da se mora vršiti prav kmalu uradna konferenca, da se zmešnjava odpravi. Zborovalci so tudi obsojali pisavo nekaterih nam nasprotnih listov povodom znane sodnijske razprave v Ptuju. O krajnih šolskih svetih, o oouku v kmetijstvu in prirodoznanstvu ter o šolskih vrtni se je izrazila marsikatera zanimiva in poučljiva misel. Naposled se je razdelilo četvero blokov za /hiranje prispevkov Učit. konviktu«. + Šoštanjsko učit. društvo je zborovalo dne 24. novembra v Velenju. Kljub ugodnemu vremenu je bila udeležba zelo slaba, izostalo je 8 članov neopravičeno. Društvo je izgubilo tekom počitnic 3 člane, in sicer tov. Armiča, Gorišeka in Nit-une, ki so se preselili v druge šol. okraje, pristop sta prijavili tov. Vaupotova in Vr-bapčeva, ter tov. Plasch in Kristan. Predsednikovo poročilo o pokojninski skupščini v Rogaški Slatini in drž. skupščini v Zagrebu se je vzelo na znanje. Bloki radovljiškega učit. društva v prid Uči+. konvikta se bodo prodajali le med učiteljstvorn in ožjimi prijatelji, prodajanje od hiše do hiše se zdi zborovalcem poniževalno in neumestno, ker živi neuko ljudstvo in žal tudi velik del inteligence v prepričanju, da smo mastno plačani. Društvo pa priredi v ta namen gledališko predstavo v Šoštanju. V tozadevni odbor se izvolijo tov. Skala, Vrečko, Tajnik in tov. Cilka Trobejeva. Bloki Pedagoško-didaktiškega krožka v Mariboru se izro-če v prodajo tov. Kogelnikovi in Skazovi. Za rezervni sklad se odpošlje kakor že sklenjeno od člana po 10 K. Članarino za SI. šol. Matico bode pobirala poverjenica tov. Cilka Trobejeva pri občnem zboru. Tovariši in tovarišice! Udeležite se pol-noštevilno občnega zbora dne 15. decem bra v Šoštanju, šolski voditelji' pa skrbite v smislu sklepa lanskega občnega zbora, da bo plačana do tega dne vsa članarina za I. 1921. + Slovenjebistriško učit. društvo je zborovalo v četrtek, dne 17. novembra 2.1. v dekliški šoli v Slovenski Bistrici. Predsednik tov. Karbaš pozdravi navzoče, od katerih pričakuje, da bodo v novem šolskem letu s podvojeno silo delovali v procvit šole in prospeh učiteljskega društva. Za zadnje je treba tudi nekaj žrtev, najmanjša je, pač redno pose-čanje zborovanj in točno plačevanje udnine. Pri tem zborovanju smo pogrešali marsikatere tovariše, ki so se pa — razun Makolčanov — vsi opravičili. Po prečitanju došlih dopisov in zadnjega zapisnika, ki se odobri, poroča tov. predsednik o I. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini, katere se je udeležila tretjina naših članov. Tov. predsednik poroča o poteku I. državne skupščine v Zagrebu. Poročilo nas je zelo zanimalo, saj do tedaj še nismo imeli v rokah „Tovariševega" poročila. Ker je bil zadržan predavatelj, ki naj bi bil govoril o kmetijskem pouku, preda-' va tov. predsednik „O vodilnih mislih de-, lovne šole". Na zanimiv način govori o delovni šoli sploh ter o razliki med obema strujama v tej stroki, t. j. o delovni, kjer prednjači telesna in o dejanstveni, kjer se udejstvuje duševna samodelav-nost učenčeva. Navaja tudi vzglede, kako naj se uporablja zadnji princip pri različnih predmetih. V imenu zbranega učiteljstva zahvali podavatelja tov. Rainer, ki posebno po-vdarja, da je tov. predsednik s svojim izvrstnim delom lepo izpolnil vrzel, ki je nastala vsled odsotnosti tov. Bratoša. Pri slučajnostih predlaga tov. Planer naj se vsa šolska vodstva naroče na So-količa. ki nudi mnogo prvovrstne tvarine za ljudskošolsko telovadbo. Ako vadimo na vseh šolah iste vaje, katere poprej vsakokrat pri zborovanjih predelamo, potem lahko učenci različnih šol pri izletih skupno nastopajo: namesto dosedanjega sovraštva med posameznimi vasmi naj stopi vzajemnost in plemnito tekmovanje. Predlog se sprejme. Ko so se še določile redne pèvske vaje. zaključi tov. predsednik zborovanje^__ Naša gospodar, organizacija. —g Učiteljsko društvo za celjski okraj. Vsi tovariši(ice), kateri so prija-vi'i svoj pristop k društvu Samopomoč se vljudno prosijo, da pošljejo svojo pristopno izjavo in zdravniški certifikat naravnost vodstvu društva v Ljubljano (Učiteljska tiskarna). Storite takoj in ne odlagajte ! Stran ti. UC1TELJISKI TOVARIŠ, dne ^eggnbra 1921. Stev. 5 50 /A HEZLRVNI SKLAD UJU. — PO-VERJENIŠTVO LJUBLJANA. Prostovoljni organizačni davek — 1921. (Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. decembra 1918.) 16. izkaz. Po 500 K: Šolsko vodstvo — Hajdina pri Ptuju. Po 220 K: Učiteljstvo — Vrhnika. Prispevali so. Michler 30 K, po 20 K: Malnarič, Ravletič. Vuk, Schiffrer. Buli, Horvat. Kobal, Marinko in Petrič, po 10 kron: Malavašič. Da. da — res so še ljudje s kopreno na očeli. ki komaj čakajo. da bi zopet tlakovali sovražniku svobodne šole. Hvala Bogu, da je takih ZuslepUencev prav malo! Naša armada na koraka veselo naprej ter se niti ne /meni več /a razne Šusteršiče. Zdravo! Po 122 K: Učiteljski zbor meščanske šo: le — Iržič. Po 120 K: Šolsko vodstvo Ruše. Darovali so: Lesjak Davorin 40 K. do 20 K pa: Lasbacher Josip, Stani Tonil-slav. Ana Ambruscheva in Alojzija (ior-nikova. Po 80 K: Šolsko vodstvo — št. lanž. Dolenjsko. Po 32 K: R. Oman — Begunje pri Lescah. Po 30 K: Luznar Fr. Primskovo. Po 20 K: Vidic lid i — Rate je pri Škof ji Loki ter Ana Mallyjeva Primskovo. — Današnji izkaz 944 K. Prej izkazanih 23.813 K. Skupaj 24.757 kron. Ivan Petrič. Ljubljana. VIL. Gasilska cesta 172. Iz pisarne strokovnega tajništva — poverjeništva UJU. A. P. H. 882.: 1. Ne. — Če je bilo nakazano, zgodilo se je pomotoma. Bodite pripravljeni svoječasno na povračilo. — 2. Ako je bil dotičnik zdržema črez 6 mesecev na bolniškem dopustu, je postavno. Ako ne, naj se obrne uradnim potom na višji šolski svet. — 3. Na vsak način mu spada povišica. šolsko vodstvo naj javi uradno. M. M. v Št. J.: Nagrade za nadure učiteljic žen. roč. d. so še vedno iste. Razpisi služb. Štev. 622/III. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB. V šolskem okraju svetolenarškem se po odredbi višjega šolske sveta razpisujejo v stalno nameščenje naslednja učna mesta: 1. Sv. Lenart v Slov. gor.: 1 služba za učitelja. 2. Sv. Trojica v Slov. gor.: 1 služba za učitelja. 3. Sv. Anton v Slov. gor.: 1 služba za učitelja al» učiteljico. 4. Sv. Barbara v Slov. gor.: 1 služba za učitelja ali učiteljico. 5. Marija Snežna v Slov. gor.: 1 služba za učitelja ali učiteljico. 6. Sv. Jurij v Slov. gor.: 1 služba za učitelja ali učiteljico. 7 Sv. Benedikt v Slov. gor.: 1 služba za učitelja ali učiteljico. 8. Sv. Rupert v Slov. gor.: 1 služba za učitelja ali učiteljico. • Pravilno opremljene prošnje naj se vložijo po predpisani službeni poti do 26. grudna 1921 pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. šol. svet v Sv. Lenart v Slov. gor., dne 24. novembra 1921. Predsednik. Štev. 400. R. duhovščini za mnoge tolažilne obiske tekom dolge bolezni, /lasti visokoč. g. arhidijakonu Fr. Hrnstelj-u za ganljivi nagrobni govor, nadalje vsem_ tukajšnjim javnim uradom, oblastvom itd za častno udeležbo pogrebnega sprevoda. Še prav posebno zahvalo belo oblečenim dekletom ki so nosile blago pokojnico k zadnjemu počitku in pa pevcem, ki so počastili sprevod s pretresljivimi žalostinkami. Toplo zahvalo izrekamo vsemu ufiteljstvu tukajšnje dekliške in deike šole, ki se je po izrazitih besedah g. Majerja poslovilo od svoje koleginje. Končno zahvalo še tistim gospem ki so se blagodejno trudile za vse izvanredno krasne naprave nuliškega odra in sprevoda. Žalujoči ostali. Engelbert Gangl: Spisi za mladino, I., II,, ill., IV., V., VI. zvezek po D 3 — Andrej Rape , . I., II., III., IV. V., VI. zvezek po „ 3 — Mišjakov Julče: „ . . I., II., III., IV , V , VI. zvezek po „ 3- Ivo Trošt: Moja setev. Spis za mladino, 1. in 11. zvezek po . . . . 3' — Pav. Flere; Iz mladih let. Spis za mladino, in II. zvezek po . . „ 3- — , Babica pripoveduje. Spis za mladino po.....„ 3-— Marko Senjanin: Slovenski Robinzon .....„ 375 Fran Levst k: Zbrani spisi za mladino, broš. D 1150, eleg vez. . ,13 50 Otroški oder. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). Igriee za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol brošura....., 4- — Gustav Šilih: Nekoč je bilo jezero, vez...........„ 1250 V prid Učiteljskemu konviktu: Žirovnik Narodne pesmi, 1, II. in III. stopnja, cena..... D 1 25 Marolt: Narodne himne in domorodne pesmi za mladino . . . , 125 Te himne so odobrene od višj. šol. sveta za šolsko uporabo. Nadalje: Kab. Tagore Povestice. broš. D 2 50, vez. . ........D 3-f>0 Or. Ivo Šorli Bob in Tedi ...............750 Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica............., 375 „ Bob za mladi zob (pesmice) ....... . „ 3'50 Oton Župančič: Sto ugank (pesmice) ... ..... , — 75 Mark Twain: Mali klatež........broš. D 6 50 vez. . . 8- — Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica) ... .......„ 5'— Ewald Botka: Dvonožee.......broš. D 12 50 vez. . „ 14 — Fran Levstik: Martin Krpan......... ....., 5-— Ivan Albreht: Mlada greda (pesmice)............10'— Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom)........10 Nemcova: Češke pravljice (I. in II. zvezek.) brofura ..... 2 75 France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu broš. D 3-~ vez . ,4 — Moj zverinjak.....................5-— Čika - Jova Gradnik: Kalamandrija pesmice......vez , 4-~ Zmaj: Malaj in Malon pesmice......., „ 3-5o Waschtetova: Pravljice .............. , . Milčnski: Pravljice................„ ,12 — Trnjulčica, pravljica s slikami............. , 9 — Snegulčica ................» 9 — Rdeča kapica „ ............... „ 9-— Pepelka , . „ ............ , 8 — MoJi ljubiki, živalske slike...............8 - Mladi slikar, knjižica za slikanje.......... „ „ 6' — Slike iz pravljic „ ..................6-— ; Kazen tega ima „Učiteljska knjigarna" šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnike, peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po D 125, 1-50. 2-10. 2-25. 6-25. 7.50.