V Ljubljani, 11. decembra 1928,
Štev. 4,
Poštnina plačana v gotovini.
Leto I.
PRIMORSKI GLAS
Izhaja 1., 11. in 21. v mesecu. Naročnina za SHS do 31. 12. 1928 Din 10‘ Dalje: celoletno Din 60• —, polletno Din 30' —, četrtletno Din 15' Za inozemstvo Din 80 — letno.
Uredništvo in uprava: Ljubljjna, Šel nbu gova ulica štev. 7/II. Telefon štev. 20-01. Račun poš ne hranil ice v jubljani štev. 12.487. Pos mezna številka Din 2’—
Fašistovske zmage
Tudi ob nastopu fašistične vlade (28. okt. 1922) se oportunizem, kolikor ga je bilo med slovensko*hrvatskim živ* Ijem v Primorju, še ni zavedal, da gre fašizem do skrajnosti tudi v naših nas rodnih zadevah. Celo na vodilnih mestih je vladalo prepričanje, da vrši svojo nes izprosno akcijo le nad delavskim razres dom, ki je največ trpel dotlej radi fa* šistovskih band. Tako si je mogoče raz* ložiti, da se je izvršila slovanska poklos nitev predstavnikom novega, fašistov« skega režima kmalu po njegovi uvedbi.
A prav tako kmalu se je pokazalo, da je fašizem gibanje, ki je v popolnem nasprotju z liberalno metodo vladanja tudi tedaj, ko ima vso oblast v rokah. Če je liberalni režim, včasi naprednejši (Giolitti 1900!), včasi reakcionarnejšl (Crispi 1893!), uporabljal politično umet« nost popuščanja in vtesnjevanja svo« boščin, izhajajočih iz načel zmage me« ščanstva, je pa fašizem poznal tudi po letu 1922. le eno: brutalno silo. V po« četku je sicer izgledalo, da bo morda le« galiziral vso dotedanjo, zakonom na« sprotno nasilno svojo akcijo. A kmalu se je uvidelo, da je dosleden, to se pravi, da začenja odstranjati vse zakone, ki vsaj na papirju ovirajo njegova nasilja. Zajemljivo bi bilo očrtati vsaj v veli« kem, kako so si merodajni fašistovski parveniji, ki so prinesli v svojo mlado politično kariero s seboj večinoma — po« leg zločinov — le absolutno, nevednost glede vsega javnega gospodarskega živ« ljenja, predstavljali novi paradiž v Ita« liji. ,Pa za to ni tukaj prostora.
Prvi dokazi doslednosti fašistovske metode brezzakonja in nasilja so se po« kazali 1. 1923. v zapiranju vseh izrazitih nasprotnikov fašizma. Pa ne morda »Ideje« kot take! Ne! Kdor je nasproto« val fašistovskim podeželskim vodjem v njih osebnih kupčijah, večinoma nepo« štenih, ali je bil kot obrtnik, trgovec in podobno ovira, da bi se apostel fašizma v slovanski zemlji zasidral gospodarsko, ta je moral v zapor. Tako je bil najeno« stavneje izločen kot tekmec. Dvomljivi elementi, večinoma pustolovci in često izmečki družbe, priseljeni iz starih po« krajin, niso imeli tanke vesti, ko so raz« vij ali svoje načrte v imenu »domovine«. Kdor jim je bil nevaren, je moral s poti. In če ni zadoščala ječa, je pomagal de« janski napad, ki je ogrožal golo življenje.
V jeseni 1. 1923. pa je fašizem ob« javil šolski zakon, ki je našim krajem pokazal jasno, da je odzvonilo vsakemu oportunizmu. Gentilijeva šolska reforma je določala, da se odstrani iz osnovnih šol naš jezik in sicer postopno, najprej v prvem šolskem letu in pozneje v na« slednjih. Fašizem je torej napovedal boj do iztrebljenja vsemu, kar je bilo slo« vanskega.
Povedati je treba, da je bil ta boj sprejet tedaj na vsi črti. To se pravi, ves slovanski živelj v Primorju je nastopil
proti nasilju brez razlike strank. Opor« tunisti so se poskrili v temo, tisk, ki je bil dotlej svoboden tudi po italij. zakonu (vsaj na papirju!), je prvič enodušno pričel ostro, borbo proti 4. členu Genti« lijeve šolske reforme. Ne prej in ne po« zneje se ni glasila tako odločna beseda v vsem časopisju slovanskega Primorja.
Vendar je resnica, da te besede niso govorili oni, ki so, imeli nalogo pisati liste. Sestavila se je bila posebna sku« pina, ki je spontano, prevzela nalogo vo« diti borbo proti novemu težkemu nasilju.
Članki so se vrstili drug za drugim. »Učiteljski list« je objavil uvodnik »Ave, Caesar!«, v katerem se očita Italiji, da je vrgla raz obraz krinko ter nastopila kot nasilnik, ki mu ni nič več sveto in ki ,se vzpenja preko, vsake morale. Čla« nek je ponatisnila »Edinost«, ki je ob j a« vila po vrsti še več drugih, enako ostrih člankov, istočasno so pisali na isti na« čin v Trstu »Delo«, »Istrska Riječ« in »Mali list«, v Gorici »Goriška straža«. Fašizem je takoj skočil kvišku. Močni oddelki policijskih agentov so napravili v uredništvih obširne preiskave in hoteli vedeti imena piscev. Niso jih zvedeli, zato so predali državnemu pravdništvu odgovorne urednike listov. Proces je bil v teku, pa takrat niti fašizmu samemu ni prav dišal. Zadeva je bila dokaj ne« hvaležna že sama na sebi, a tudi zakon ni predvideval takega kaznovanja, kakor bi ga fašisti želeli. Kakor so fašistovske tolpe v Primorju nekaznovano počenjale že davno prej težke stvari, vendar fa« šizmu ni bilo prijetno začenjati procesa, ki bi pred vso javnostjo kazal italijan« sko »pravičnost« nasproti »drugorod« cem«. Tedaj se je italijanska oblast še prav posebno bala ustvarjati v Primorju »mučenike«. Tudi bi morali nastopiti proti vsem strankam, ne izvzemši ko« munistične, zato je fašizem raje ubral drugo pot. Goriški prefekt (v Vidmu) je izdal famozni ferman, da morajo biti slovenski listi pisani dvojezično. »Go« riška straža« ga je objavila z debelim črnim robom. Ukrep je bil ne le proti« zakonit, ampak tudi smešen. Vendar se je tržaški prefekt ustrašil, da bi njega ne smatrali premalo patriotičnega ter je izdal sličen ferman tudi za Trst. Tudi »Edinost« je izšla dvojezično in so jo Italijani sami pridno kupovali iz rado« vednosti o fašistovski modrosti. Takoj pa se je pokazalo, da se uradni ukrep ne bo mogel vzdržati že radi tega, ker je bil polovičarski. »Faseisticamente« bi bilo treba slovansko časopisje sploh za« treti, ker fašizem le tako razume narod« no vprašanje. A tega Mussolini ni mogel storiti. Odredil je nasprotno, razveljavil je ferman za Gorico in Trst. Tako je fašizem doživel v tej stvari občutno bla« mažo. Pač pa je počel pripravljati zakon o tisku, s katerim je hotel tudi gmotno zatreti vsakršno svobodno besedo. Ustvaril ni z zakonom nič drugega kot
i videz nekake upravičenosti postopanja proti nezaželjenemu tisku. Tiskovni za« kon je spet pokazal fašistovsko, junaško doslednost, ker je uvedel spet polovičar« ske mere, kjer je zasledoval čisto jasne cilje, ugonobiti ves nefašistovski tisk.
Tako je živel slovanski tisk do teh zadnjih tednov — živel, kakor jetnik v temni celici. Zdaj padajo zadnji listi naše javne tiskane besede v Primorju. Mi ne obžalujemo tega. Obžalujemo pa, da ni silna politična modrost fašizma že prej uničila našega tiska in sicer tedaj, ko je moral pisati, kar je ukazovala fa« šistovska pest. Sicer so fašistovski ko« ristolovci že davno gospodarili po slo« vanski zemlji tako, kakor jim je bilo drago, ker se v listih ni smelo poročati o njih poneverbah, nasiljih in o podob« nem. Tudi s tem si fašizem ni koristil, ker so njegovi veljaki toliko lažje s tat« vinami in enakim kompromitirali itali« jansko ime. A z dopuščanjem tiskanja slovenskih časnikov je fašistovska poli« tična uprava ovirala razvoj našega taj« nega tiska. In to je škoda, ki nam je nikdar ne odtehta vse, kar se je objav« Ijalo v Primorju z dovoljenjem fašistov« skih vsemogotcev. Tega sicer fašizem, kratkoviden kakor je, ni želel, a je ven« dar dosegel Namesto s svcbcdno;, od« ločno besedo, ki bi pospeševala borbo na življenje in smrt proti fašističnemu bar« barstvu in izžemanja! širokih slojev, se je naše ljudstvo krmilo' z brezkrvno, vo« deno hrano'. Namesto odpora proti, sa« trapskemu sistemu se je pridigala potr« pežljivost in pokornost fašistovskemu »zakonu«. Hvala Bogu, da je danes temu že konec. Storili so ga dalekovidni fa« šisti in prav je. Čim bolj bo' fašizem da« vil našo besedo, tem nagleje se bo raz« širil ilegalni tisk. Tem globlje se bo za« jedel v korenine fašistovske moči, glob« lje kot vse, kar je fašizem preganjal z neumno besnostjo steklih ljudi. Fašizem je s svojim postopanjem uničil zadnje ostanke oportunizma in prav gotovo ne v škodo našega preizkušanega rodu.
V prvih dveh člankih o gospodar« skem položaju fašistične Italije smo ugo« tovili, sledeč številkam uradnih poročil, kakšna je na sploh struktura italijanske« ga gospodarstva in v kakšnem položaju se to gospodarstvo sedaj nahaja. Zaradi posebnih pogojev svojega gospodarstva — o katerih bomo še govorili — je postal za Italijo notranji konsum največje važ« nosti. Ta notranji konsum se je pa prav zelo skrčil tudi zaradi previsokih cen. Treba bi bilo sedaj te cene znižati. V tem tiči velik problem. Neki fašistični list je bil napisal, da je vprašanje cen za fašizem najtežavnejše, da pa ga bo fašizem zmogel. Ko se je lira revalori« zirala, so bile cene nekoliko znižane, to« da povsem nesorazmerno. Resnično in močno so se tedaj znižale samo plače.
Notranji ko n sum se je moral skrčiti. Ta posledica je bila in je logična.
Če bi sedaj hoteli notranji konsum zvišati, bi bilo pred vsem potrebno zvh sati plače. Do tega pa v Italiji ne bo prišlo do tedaj, dokler delavstvo ne bo imelo možnosti, da si to pribori. Fašizem je v Italiji nastal baš zaradi tega, da dobe industrialci proste roke pri izkoriščanju delavstva. Zakaj?
Italijanski industrializem nima do* volj svojih surovin, tudi ne dovolj svojih kapitalov. Ne more torej vršiti kontrole ne nad surovinami ne nad kapitali, ka* terih kontrola je v rokah bogatega ino* stranstva. Dobiček italijanskih industri* alcev je odvisen torej samo od tega, ka* ko je plačano delo. To delo mora on izkoriščati,, kolikor je največ mogoče in to pod fašizmom vrši. Vsa politika ita* lijanskih industrialcev in veleagrarcev gre in mora iti za tem, da so plače kakor le mogoče nizke. Ta politika, ta logična tendenca industrializma in veleagrarcev je pa v organičnem nasprotju s politiko, ki hoče zvišati notranji konsum, brez katerega je obnovitev ital. gospodarstva nemogoča. Imamo torej dve nujni po* trebi enega in istega gospodarstva, ki se med seboj izključujeti.
Nadalje bi moral fašizem omiliti davčni pritisk. To bi bilo mogoče do* seči, če bi se znižali izdatki državne bla* gajne. Fašistični režim je notorično drag. Fašistični vladni aparat, ki ima nalogo, da obdrži nadzorstvo nad ogromnimi množicami italijanskega delavnega ljud* stva, nad ogromnimi protifašističnimi množicami in nad narodnimi manjšinami Italije, je tako silno drag, da ga Italija ne bo mogla preveč dolgo časa vzdržati in je že sedaj ovira pri stremljenju za povečanje konsuma in za gospodarsko obnovo.
Italijanska industrija gre nasproti popolnemu razsulu zato, ker ne more razpečati svojih izdelkov niti doma, niti v inostranstvu. Fašizem, ki se je popol* noma izistovetil z veleagrarci in industri* alci, vrši na gospodarskem, na politič* nem in na socialnem polju docela reak*
Fašistovski književni dihurji
Izginil je že v pretežni večini slo* venski periodični tisk Primorja, zauka* zali so odstraniti slovenske dvojezične napise, že davno časa sem strogo kaznu* jejo onega, ki bi se upal nalepiti ne samo slovenski, ampak tudi dvojezični lepak. Nikjer ni več znaka v javnosti, da pre* biva v Primorju slovenski rod. Vrgle so se zato fašistovske oblasti na slovenske družine, prodirajo v njihove domove, sta* no vanj a ter iztikajo tam za slovenskim znakom, knjigo, podobo, zasebnim pis* mom.
Redek je slovenski inteligent, kate* remu niso odnesli iz knjižnice kupa knjig. Preiskujoči agentje in karabinieri so v ogromni večini nevešči, prav malo izobraženi ljudje. Še od laške literature poznajo le oni šund, ki se prodaja po postajah in prodajalnicah časopisov za par lir. Zato pa kar obstanejo pred nem* škimi, slovenskimi, in drugimi knjigami. Ukaz je pleniti sumljivo čtivo. Kako naj pleni navadni marešjalo, ko pa ne razu* me niti naslova. Pleni zato na slepo, so* deč po zunanji obliki knjige, nemškega gospodarskega pisca skup z Govekarjem, Jurčiča v družbi z dr. Gosarjevo knjigo. Vse knjige z naslovi, ki zvene kako v socialno, socializem, sociologijo. Tiho in mirno pa pusti le premnogokrat nervoz*
cionarno ulogo. Zato ni v stanu, da bi izvršil obnovo italijanskega gospodar* stva in ni v stanu, da bi to gospodarstvo rešil pred razsulom.
Fašistični aparat ni nobena malen* kost. Orožništvo (karabinieri) se je' po* jačilo po številu in po sredstvih. Redar* stvena oblast je število svojih uslužben* cev postoterila. Tajnih agentov, podkup* Ijenih vohunov in konfidentov doma in v inostranstvu kar mrgoli. Tri do štiri* stotisoč mož broječa fašistična milica, ki je opremljena z naj dražjim orožjem in vsemi mogočimi napadalnimi sredstvi, tvori v Italiji skoro drugo armado. Poleg vsega tega in še mnogo vsega drugega, ki ni, da bi se tukaj naštevalo, so še red* na armada, mornarica in letalstvo'. Ves ta ogromni aparat se mora še vedno izpo* polnjevati, ker je število notranjih na* sprotnikov vedno večje, ker gospodarske razmere povzročajo vedno večje neza* dovoljstvo (ki more vsak čas izbruhniti) in zaradi zunanje politike fašizma, im* perialistične politike, ki gre za tem, da bi italijanski ekonomiji priborila pokrajine, kjer se nahajajo surovine in italijanski industriji trge, kjer bi lahko plasirala svoje produkte.
Od kod denar za te drage reči? Ko je fašistična vlada zvišala vrednost lire na današnjo kvoto, je nekatere davke odstranila in druge zmanjšala. S tem so se davki znižali za 5%. Pred revaloriza* cijo se je gibala vrednost lire napram angleškemu funtu skoro skozi dve leti na povprečni kvoti 125. Z revalorizacijo se je lira napram angleškemu funtu sta* bilizirala na kvoti 92, t. j. svojo vrednost je zvišala za 27%. Vsi, ki plačujejo dav* ke, nlačujejo danes zato vsaj 27% več, nego so plačevali prej. Ker je bilo opro* ščenega davka le za 5%, je znamenje, da se je davčni pritisk zvišal za celih 22%. Če upoštevamo ubožnost italijan* skega gospodarstva, se nam fašistična davčna politika prikazuje v obliki gospo* darskega roparja in nam obenem pove, kako drago plačuje italijansko ljudstvo tisto fašistično vlado, ki ga davi, ki one* mogoča vsak gospodarski preporod in
ki s svojo imperialistično' politiko pri* pravlja svojemu in drugim narodom vojne grozote. Zakaj fašizem ščuva in se pripravlja na vojno?
Naše prepričanje je, da bodo igrali gospodarski elementi v razvoju fašistič* ne krize prvovrstno ulogo. Gospodarska kriza se ne bo ustavila, ker se ustaviti ne more. Gospodarska kriza more po* spešiti vojno; more zrahljati še obstoječe socialne vezi; more povzročiti borbo med zastopniki različnih panog italijan* skega gospodarstva; more v gotovem trenotku, povzročiti v fašističnih vrstah in v vrstah industrialcev in veleagrarcev strah in zmedo. Vse te možnosti se bodo pojačile, ko bo italijanska vlada morala plačati svojim inostranskim upnikom velike svote posojilnih obrokov in obre* s ti. Posledice takih možnosti so nepre* gledne.
Ali imamo mi v svojem protifašistič* nem boju v evidenci vse mogoče posle* dice? Ali smo si na jasnem, da ni za nas vseeno, če se stvari razvijajo tako ali tako? Položaj gospodarstva Italije zašle* dujemo in opisujemo ne zato, da bi ga poznali, marveč zato, da opozorimo, kaj se iz takšnega gospodarstva lahko po* rodi, kakšne so lahko vse mogoče posle* dice in kako je naša dolžnost, da se pripravimo na vse možnosti, na vse po* sle dice. To: se pravi: Ko bo prišla ura, hočemo stopiti na prag bodočnosti v vseh ozirih pripravljeni.
To hočemo, to moramo.
A. T.
Eden najvažnejših, pa tudi najtežjih problemov Jugoslovanov pod Italijo je dijaško vprašanje. Pred vojno smo imeli že lepo število srednjih šol: v Go* rici, v Idriji, v Pazinu; vse šole so bile polne naše mladine. Seveda nam je Lah srednje šole hitro zatrl. Danes nimamo nobene: več. Naša mladina študira v Trstu, v Gorici, v Pazinu, v Reki, v Tol* i minu itd Povsod le laški pouk.
nemu gospodarju »Krvave poljane« in podobne knjige.
V valu nove ofenzive na slovenske časopise in z napadanjem' Gay de na vse, kar je slovensko, so napadli kar na celi fronti slovensko knjigo. V Sv. Luciji in bližnjih vaseh SO' pričeli pobirati od so* bote 24. novembra naprej letošnje knjige goriške Mohorjeve družbe. Napravili so nato preiskavo pri župn. Abramu, mu zapečatili njegovo knjižnico in mu pre* povedali vsako razpečavanje knjig. Prav* tako so se spravili nad župnika Koder* maca v Volčah ter tolminskega kaplana. Šli so nato plenit Mohorjeve knjige, t. j. koledarje, po zakotnih gorskih bajtah Zalaza, Ravni, Čadrga in po drugih bliž* njih tolminskih vaseh. V Šempasu so se soravili nad knjige »Goriške Matice« in je šempaski brigadir zaukazal ljudem^ da morajo prinesti do večera knjige, ako ne, jih zapre vse. V Sv. Luciji so pobrali karabinijeri trgovcu Maregi 76 izvodov knjig G. Matice. Po hišah so tudi stikali za knjigami G. M. V Podkraju pri Colu so pobirali Mohorjeve knjige. Pb celi deželi ponujajo svoj ničvredni fašistov* ski stenski koledar za 15 L, ki faktično ni vreden niti 2 L. Gorje trgovcu, gostil* ničarju in sploh obrtniku, ki bi ne vzel koledarja. V Kanalu so pobrali kata* binieri te dni zbornik Luči ter znano lju* bavno povest Franceta Bevka »Vihar«.
Najhujši vihar je pa naperjen proti znani drobni knjižici »Prvi koraki«. Že zlepa ni bilo tolikega preganjanja slo* venske knjige kot »Prvi koraki«. Izha* jala je v obliki priloge Edinosti ter je nato izšla kot drobna knjižica 1. 1926. v založbi Edinosti na 46 straneh. Tekom dvoletnega svojega dosedanjega življe* nja je ni doletevalo drugo kot preganja* nje in ovadbe karabinijerjev, plenitve in globljenja. Knjižica »Prvi koraki« je bila cenzurirana od tržaške kvesture ter po* trjena od tržaškega državnega pravdni* štva, morala bi biti torej kot kaka druga knjiga, toda oblasti so jo zrle le z mrkim očesom. Prepovedati je niso mogle, ker je bila njena vsebina popolnoma nedol* žna. Zato so hotele ovirati in preprečiti njeno razširjenje. V Ajdovščini in Pod* gradu se je vršila vrsta procesov proti trgovcem in razširjevalcem »Prvih ko* rakov«. Bili so vsi oproščeni. Državno pravdništvo je rekuriralo in vršile so se ponovne razprave pred goriškim tribu* nalom. In zopet so bili oproščeni obto* ženci, ker je bila knjiga pač cenzurirana in se sme knjiga zato širiti. Oblasti so privlekle na dan 114 člen postave o javni varnosti, ki pravi, da se ne smejo širiti tiskovine v javnih lokalih brez posebne* ga dovoljenja. Pričel se je nato pred sodnijami prepir, ali so obtoženci raz* deljevali »Prve korake« na cesti, v go*
Veliko je trpljenje naših srednje« šolcev, preden se navadijo na sred. šolo. Ljudske šole ne dajo prav nobene pod« läge, saj se v šoli uče le risanja, malo laški in igračkanja z izrezki iz papirja, lepenke in ilovice . . . Ko pridejo v srednjo šolo (če niso preje obiskovali Ciril«Metodove šole v Trstu) padejo ne po lastni, ampak po krivdi izbornih la« ških učiteljev. Koliko morajo naši fantje pretrpeti v šoli od učencev in od profe« sorjev! Večno zbadanje, zabavljanje čez slovenski narod!
Posebno poglavje zaslužijo škofij« ski konvikti. Imamo v zasedenem ozem« lju kar tri konvikte za srednješolce: v i Gorici, v Kopru in v Reki. Ker silno pri« manjku je v zasedenem ozemlju duhovni« kov, si škofje prizadevajo, da v kon« viktih vzgoje naraščaj. V te konvikte sprejemajo dečke iz svojih škofij. Sedaj : prevladujejo v vseh konviktih Italijani. Vzdržujejo se ti konvikti največ s pod« poro vernikov slovanske narodnosti, saj vemo dobro, da Lahi nočejo hoditi v cerkev in niti stotinke prispevati za cer« kvene namene. Vsako leto napravijo naši žunpiki po farah zbirko v blagu (krompir, fižol itd.) za konvikte. Veliko I se nabere. Jako žalostno je, da teh zbirk postanejo deležni v prvi vrsti laški dl« jaki. Kako težko dobi naš fant prosto mesto v semenišču! Še bolj žalosten po« gled je pa po zavodih samih!
V Gorici ima dijaško semenišče si« jajno palačo v ulici Dreossi. Palača od« govarja vsem higijeničnim predpisom in dijaki so na splošno jako zadovoljni v zavodu. Hrana je obilna in izvrstna. Vzgoja pa — laška. Šola — laška, razven Verouka, ki se uči v materinskem jeziku. Vendar je vodstvo zavoda v rokah spo« sobnih mož, ki gledajo na to, da dijaki delajo izpite tudi na državnih gimnazi« jah. Šola v zavodu je na višku. Vendar, kaj moramo pričakovati od mladeničev, Vzgojenih v laškem duhu?
Drugi zavod je v Kopru, ki ga vodi žPani Don Sirotich, ki pa ni Slovan, če« prav ima slovensko ime. Ta zavod je Pameščen v slabem poslopju in nikakor rte odgovarja higijeničnim zahtevam. — Vodstvo čisto laško. Ubogi naši fantje
•stilni ali kakem drugem javnem kraju. Obtoženci so dokazali nasprotje in bili Zopet oproščeni. Oblast pa le še ni mi« rovala. Pritisnila je na sodnike, naj ka« Znujejo obtožence na 50 L globe, da bi Pe mogli rekurirati. Pa so vseeno reku« rirali na najvišje sodišče v Rim. Vse to se je vrišlo v 1. 1926. in 1927. Leto 1928. Pa je prineslo še hujšo poostritev raz« kter proti »Prvim korakom«. Laške uči« feljice so ponekod zvabile otroke, naj JPn prinesejo »Prve korake« v šolo. Tam ; s<> nato jokajočim otrokom pobrale 1 Trve korake«. Zatem so starši preskr« Leli otrokom nove »Prve korake«. Iste i Sodnije, ki so v letu 1926 in' 1927 opro«
; sčale radi »Prvih korakov«, so dobile sedaj ukaz, da morajo na vsak način ob« Ujati. Slavko Tuta iz Tolmina, pri ka« jcrem so dobili 30 izvodov »Prvih kora« Lov«,, je bil zato obsojen, ker je imel I Vrve korake«. Samo zato. Draga Bajca zadel konfinacijski odlok predvsem |adi »Prvih korakov«. Vse karabinirske P finančne postaje, vsi politični tajniki, ^se laško učiteljstvo, vse je naščuvano Voti »prvim korakom«. Ubogi »Prvi ko« aki«. Kmalu se bodo čuli zopet glasovi trganju »Prvih korakov« iz otroških t°L, o obsodbah pred sodnijami, © pre« vPavanju radi njih, odvzemanju trgov« Hh obrtnic radi »Prvih korakov« itd.
v Kopru! Koliko jih preslišijo, koliko grenkih morajo požreti! Celo predstoj« niki zmerjajo naše fante s »ščavo«, »du« ro cranzo« itd. — Vzgoja je jako slaba. Neka medla vzgoja brez energije, brez samozavesti. Naši fantje so po naravi bolj odločni, zato so tam zaničevani, kot »uporni elementi«. Šola (interna gimna« zija) ni sicer slaba, a hudo je to, da pro« fesorji od naših fantov zahtevajo več kot od laških. Glede narodnostne vzgoje bi koprski konvikt lahko imenovali — poitalijančevalnico slovanskih dijakov. Celo govoriti ne sme slovanski dijak v materinem jeziku, če se zareče, ga za« smehujejo. Našim dijakom prebrskajo predale, če ne bi morda imeli kako — slovensko knjigo. Če bi pa dobili pri njem slovenski časopis ali slovensko knjigo, je dijak lahko — izključen. Slo« venskega, oziroma brvatskega pouka ni, niti v verouku. (Kako se to strinja s ka« toliško vero, č. g. predstojniki!?) Ako pride slovenski ali hrvatski duhovnik svoje dijake obiskat, se takoj po odhodu obiska vrše preiskave in zasliševanja! — V zavodu je okoli sto dijakov, skoro polovico hrvatskih in slovenskih. Zato prav vljudno prosimo prevzv. škofa, naj da zavodu tudi vsaj enega slovanskega predstojnika; vsaj verouk naj se uči v materinem jeziku, saj je to Kristusova zahteva!
Konvikt v Reki (pod vodstvom slo« venskega odpadnika, škofa Saina — re« cte Šajna!) ne zasluži, da ga omenimo. Dijak, ki se hitro ne poitalijanči, mora iti. Škof je zapodil bogoslovca — S/o« venca, ki je z dijakom — Slovencem —-slovensko govoril. Ta zavod vpije v ne« bo za maščevanje in je živa krivica na« šemu rodu. V ta zavod nobenega našega fanta!
Poleg teh zavodov imajo dečke v internatih za svoj naraščaj še razni frans čiškani in kapucini. Ti so dobro spoznali, da morajo imeti naraščaj, ki bo vešč do« mačemu jeziku. Vzgajajo pa svoj nara« ščaj v tako hipernacionalnem duhu, da neki fant, ki se je vrnil domov, ni več z n a 1 slovenski in se tudi ni hotel več učiti, češ, slovenski jezik je jezik hlapcev in dekel.
V takem žalostnem položaju so naši dijaki. Tudi, če bodo končali šolo, ne bodo pomenili za nas nobene pridobitve, ker bodo- čišto laško vzgojeni in bodo narod odtujili jeziku in — veri. (V K r« kavčih je neki tak patron za župnika. Doma je iz Brezovega b r d a, fara Hrušica v Istri. Pa ne zna s lo v e n « ski! Piše pa slovenski tako, da je člo« veka sram. Zove se ta gospod Cesar Ka« rol.) Zato zahtevamo od cerkvene obla« ti, naj po cerkvenih zavodih vzgaja mla« deniče po kat o 1 i š k i h in ne f a š i« s to v ski h načelih. Da bomo imeli du« hovnike, ki bodo znali braniti krščansko moralo in materinski jezik! — Velika nesreča za naše dijake je razpust Di« jaške Matice. Veliko dijakov je — brez podpore — moralo ostati doma. Žalostna nam majka!
Konfinacija dr. Kralja
V pretekiemi tednu je bil v Gorici aretiran ravnatelj »Katoliške tiskarne« dr. Janko Kralj. Kakor so izjavili dr. Be« sednjaku in tovarišem', ki) so intervenirali na prefekturi, je bil dr. Kralj aretiran na povelje iz Rima, ker bo odposlan v konfinacijo.
sl Pod faš.stovsk m jarmom *>f
• •	15
Nadaljne zaplembe slovenskih knjig
Dne 2. decembra so varnostne obla« sti v Sežani zaplenile pri Pavlu Šelovinu zaboj knjig »Goriške Matice«, ki jih je prejel za sežanske naročnike. Zaplenili so knjige »Goriške Matice« in Goriške Mohorjeve družbe tudi po stanovanjih. Baje se pripravlja tudi hišna preiskava pri vseh župnikih sežanskega okraja. Kakor vse kaže, hočejo ovaditi celo po« verjenike sodni oblasti. Pripomnimo sa« mo, da so knjige pravilno bile predlo« žene vsem oblastim, ki jih niso zaule« nile. »Goriška Matica« in Goriška Mo« horjeva družba pravilno obstojata in po« verjeniki so pravilno pooblaščeni za pobiranje naročnikov in porazdeljevanje knjig. — V sežanskem okraju vodi se« danjo kampanjo- neki Katalan, ki je že bil v službi ljubljanske policije in je bil ne vemo iz katerega vzroka- odpuščen iz službe ...
Znižanje kazni
Dne 3. decembra se je vršila pred prizivnim dvorom v Trstu razprava proti onim dijakom in kmetskim fantom, ki -so bili radi slovenskega petja in radi raztrganja italijanske zastave v Škocija« nu pri Divači obsojeni- na nezaslišano hude kazni.
Prizivni dvor je uvidel krutost ob« sodbe ter je obsojencem znatno znižal njihovo kazen in sicer učitelju Grgiču od 1 leta 11 mesecev na 11 mesecev, di« jakom Gvidonu Veselu, Milanu Čoku, Ljubu Čargu in zasebnemu uradniku An« tonu Čaču od 17 mesecev na 8 in pol me« seča. Bratoma Cerkvenikoma iz Moto« vura na 7 mesecev in Črgonji na 5 me« secev. Zadnji je bil tudi takoj izpuščen, ker je presedel vso kazen. Brata Cer« kvenika bosta še pred novim letom na prostem.
Slikar Albert Sirk, ki je že več let poučeval risanje na obrtni nadaljevalni šoli v Komnu, je bil pred dnevi odslov« Ijen iz službe, ker je prejel fašistovski tajnik v Komnu ovadbo, da je Sirk ure« vraten element.
Goriško bogoslovje (za gor iško, trza« šk-o«koper!Siko, porešfco«puljsko in reško ško« fij-o siku-paij) šteje letos 28 bogoslovcev. Med njimi je deset Italijanov. Kaj bo počelo 18 Slovencev za štiri škofije?
Zmago Krašna, učitelj in sodelavec pri bivšem poduredništvu »Edinosti« v Gorici, je bil -zaprt, češ da ja bil v zvezi z um-o« r-o-m odpadnika in fašistov-skega konfidenta Kogeja, iki ga je izvršil v noči od 21. do 22. avg. komunist Bregant v Gorici. P-odiv« jama, amoralna fašistovska justica je bila zmožna obtožiti ga v istem času k-o-t Orju« naša in iko-immista. Da ni Krašna ne eno ne-drugo, ni treba niti omenjati. Tudi Kogoja je poznal le v toliko, ker sta iz istega kraja doma. Toda krvavi tribunal j-e hotel po vsej sili, da bi Krašna priznal svojo »soudeležbo« -pri umoru in še več: da bi iza glavnega ors gani-zato-rja tega umoriai označil urednika biv« še »Goriške Straže« Leopolda Kemperla. Do tega so ga hoteli prisiliti potem, iko j-e- bil Kemperle izaprt. K-rašno so p-netepali in ga mučili -tako, kaJkor je bilo v navadi v naj« bolj temnem srednjem veku. Okrog 45 ljudi so zaprli hneiz vsakih dokazov radi Kogeje« vegai umora. -Doslej so jih izpustili kakšnih 15. Vse so strašno- pretepali in jih še p-r-ete« pajo. To kar se dogaja v gor iških zaporih z našimi ljudmi, bi zahtevalo -preiskave s strani mednarodniei komisije Društva za za« ščito človeških pravic.

Nettunsfce konvencije uravnavajo med drugim turistični promet: v obmejnem ozem* lju. Člani planinskih društev lahko' dobe iz* 'kaiznico, ki jim daje pravico prekoračiti me* jo ter se muditi tri dni v prekomejnem go* rovju. Člani laškega turističnega društva (Societa Alpina Italiana) prejmejo s strani kvestur takšno izkaznico brez težave in celo člani meturističnih društev, n. pr. Dopolavo* po. Ta in druga društva poživljajo svoje čl a* ne javno v časnikih, naj vložijo prošnje za izkaznice. S kakšnim namenom bodo pri ha* jali Lahi preko meje, ni uganka. Slovencem izkaznic ne izdajajo, saj niti planinskih dru* štev več nimajo. Tisto edino, ki obstaja v Gorici, p'aosi seveda .zaman, da bi mu laške oblasti dovoljevale ugodnost, ki jiei za člane laških, celo neturističnih društev sama ob sebi umevna.
Zapiranje slov. gostiln. Očetu časnikar* ja Kemperla, Simonu Kemperlu v Hudajuž* ni, so zaprli gostilno^, ker se1 je drznil po* slati miličarskemu poveljniku iz Podbrda račun za 'ribe, ki si jih je ta brez vsakega dovoljenja nalovil v njegovi vodi.
Mariji Golobovi za Križem nad Cerk* nom so zaprli gostilno', ker so se fantje v njej sprli s pijanimi miličarji.
Kasarnalija. Glavno skrb posvečajo v zadnjem času gradbi poslopij za balillo, mi* lico, orožnike. Komisija, ki vodi upravo tr* žaškei pokrajine, se bo lotila gradnje karabi* ni jenske vojašnice v Postojni. V Devinu je nakupila' v isto svrho poslopje bivše Legine šole za 105.000 L in je določila nadaljnjih
14.000	L za preureditev prostorov. Za novo vojašnico v Št. Petru na Krasu, je določila
440.000	L. Plačuje ljudstvo.
Bovec. Podeštatai in poročnika milice je strašno bodla v oči velika lipa sredi bovške* ga trga. Naročila sta obč. čuvaju, naj jo poseč c. Morale so se oglasiti razne deputa* cije, da se je častitljivemu, »državi nevarne* mu« drevesu ohranilo življenje.
Gorica. Bivšega železničarja Antona Zi* mica so 24. XI. aretirali, ker so našli pri njem nekaj smodnika. Zimic je avtoriziran pobiralec streliva. V zaporu .postopajo proti njemu naravnost svinjsko.
Idrija. Italijanska' učiteljica je kaznova* la 12*letno hčerko rudarja Ivana Hrvata z globo 20 c, ker je sošolki nekaj zašepetala po slovensko. Ker je deklica pozabila na teh 20 c, jo je kaznovala na 50 c. Ko jih ni pri* nesla, jo> je pretepla in poslala v kot klečat. Dekletce nima zdravih nog in jih je imelo po klečanju vse zatekle.
Koritnica pri Grahovem. Cestar Andrej Šorli je izgubil službo, ker se ni udeležil blagoslovitve 2 m dolgega fašistovskega mo* stioka med Brdom in Grahovim. Do te iz* guble mu. je pomagal znani fašist, zidar Ja* nez Rejec, brat istotakšne propalice, Franca Rejca, ki je dobil te dni pošteno plačilo s kolom po glavi, ko je nekoga zasledoval.
Kozana. 20. XI. so napravili hišno pre* iskavo pri posestniku in trgovcu Ivanu Reji. Iskali so slovenskih knjig. Našli niso nič. Po preiskavi so zahtevali salame in vina.
Učitelja Albina Vončino so suspendi* rali za tri mesece, ker ni hotel nositi 28. okt. zastave v sprevodu.
Sv. Lucija. 12 XI so fantje peli sloven* sko v gostilni. Orožniki so jih odpeljali v vojašnico, kjer so jim postregli s klofutami.
Šmartno pri Kojskem. Dodatek k divja* štvom orožniške in fašistovske druhali 19. nov : Istega dne je stala 38*letna Marija Peršolja z dojenčkom v naročju pred lastno hišo. Eden izmed orožnikov jo je pritiral z udarci s kopitom puške na vaški trg k osta* lim karabinijerjem. Ko se jiei za hip obotav*
Ijala, jo je s kopitom podrl na tla z do® jenakom v naročju. Na trgu ji je zaukazal, naj sede na stopnice, z besedami: »Ostani tu.. Če ubežiš in te ne dohitim, te dohiti moja puška.« Divjaštva nad mirnim ljudstvom v Brdih vodi obč. komisar in fašist, tajnik v Kojskem, istrski renegat Baiardi. Najhujši pretepač je orožniški brigadir v Kojskem, pravcati zverinski pretepači piai so karabi* nijeri Danielo, Cucinotti im Salazzo-.
Trst. V prvih desetih mesecih tega leta se je rodilo v Trstu 2916 otrok, umrlo pa je 3020 oseh. Naravni zmanjšek znaša 104 duše. V tem času so se priselile 11.204 ose* be, Izseliloi pa se jih je 11.238, za. 34 več. Celotno, število prebivalstva se je 'torej zmanjšalo za 138 oseb. V isti dobi pretekle* ga leitai se je število prebivalstva zmanjšalo za 553 oseb. (»Piccioilo«.)
Volče. Fant Herman Hvala je srečal 26. okt. na cesti tolminskega brigadirja in dva orožnika. Brigadir ga ustavi in vpraša, kate* ri jezik govore v Volčah. Ko mu fant od* govori: »slovenski«, dvigne brigadir puško, in ga udari s kopitom z vso silo v obraz, da se mu jo vlila kri: »Da boš razumel, kakšen jezik govore tu!«
• • • • • • • •
< v • • • • • • • • • • • • •
Dopisi
Idrija
»Novega ni tukaj nič, razen da smo' pod to prekleto polento vsak dan bolj sužnji. Vsak dan čakamo in čim dalje težje priča* kujemo vaše rešitve. Tu govore mnogo’ o tem, da so bile pri vas velike demonstra* cije samo. zia nas. Net vem, kolikoi je na tem resnice, ker zvemo le iz redkih ust kakšno zanesljivo malenkost, slovanske liste in knjige pa so nam vse vzeli, tako da nima* mo kaj citati. Z vaše strani dobimo, le red* kokdaj kakšen pošten list. Vse to me tako boli, da ni mogoče popisati. Upam vedno, da prisije tudi sem sobice svobode.«
Op. ur.: Dobesedno iizi pisma prepro® stega proletarca, le slovnico smo malo po® pravili. Vsem v premislek, osebnemu tin® tenkuliju g. Mussolinija, V. Gaydi in dnu* gim infamnim kreaturam, ki sleparijo svet o zadovoljnosti našega ljudstva s fašistov® skim režimom, p.a' namesto vsake druge po* lemike pod nos. Takšnih izvlečkov iz vseh krajev zasužnjene domovine bi lahko ob* javili na stotine.
Postojna. Zadnji podeštat Relli (prej Ivan Ražem) nam je vladal navzlic svojim izrednim zaslugam v boju proti Slovanstvu zelo kratko dobo. Odšel je, baje radi za* sebnih zadev, v Koper. Na njegovo mesto je delegiran dr. Alfred Zannoni iz Trsta.
Trst
Kriza v tržaškem fašiju (gl. 2. št. »Prim. gl.«) še ni urejena. Pokrajinski tajnik Co* bolli je sicer se pred nekoliko dnevi izijiav* Ijal, da se mu je posrečilo! izadevo urediti, toda še vedno se pojavljajo po mestu lepaki proti njemu. V vojašnici fašistovske milice v ulici FerricTa se je vršila preiskava, ki je spravila na dan baje velike množine, skri* tega streliva. Konzulu del Moru očitajo, da se je pri'sieparil ogromne zneske; dajal si je nakazovati plačo za dvakrat toliko moštva, nego ga je v resnici imel. Zaprli so poleg njega celo vrsto fašistov »prve ure«, nekda* njih škvadristov, med njimi brata' Marija m Tiberija Fortija, dalje konzula De Rossija. General tržaške milice Adolf Maroni je bil kazensko premeščen v Kalabrijo, na njegovo mestoi je prišel Gino Grisoni. Krizoi urejat je prišel član osrednjega direktorija Lare
Marghinotti, ki je že odpotoval poročat Mussoliniju o svojih utisih. Zdi se, da bo* | do vso izadevo lepo breia nadaljnjega hrupa potlačili spričo »slovanske nevarnosti«, ki jo naznanja Virginij, Gayda v svojih člankih v Mussolinijevem glasilu »Giornale d’ Ita* lia«. Plačilo za svinj arstva, lopovščine, krav« je kupčije in vse1 mogoče delikte, ki jih u ga* nja fašistovska gospoda med sabo, bo pa* dalo tedaj zopet po slovanskih hrbtih...
Vrtojba. Ko so v začetku 1927. progla* sili Gorico za glavno mesto nove Goriške pokrajine, so ji priključili nekatere mejne občine. To so si lahko dovolili, ker ni bilo nevarnosti, da bi prišli Slovenci do zastop* stvai v mestnem svetu — saj takšnega od ljudstva izvoljenega zastopstva sploh ni več. Sedaj je izšel ukaz, ki priključuje Goric? tudi našo občino. Gorica bo štela po novem okroglo 45.000 duš.
Sličice iz okupiranih krajeva
»Piccola italiana.«
Sretnem na stari kraj sela malu Milicu. Bosa je i u utrcanom odijelu. Na grudima imade prikopčan znak »balile«. Upitam je: »Šta imadeš to, dušo, na prsimai?« Ona mi odvrati: — »Ja sam piccola italiana«. — A tko ti je dao tu, lepu stvarčicu — upitam je. — To mi je dala signorina i ja moram to nositi, j er ako ja ovo ne nosim, ona me jako, jako tuče — odgovori mi mala rob* kinja.
Svinje u selu.
U naše selo doseli se M. P. Njegov sin* čić Petar polazi II. raz. pučke škole. Jedne nedelje popodne prolazio je otac sa sinom po selu. Naš svijet razgovara' svojim jezi* kom. To revoltira malog Petra pai upita oca: »Tata, kada se neće više čuti u našem selu govoriti ovim svinjskim jezikom?« Otac mn odvrati:	»Kada budemo poklali sve ove
svinje.« Svet šuti, stišće zubi i zgrće pesti-
Neka umre.
Obitelj Petra Pavloviča živi u velikoj bedi. Niotkud ništa. Njegov sin Ivan rad0 bi u svijet, da zasluži štogod za sebei i st^rC roditelje, da svi jednog dana ne umru o® gladi. Ivan zatraži putne isprave. Ide — što* no riječ — od Iruda do Pilata. Svudam u pra* ve poteškoće, a do dokumenata ne može do* ći. Napokon se ojunači i zatraži, dai mu na* vedu uzrok zašto mu ne daju putnih isprava. Jedan naduveni činovničić mu otkreše: »Ne traži ništa od nas, jer ti ne ćemo pomoći-Ti moraš sa tvojima kod kuće krepati!«
Čitajte!
Kdor je z drugo številko našega lisU dobil poštne položnice in ni še poravnal naročnine, naj stori to nemudoma. '
Kdor lista ne vrne, se bo smatral za naročnika.
Čitatelje in prijatelje prosimo naj nam pošljejo naslove Primorcev in dru« gib emigrantov, da jim lahko dostavim0 list na ogled.
Izpremembo naslova naj vsak naroč* nik takoj javi upravi lista.
Dopisnikom in sotrudnikom
Cenjene dopisnike in sotrudnik^ opozarjamo na sledeča pravila:	.1
1.	Pišite kratko, jedrnato in resnično'1
2.	Pišite samo na eni strani in s nilom! Na obeh straneh popisani papiri1 in s svinčnikom pisani dopisi romaj0 brez pardona v koš.
3.	Pišite resno in samo o resni*1 vprašanjih in dogodkih!
U r e d n i š t v o. _______________________
Izdaja in urej.re: Za lugrslovensko M, ti o, oblastni od or v Ljubljani: Dr.Janko Pretnar. Za Učiteljsko tiskarno.
Predstavnik Franc Štrukelj. Vsi v Ljubija**