Leto IS
10. štev.
II Ljubijans, dne 7. marca 1S29
Od leta do leta, se spreminja lice naših krajev in morda na kmetih še bolj, kakor po mestih. To domačini ne opazijo tako zelo, kakor tisti, ki redkejše poseča stare domače kraje: Spremenile so se strehe. Slamo in deske so zamenjali s cementno opeko in škriljem, iz lesenih kočic pa so nastale zidane hišice. Tudi hlevi so danes drugačni kakor so bili. V najmanjši gorski vasici, posebno po Gorenjskem, vidimo visoke droge, preprežene z žico. Ko pa nastane mrak, se vse zasveti in zdi se ti, da si prišel v mesto. Posebno spremenjena pa je vasica v poznem poletju in zgodnji jeseni. Pred leti si slišal že od daleč prilietni »pika, poka«, danes pa le drdranje strojev, ki jih goni motor. — Kdo neki danes ne pozna te naprave. Ni jo več vasice, kjer bi ne uporabljali čudne naiprave in mnogi gospodarji, posebno mlajši, pa jih znajo tudi popravljati, kakor najbolj spretni mehaniki. In prav ta priprava, odnosno naprava, je •povzročila tolike spremembe. Mali motorček je spremenil vas, kjer je olajšal težko, a vendar večkrat prav prijetno delo odnosno človeško moč. Motorček goni mlatiitai stroj, pomaga žagati drva, vzel je delo vaškemu potočku, ker goni mlin in večkrat celo manjše žage za rezanje desk. Še večja pa je sprememba na cesti. Po vojni so izginili iz cest težki »parizarji«, ki so jih vlekli močni pinc-gavci, na čijih ponosnih vratovih so sedeli z rdečim blagom okrašeni in z medenino okovani komad. Nadomeščajo jiiz tovorni avtomobili, lahne vprege, pred katerimi so tekali tankonogi vranci pa so izpodrinil osebni avtomobili. Ni ga skoraj več kraja, kamor bi ne bil še prišel avtomobil. Posetili so že najvišje človeške naselbine. Lansko leto je bil avtomobil, tipe »Wanderer«, na Šmarni gori, in na Šmarjetni gori pri Kranju, kamor so le prav redko ali pa sploh še nikoli konji pripe-Ijaili kako kočijo ali kaj stlionega. In vse to goni motor, tista čudna naprava, ki je, kakor že omenjeno, povzročila toliko spremembo tudi na cesti.
Vsakogar bo gotovo zanimalo, kdo neki je bil tisti človek, ki je iznašel motor.
Prvi motor je imel Anglež Jon Barber. Leta 1791. je naredil prvi tozadevni poskus. Segreval je v posodi ogPje, les in olje, dokler ni dobil poseben plin. K temu je primešal zrak in mešanico zažgal s kresilnim kamnom. To je eksplodiralo, se razpočilo. Pritisk, ki je nastal, odnosno nastajal pri takih ponovnih eksplozijah, je uporabil za pogon lopatastega kolesa. Ta iznajdba pa je bila prvotno seveda brez posebnega pomena. Drugi poizkus je uspel tri leta
Motorni plug orje (na levi). — Tudi pri smučanju pomaga motorna naprava, nova iznajdba, kj jo nosi smučar na hrbtn (na desni).
kasneje Robertu Streetu. Leta 1801. pa je užigal mešanico zraka in plina Francoz Lebon z elektriko in že dosegel prvo uporabljivost nove iznajdbe. Leta 1823. je motor izpopolnil zopet Anglež Brown in 1860. je Francoz Rihaird Lenoir prebil led. Motorno moč je uporabil za pogon stroja.	■'■•i S tem se je pričela nova doba. Poleg parnega stroja je ropotal motor. Tekmovala sta drug poleg drugega. Parni stroj je prevzel težia dela, dočim je motorček pomagal človeku pri lažjem delu. Izpopolnjevali so jih od leta do leta, dokler se nista koncem koncev dvignila do današnje popolnosti. Za proizvajanje plina so vzeli bencin. Preden pa je bil motor popolnoma uporabljiv, se je dogodilo
mnogo nezgod, ki so zahtevale tudi človeške žrtve. Ali človeški duh ni miroval.
Motor so kaj kmalu vpregli v razna vozila. Če se le malo ozremo nazaj, vidimo,, kako Čudni so bili prvi avtomobili, ki so se pojavili na naših cestah. Kak ropot so povzročali in kako neprijeten duh se je razširja1! za tistimi pošastmi. In kako izgledajo, da-ries? Brez ropota in drugih neprijetnosti frče iz kraja v kraj. Nabavili so si jih tudi že premožnejši vaščani. Služijo jim kaj dobro, posebno tistim, ki se bavijo s kako industrijo. No in kakor vidimo pa goni motor danes tudi že vse druge za kmetijstvo potrebne stroje.
Do zadnjih let je bila živina neobhodno potrebna za oranje, ali kakor vidimo na naši sliki, pa je tudi že na plugu pritrjen majhen motorček, ki nadomešča konja ali vola. — Parni stroj in pa motor, ki mnogo koristita svteu, sta pa povzročila tudi precejšnjo škodo našim kmetom. Z nadomestilom vprežne živine je pričela propadati vrednost konj in naši konjerejci precej nejevoljno gledajo n,a motorna vozila. Seveda so pa zadovoljni, kadar jim ni treba več dvigati cepa in goniti žage.
Največjo zaslugo pa si je priboril motor, ko je dvignil človeka v nebesa, nad oMake. Kakor velik ptič je splaval človek z letalom pod zvezde in tako uresničil davne sanje pradedov, da se dvignejo kdaj visoko nad vse zemeljske vrhove. Ni še dolgo, ko je pisal pisatelj Ju,les Verne (izg. Žil Vern) bujne povesti, v katerih je orisa! človeka za zmagovalca vse zemlje, morja in zračnih višin. Takrat so se ljudje čudili bujni pisateljevi fantaziji in čitali njegove povesti kakor stvar, ki je zanimiva, ki pa se ne more nikdar uresničiti. In vendar ni od tedaj preteklo mnogo časa in fantazije Driljublienega pisatelja so postale živa resnica. Komaj slutene misli in upi napredujočega človeštva so postali meso.
Ker se v železniškem prometu -morajo ozirati vse države na svoje sosede, zato sklicujejo sestanke. Tak sestanek se je vršil te dni v Ljubljani. Zastopane so bite poteg naše države še sosedne države Na ilevi: Marija dr. Koršarjeva, vrla narodna delavka, je te dni praznovala v Kranju svojo 601etnico
Na Je vi goren jski smučar Joško Janša, ki je v Rumuniji odmesel prvenstvo v smučanju. Na desni hiša pri Litiji, ki se je od hudega mraza na več krajih razpokah. Najbrže je imela sfobo streho. Spodaj na desni prijetna zimska vožnja dveh prijateljev. 2e ti dve sliki kažeta, da ima zima svoje dobre in tudi slabe strane. Onemu, ki je zdrav, sit in toplo oblečen, prinaša tudi zima sladko razvedrilo
V okolici Laškega je prejšnji teden velik plaz zasul železniško progo. Bela črta kaže višino plazu, ki ie zasul oba tira in za drfj časa onemogočil vsak promet
Na desni: Joško Šušteršič, sin uglednega gostilničarja v Žužemberku, če umrl. Pokojnik je Lii naprednjaik in znan organizator. Udejstvoval se je vsepovsod, kjerkoli je bila treba delavnih mož. B;1 je načelnik Sokola, deloval je pri gasilcih v dramatičnem društvu itd, Delavnemu možu naj bo počitek sladak!
Na levi: Snežni plaz, ki je udri v hišo in povzročil ogromno škodo. Nevarnost plazov je velika zlasti spomladi, ko se prične sneg taliti in ko na pobočjih nekoliko popusti zmrzlina, zdrče ogromne množine snega v dolino. Na poti navzdol temelji i to pregazijo vse, kar jih ovira
Grof Kavuir in papež Pij IX. sta se 1. 1870. skregala in razbila cerkveno državo

- - mmmmššššmsks* H o* I
Mi
i c um bo poteklo štirideset let, odkar je znamen.ti Stavbenik inženir Eiffel postavil eno najimenitnejših zgTadb na svetu, sloveči EifClov stolp. Pri tej priliki bodo postavili slavnemu graditelju tudi lep spomenik V sredini trije novi ministri Zedinjenih držav, ki so ta teden obenem z novim predsednikom Hooverjem, pre> vzeli posle v novi ameriški vladi.
Spodaj Wilson, ki je kot predsednik Zedinjenih držav zahteval ustanovite! društva narodov kot vrhovno svetovno stopnjo za čuvanje miru. Palača društva narodov, kjer se te dni borijo narodne manjšine za svoje po Wil-sonu zagotovljene pravice. Na levi v sredi dosmrtni tajnik društva narodov Ene D rumom'
Ua se poštni promet vrši • hitreje, zrakoplovi. Tako vidimo na sliki, m jo ureja v svoje poštno letalo,
so pričeli prenašati pošto kar z kako zrakoplov ec. prejema pošto ki ponese pisma v daljne kraje
Dandanes prirejajo ljudje že najrazličnejše razstave, kamor pri vlečejo najrazličnejše ou-cke. Tako vidimo dva psa, ki gotovo nista po našem okusu, a Vendar so njih posestnike zanju visoko nagradi®. Na desni pa vidimo celo mačko, ki je bila odlikovana. Morda je gojitev takih cuckov v kakem pogledu koristna, vendar mislimo, da bi bilo boljše, če bi se družba v današnjem težkem času z isto skrbjo brigala za revne otročičke, ki marsikdaj nimajo koga, da bi jih hranil
Vodno vozilo, nazvano »foidrocikelj«. Namesto koles sta dva čolna, ki jih vozač ali vozačica goni z nogami. Na sliki vidimo -mlado Francozinjo, ki se pelje čez Rokavski preliv, to je del morja med Francijo in Anglijo
Te dni je razsajal v Ameriki strašen vihar, nazvan »tornado« in posebno razdejal naselbino Duncan. Na sliki vidimo v zraku vrtinec tornada, pred strašnim opustoševanjem, ki ga je vršil v tem kraju
Letalci danes že popolnoma obvladujejo zrakoplove in plovejo kakor jim pač drago. SKka kaže letalsko eskadrilo, to je letalski oddelek, ko pri letalskem manevru pripravlja napad na ameriško mesto