Načela dedovanja izražajo pravnopolitično vrednotenje v dednem pravu; njih uresničevanje deloma zagotavlja tudi ustava. Avtor šteje, da veljata v našem pravu samo dve taki načeli: svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) in dedovanje v družini. Prvo načelo pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi se oziral na zakoniti dedni red. Svobodi testiranja postavlja pravo določene omejitve; najmočnejša vsebinska omejitev je nujni delež. Po drugem načelu preide zapustnikovo premoženje ob njegovi smrti na osebe, ki so z njim v določenem družinskem razmerju - ob pogoju, da zapustnik ni z oporoko drugače razpolagal. Vesoljno nasledstvo (univerzalna sukcesija) po mnenju avtorja ni načelo, ampak zgolj izraz pravnotehnične odločitve zakonodajalca. V prispevku avtor navaja argumente proti pojmovanju, da gre tudi pri nekaterih drugih rešitvah dednega prava za načela, omenjeni načeli pa podrobneje obravnava.

Pravice