^1#ĄI€. iovit gre živall 3prederzni kalin,  Njegova pnšica Zavdaja pogin. Nevidoma zverne V prepad se do dna, Njegova mogočnost Konfana je vsa. «— Pobega, kar noge, Pernte ima, Dolina in gora Pred njlm trepeta. Ko jntro posije Na truplo mertvd, Živali od kraja Vse k njemu gredd. Pa strelec presilni, Nasiten še ni, Po skalab, verhuncih Živali podi. In orli, lesice, Gosčave ves svet, Mesarijo lovca, Kot on jih je pred. Prederznežn rado Se tako godi: Kdor drnge preganja, Sam sebe vlovi. Jakotlav.