Poiinfai občana T gotovini Leto X, št. 280 Lfubliana, petek 29 novembra 1929 Cena 2 Din Naročtaoa eaa&a mesečno A Dan. M inozemstvo 40 Din. Uredništvo: UabUaaa. KaafDeva ulica 5* Teteloe Kcr< JI22. JI 23. 3124. 312S ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon §t 440. Celje: Koceoova oL 2. Tetetoo Uerf. 190. Rokopis se se vračata. • Ojiass po tarifa Uprava! ttvo: UobUau. Prcieraova « M. Teleto. «t >122. >123. 1124. >128. 112*. laser a tat oddelek: UnbUaaa Prešernova obča 4 rebefoB St. 1492 Podrniolca Haiibor: Aleksandrova eeatt St 13 Teteroe §t «55 Podružnica Celje: Koceoova ofica it S.' . Telefon k 190 Kačam pn poŠt Sek. zavodih: UablJaM St. 11.842; Praha čisto 78.180; Wlea Nr «(»241 Ljubljana, 28. novembra. V nizal zakonskih odredb, s katerimi bo država sedaj morala urediti finančne osnove novega administracijskega sistema, je izšel daines zakon, ki se nanaša na financiranje naših občinskih gospodarstev in na ureditev proračunov onih samoupravnih teles, ki so poleg občin še ostala izven banske uprave. S tem zakonom očividno pričenjajo pričakovane financijske reforme, vendar se zdi, da je tudi tu ustvarjeno šele neko provizorično. pripravljalno stanje, ki končni ureditvi ne prejudicira. Nedvomno je namreč, da se bodo z ozirom na stalno naraščajoče naloge naših občin morale postaviti občinske finance na nove, širše osnove. Danes objavljeni zakon, ki ga je v večjem delu svoje naklade »Jutro« že objavHo, v glavnem revidira nekatere dosedaj veljavne predpise o sestavljanju im uveljavljanju občimsikiih proračunov. Predvsem urejuje vprašanje kompe-tence za odobravanje občinskih preračunov. Tako zvane normalne občinske proračune, t j. one, v katerih doklade na neposredne davke ne presegajo zakonitega svobodnega maksima, odobrava ban odnosno od njega odrejeni organ. Kakor znano, predpisuje zakon, da brez odobritve oblasti podeželske občine ne smejo odmerjati več kakor 50 odst„ mestne in tržne občine pa ne več kakor 40 odst. doklad na neposredne davke. Višje doklade je dosedaj odobravala generalna direkcija davkov, v bodoče jih bo odobravalo samoupravno odelenje ministrstva financ. Proračuni mestnih občin, ki presegajo 3 milijone dinarjev (pri nas torej Ljubljana, Maribor in Celje) so izvzeti iz banske kom-petence ter brez ozira na višino doklad podvrženi odobritvi finančnega ministrstva. Pod isto kompetenco spadajo tudi proračuni vseh drugih še obstoječih samoupravnih teles. Iz zakona ni prav razvidno, v katerem smislu je rabljena beseda »drugih samoupravnih teles« (ali je razumeti tu n. pr. tudi Zbornico za trgovino, obrt in industrijo?), vendar se obljubljajo posebna navodila ministra financ, ki bodo v tem oziru gotovo prinesla potrebno jasnost. Določba, da se mora odmera samoupravnih doklad izvršiti na podstavi neposrednega davka odmerjenega v L 1928., pri čemer je dovoljeno uvesti doklado na nOvi usluzbenski davek, velja načeloma tudi za naprej. Ravno tako ostane tudi pravilo, da skupna vsota občinskih doklad ne sme biti večja od vsote, odmerjene v letu 1928. Dočim pa je mogel dosedaj finančni minister »ob posebej razloženi potrebi« dovoliti povišek te skupne vsote za največ 10 odst.. je to maksimiranje za bodoče odpravljeno in minister sme dovoliti tudi večje poviške. Kakor znano, so Občine izgubie dragocen vir dohodkov z odpravo občinske trošarine na alkoholne pijače. Novi zakon uvaja zopet Obče trošarinsko pravo za mestne občine s tem. da do-tične sklepe mestnih občinskih odborov (vštevši pravilnike in tarifo) odobrava samoupravno odelenje ministrstva financ. Zakon govori generalno o uvedbi »'trošarin na predmete namenjene potrošnji na teritoriju mestnih občin« m bi bilo smatrati, da noben predmet ni izvzet, torej tudi alkoholne pijače ne. Posebej je določeno, da samoupravna telesa ne morajo uvesti nobene prenosne takse na pokretno ali nepokretno imovino, ako tega izvzetno ne odobri minister financ. Odobrenje pa morejo d obrti samo trške in mestne občine. Besedilo te določbe se pa pač ne nanaša na event. davek od povišanja vrednosti, ki ga je plačevati pri prodaji nepremičnin, ker to ni taksa, temveč davek, »pore®«, v ožžem smiski te besede. Interesantna je določba, da smejo občine velikih mest uvesti za svoje takse posebne znamke, ki jih po odobrenju ministra financ natisne državna mar-kamica. Tu je ostalo nerešeno važno vprašanje. Praksa je namreč neenotna. Dočim se v mnogih krajih za vloge na občino odnosno občinski urad in za razne občinske oblastvene funkcije (n. pr. komisije) državna taksa ne pobira, se morajo pri nas plačevati v teh primerih državne pristojbine. Tako morajo biti n. pr. kolekovane vse vloge na ljubljanski magistrat z običajno takse-no marko (5 + 20 Din). Poleg teh državnih taks mestnim občinam pač ne bo kazalo uvesti še posenbe svoje takse. Morda bi se tu dela doseči enako-mernost in za občine pravična ureditev s primerno interpretacijo precej širokega zakonskega besedila. Druge takse (n. pr. na vstopnice itd.) za občino niso tako pomembne. Nekoliko spremenjen je končno z novim zakonom postopek pri zadolževanju občin za tehnična dela (ulice, regulacije. vodovodi, električne naprave rfcd ). Za take sklene občinskih odborov je bflo dosedaj potrebno odobrenje velikega župana, notranjega ministra in finančnega ministra. Sedaj stopa mesto Zagreb manifestira za jugoslovensko misel in obsoja veleizdajalce Zgodovinska seja zagrebškega občinskega sveta - Velika hrvatska deputacija obišče Beograd in se pokloni kralju Aleksandra Zagreb, 29. novembra. AA- Za danes ob 5. popoldne je bila napovedana seja občinskega sveta. Pred sejo so se občinska zastopniki zbrali v mali posvetovalnici h konferenci, ki je trajala 20 minut. Na konferenci je občinski zastopnik dr. Rittig prečital izjavo, ki jo je kasneje ponovil na plenarni 6eji. Nato je konferenca sklenila, da bo v svojem imenu in v imenu zagrebških meščanov določila veliko pofclonitveno deputa-cijo mestnih zastopnikov, ki bo odšla k Nj. Vel kralju Aleksandru dne 16. decembra, torej tik pred njegovim rojstnim dnem. Mesto bo pozvalo vsa ostala hrvatska mesta in vsa naša društva, da sodelujejo v tej poklo-nitveni deputaciji, ki naj postane temelj nore komunalne politike ▼ duhu absolutne državotvornosti. Ob 17.11 je stopil ▼ veliko posvetovalnico mestni župan dr. Stjepan Srtculj. Galerije so bile polne meščanstva, ki je nestrpno pričakovalo začetka seje. Medtem so se napolnile tudi zastopniške klopi. Ob 17-13 je župan otvoril sejo in ugotovil sklepčnost Po odobritvi zapisnika zadnje s»je je župan »poročil da je prejel od mestnega zastopnika dr. Rittiga predlog, ki ga stavi v razpravo pred prehodom na dnevni red. Dr. Rittig je nato prečital svoj predlog, ki ee glasi: ,Z manifestom z dne . 6. januarja 1929 h> zakonom z dne 3. oktobra 1929. je Nj. Vel. kralj Aleksander I. pristopil k preureditvi kralievine. Kralj je pozval vse Hrvate. Srbe in Slovence, da sodelujejo pri tem njegovem velikem delu. Zastopništvo mesta Zagreb se je vdano odzvalo želji Nj. Veličanstva ter takoj prevzelo dolžnosti komunalnega dela mesta Zagreba. Zagreb je tudi sicer manifestiral svojo dobro voljo za živo in vdano sodelovanje v kraljevini Jugoslaviji. Spričo izdajniškega udejstvovanja dr Paveliča ia tovarišev pa čuti Zagreb dolžnost, da še na poseben način podčrta svojo čvrsto delovanje za sijai in moč novega imena in napredka kraljevine Jugoslavije. Zato sklene: Pred rojstnim dnem Nj. Vel kralta Aleksandra I. pojde 16. decembra 1929 ▼ Beograd odposlanstvo mestnem zastopa, da rs svpfan način iziavi vdanost in »ventobo vzvišenemu simbola in žuvarjo jnsrosloven-ske preroške misli. V tej misli vidi sa«top zajrrebskpga mesta r soglasju s težnjami največjih hrvatskih dnfiov jamstvo B pravično. ravnooravno in harmonično ureditev vseh političnih, gospodarskih, verskih in kulturnih interesov naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da ho pa ta hrvatska narodna manifestacija še bolj svečana, prosi mestni lastop predstavnike starih hrvatskih mest, da se tej depntaciji priključijo. Končno se mestno sastopstvo z enako prošnjo obrača na vsa knltnrna in gospodarska hrvatska ndrnžonia, da bi se po svojih odposlancih prikliučila tej skupni manifestaciji vdanosti Nj. Vel. kralju Aleksandro I. in njegovemu svetlemn domu, ker se bo tako na najbolj jasen način lahko posvedoeila neomaina zvestoba vsega našega naroda jugoslovenski državni misli.« Dr. Rittig je utemeljeval svoj predlog z govorom, v katerem je med drugim izvajal: »Ko stavim ta predlog, sem uverjen, da Izraža va5e misli in vaša čuvstva in da sem tolmač ogromnega dela zagrebškega me. ščanstva. Tofcnač sem čuvstev vseh onih, ki si ž©Ie, da mirno spimo, da mirno Jemo vsafk svoj vstflcdanii kruh, tolmač vseh onih ki obsojajo terorizem ▼ našem mirnem Zagrebu, vseh onih, ki si žele pomirjenja. ki hoč o ureditve odnošaijev in razmer v naši zemlji rn državi. Poslednji krvavi do« godki In strahovita odkritja so vznemirila Vest ln srca vsega našega meščanstva-Istočasno pa so si vecnl dušmanl hrvatskega naroda mell roke in prežali na našo ozemlje, na naše hrvatsko in državno ozemPe kot na siguren trfeo. (Z galerije in tz zastopniških klopi se čujejo viharni klici: »Talko je!«) Zdaj ni čas za. molk, temveč ?e naša dolžnost, da izpregovorkno. ker bi moSk pomenil solidarnost z onkiri ki delujejo v Inozemstvu. Da tako govo rim, ni morda časovni politični račun, marveč je to krik in glas patrijota, ki čuti dolžnost, da v teh težkih časih pred obrazom vsega iprosv-rtljenega sveta iapove te-meVne aiisli narodnega verovanja vseh nas Hrvatov in našega belega Zagreba. Ta naša držaja v kateri živimo in ki se po 3-oktobru imenuje Jugoslavija, je bila sen vseh strempeni ia hrepenenj vseh svetlih hrvatskih duhov«. »Gospodje! Zagreb }e postal velik baš zato, ker je bil nositelj in apostol te jugoslovenske misli kot narodnega verova- velikega župana »upravna nadzorna obilasit«, torej normalno sreski načelnik, a za avtonomna mesta ban. nato minister notranjih del m končno »v zadnji stopnji« minister finamc. Novi zakon je M danes objavljen ter je stopil talkod v veljavo. Kakor je raz-videti iz navedene vsebine, je njegova tendenca ta. očuvati nadzorstvo centralne finančne oblasti nad gospodarstvom zlasti velikih občin, istočasno pa so nekoliko zrahljane ozke meje. s katerimi se je lani pričelo ograničevati proračunsko pravo samoupravah teles. Ostale so sicer še nekatera nejasnosti, a nadejati se je. da bodo te s primernimi interpretacijami in navodili finančnega ministrstva razbistretie. Oja in kot izpoved! vseh nas, H smo bili doslej razdvojeni na tri imena in na več držav. Mi vemo. da se nad našimi kraji zbirajo oblaki Odkrito »a moram izjaviti, da za nas Hrvate ni d nize obljubljene dežele. kakor le Jugoslavija. (Viharno ploskanje in pritrjevanje!) Ni je, kajti izpolnitev vseh naših želja H vseh naših teženj je mosoča samo v Jugoslaviji ker obseza vse ozemlje, na katerem žive Hrvatje. To je edina prirodna slovanska rešitev v zaokroženem slovanskem teritoriju. To. kar zdaj delalo Pavelič. Sarkotlč in ne vem kdo drugi (klici: »Doli z izdajalci«), ne izhaja iz cenila hrvatskega naroda tn ne sloni na njegovi kulturi, na njegovih tradicijah in političnih interesih, pač oa le ▼ službi tuičeve misli In tuičeve politike. Zato je njihovo delo izdaistvo nad hrvatskem narodom in nad vsemi onimi ve'lklml ideiaml. ki so lih proglašali naši geniji od 17. stoletia naprej. Čeprav se zbirajo nad' našimi kraji motni oblaki, ti oblaki ne mejo preslepiti zdravih oči in vida vsega naroda. Ne smejo izbrisati naših končnih narodnih in političnih ciljev, da bi nas odvrnili s prave poti. ki nam edino jamči za naš narodni obstanek in naš narodni razvoj. Ali ni pravi zločin, staviti na kocko svobodo in bodočnost hrvatskega naroda? Ali ni iločin, igrati se i nsodo Dalmacije, kjer se je rodila hrvatska državna misel, Dalmacije, ki je zibelka hrvatske knjige in prosvete, Dalmacije, ki je srce in dnša in plinča hrvatskega ozemlja in vse Jugoslavije? Dalmacije, ki je še danes najčistejša hrvatska in jngoslovenska krajina. Ni Hrvatov brez Dalmacije! (»Tako je!« Viharno ploskanje). Ni Jugoslavije bre« Dalmacije! (»Tako je!<) Mi spoštujemo veliko julijansko kulturo (>Doli z Italijo!«), mi smo bili in smo z italijanskim narodom v tesnih stikih. Želimo tako tudi nadalje ostati, keT smo miroljuben narod in ne zahtevamo tujega. Ne težimo za tuiim, ali tudi ne damo svojega! (Viharno ploskanje). Naj »si sosedje vedo, da bomo mi rajši izginili, kakor da si damo rezati živo meso ia našega narodnega telesa. (>Tako je!<) Tzvirni greh je vzrok, **se nafc narodne politične nejevolje: Tstjavliam, odkrite in iskreno, ta izvirni greh je dn$evni in plemenski razdor med Hrvati in SrbL Ta razdor je naša bolezen in naša rana. Ko bo izležena. bo Jugoslavija srečna in slavna. »V tem trenutku, v teh težkih razmerah so oči nas vseh uprte v Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra I. (»Živel!«), ki mu je Bog podelil moč. milost in srečo, da prevede v življenje ideal največjih hrvatskih in jugoslovenskih genijev. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je danes ne samo simbol, <>n je tudi nosilec, on je čuvar jugoslovenske državne koncepcije, bran i tel j jugoslovenskega zgodovinskega teritorija, (Živio! in hurno ploskanje.) Živo čutimo potrebo in dolžnost, da v teh hudih časih objasnimo pred njegovim obličjem e posebnim odposlanstvom, da se Zagreb ni izneveril narodni veri in da ni nikdar izdal in da ne bo izdal jugoslovenske misli. (Burni vzkliki: »Tako je!«) Zato vas v našem globokem pojmovanju hrvatskega in jugoslovenskega problema toplo prosim, da sprejmete ta predlog, ki sem ga pravkar prečital« (»Živio!« Burno ploekanje.) Župan d*. Srkulj Je *stal in rpraSal zastopnike, ali sprejmejo predlog. Soglasno eo odgovorili, da ga sprejmejo. Imenovanja pri banski npravi LJubljana, 28. nov. Za šefa L odfeeka upravnega oddelka banske uprave je postavljen banski svetnik dr. Leoo Stare, za šefa II. odseka banski svetnik Anton Mencinger, za žefa samoupravnega odseka pa dosedanji šef uradov oblastne samouprave dr. Franc Logar. Beograd. 28. novembra AA. Za dnevni-čarja-služitelja je postavljen pri kr. baa-ski upravi dravske banovine v Ljubljani Gothard Gros, dnevničar-služitelj pri dosedanjem agrarnem uradu v LjubRani. Podban dr« PMnajer ▼ Beogradu Beograd, 38. eaverrfbra. o. V Beograd! se |a modi! več dni podbaa Dravske" banovine dr. Omar PirfcnKsJer, kž se le ndele49 več kcnic* »eoc v notranjem nrnsireftrvm za fedetaivo razorh praviifc.3c.av 4e uredb. Nocoj od 6. ie z ®o. soprogo odipatovai v LhrMVano. Konferenca gospodarskih zbornic Beograd, 28. no*. AA. Na žnicfjativo zagrebške zbornice za TOI bo v Zagrebu 29. in 30. novembra konferenca predstavnikov trgovskih, industrijskih m obrtniških zbornic iz vse države. Na konferenci bodo raz* pravljali predstavniki zbornic o reformi našega socijalnega zakonoda jstva. Beograjske zbornice so določile srvoje delegate, m sicer bosta zastopala zbornico za trgovino gg. J- Sekerezovič, član upravnega odbora, in Svetislav Marodid, gkvni tain.ik: zbornico za industrijo gg. Vasa Jo« vanoviA čTian upravnega odbora, m el'tev brezposelnosti V prvi vrsti računa zvezni kancelar sedaj z realizacijo investicijskega posojila, za katerim stremi Avstrija že daiij časa, prve dni prihodnjega leta. Zakon za zaščito nemške republike Nemški državni svet je odobril predlog novega zakona za zaščito republike - Cesarski paragraf odpravljen Berila, 28. novembra, g. Državni svet je sprejel danes s 50 proti 16 glasovom nov5 zakon za zaščito države, kn se otfi-oijelmo imenuje »Zakon za zaščito repu-blfke m pomirjeme javnega življenja«. Proti osniutibu so glasovale Bavarska, Mekleinbu do popolnega razkola med Albanci in njihovim konzulom, ki ga nočejo več priznavati za svojega zastopnika. Zaradi tega je albanski konzul na Dunaju izdal komunike, v katerem pravi, da je prenehalo funkcioniranje avstrijsko=alban-skega društva. V nasprotju s to izjavo pa j« predsednik društva dr. Valeš objavil, d« je trditev albanskega konzuila povsem netočna. V svoji objavi napada albanskega konzula na Dunaju Sarasija, češ, da ni član avstrijko*a!bankega dVuštva. niti ne pooblaščen za kake izjave v njegovem imenu. Avs tri j sko-al ba nsko društvo ne glede rta albanskega konzula na Dunaju Se nadalje obstoja ter ima nocoj sejo, na kateri bo predaval baš r zibfvratoe je jzrvicffi! posebno sekcijo, ki ima n-a-ioao. da sestavi predfog gi-cd-e .pogojev za jura/zrtiitev Porenja. Droga sekcija bo izdelala predfio® o povrni«t/vn nieflTkŠflce s-cik^^s {t iirsn-c wno- "VtlfKi. Nenadni odpcikKc sovjetskega poskočika Varšava, 28. nov. s. Politični urad j© nenadoma odpoklical tukajšnjega sovjetskega poslanika Bogomolova v Moskvo. Bo-gomoltav je baje izjavil, zastopnikom svojega poslaništva, da se bo vrnil v Varšavo 6e samo zato, da izroči predsedniku polj® ske republike listino o svojem odpoklicu. Agilni poljski komunisti Lvov, 28. nov. s. Sinoči je vdrla v uredniške prostore nacionalističnega ukrajinskega lista »Nowi czais« skupina komunistov, ki je pretepla urednika in razdejala prostore. Izmed storilcev so bili trije že aretirani. Preiskava je dognala, da so komunisti izvršili napad na uredništvo v povračilo na demonstfacijo ukrajinskih naci-jonalistov, pred poslopjem sovjetskega konzulata. Borba za brezposelno podporo v Angliji London. 28. novembra o. Danes bo razpravljal odbor spodnje zbornice o novem zakonskem načrtu glede zavarovanja proti brezposelnosti. Liberalna stranka je predložila k temu načrtu 33 spremljevalnih predlogov in bo predložila pozneje še druge. Liberalni spreminjevalni predlogi ne spreminjajo vsote, določene za zava-rovanie proti brezposelnosti. Konservativci so odločno proti vsakemu povišanju podpor za brezposelne. London. 28. novembra o. Minister Tho-mas se ie sestal včeraj z zastopniki sveta delavskih zvez. s katerimi je razpravlja! o sodelovanju sveta za pospešenje izvedbe načrtov za zaposlitev brezposelnih. Včeraj je svet razpravljal o zaposlitvi delavstva. ki bo ostalo vsled omejitve oboroževanja brezposelno. Običajne smrtne obsodbe v Rusiji Moskva. 28. novembra AA. V Harkovu je bil končan proces proti skupini inže. njerjev Donskega tehničnega zavoda. Državni pravdnik jih je obtožil zaradi sabotaže. ki je obstojala v tem, da so napravili lažnive analize premoga in koksa. Olav ni krivci, inženjerji Rodovič. Tenzin in Stamoilov. so bili obsojeni na smrt Kovno, 28- novembra s. V Minsku so bili obsojeni na smrt in takoj justificirani trije premožni kmetje, ker so umorili vaškega uči1 tel'a Maslova, ki je bil znan kot vnet komun« st. Čičerinu podaljšan dopust Berlin, 28. novembra s. Kakor poroča »Germania«, ie bi! bolniški dopust Čičerina podaVšan za nedoločen čas- Črčerin si Je izbral kot stalno bivališče Wiesbaden. R urnimi ja uvede novo carinsko tarifo Dunaj. 2-8. novembra o. Kakor poročalo bo Rirmunija v kratkem odpovedala vse trgovinske pogodbe, ker bo uvedla nove carinske tarife. Priprave za uvedbo latinice v Rusiji Moskva, 28. novembra s. Komisarljat za p ros veto je imenoval posebno komisijo, ki naj bi se bavila z vprašanjem morebitne uvedbe latinice v Rusiji. Nancy, 25. novembra 1929. Po pokkievnem ogledu lepega in zgodovinsko pomembnega Strasoour-ga so prispeli Matičarji kmalu po 4. popoldne v Nancy. Člani Alzašlko-loren-skega pevskega zbora, organizacije bivših bojevnikov na solunski fronti in nancy®ki jugoslovanski akademiki so priredili Ljubljančanom prav prijazen in presrčeu sprejem. Pod vodstvom naših akademikov so odšJi pevci iin pevke v svoje hotele, da se malo odpočijejo in se pripravijo za recepcijo, ki sta jo njim na čast priredili omenjeni organizaciji ob 7. zvečer. V eni izmed lepih dvoran veliike palače de La Biere, okrašeni z zelenjem in zastavami v francoskih in jngoslo-venskih barvah, se je vršil na recepciji tudi oficiielni pozdrav naših pevcev in pevk. Recepcije so se udeležili poleg članov obeh društev tudi mnogi drugi odlični domačini, ki so Matičarje že ob vstopu sprejeli z burnim j aplavzi in ovacijami. Vrsto govorov je otvoril podpredsednik Alzaško-lorenskega pevskega zbora g. V. Goiriin, ki je pozdravi) Matičarje kot predstavnike prijateljskega naroda, kot sinove one pokrajine, ki je sama že nekdaj bila francoska, in kot člane enega najboljših pevskih zborov Evrope. V imen« solunskih bojevnikov je g. Doiey v živih barvah naslikal gostoljubni m prisrčni sprejem, ki so ga bili solunski bojevniki deležni povodom svojega letošnjega izleta v Jugoslavijo. Z enako prisrčnostjo in radostjo sprejema Nancy jugoslovenske goste. Zaključili je svoj govor s slovenskim vzklikom: »Živeta Jugoslavija! Živeli Slovenci !« Za pozdrave se je zahvalil predsednik Glasbene Matice dr. Ravnikar, ki je raztolmačiil namen in pomen koncertne turneje: »Gre za čast jugoslovenske pesmi, za čast jugoslovanske države in za čast jugoslovenskega kralja. ki je prevzel pokroviteljstvo nad turnejo. Gre pa tudi za to, da izlkažemo Franciji svojo hvaležnost za vse. kar nam je dala v prošlosti. kar nam daje in kar bo storila tudi v bodočnosti v svojem prijateljstvu do nas.« Zaključil ie svoj govor z vzklikom: »Vive la France!« Kot zastopnik ljubljanskega župana je prof. dr. Pretnar sporočil Nancyu pozdrave Ljubljane. Omenjal je nedavne ilirske svečanosti v Ljubljani ter naglašail pomen, ki ga je imela za nas Slovence Napoleonova Ilirija, v kateri smo dobili prve kulturne ustanove v našem., jeziku. Kakor takrat izkazuje prijateljska Franoma našemu narodu in naši državi tudj danes vso svojo ljubezen. V imenu tukajšnje jugoslovenske akademske omladine je akademik A, Laza-revfč izrazil svoje veselje nad prihodom jugoslovanskih pevcev tn jim sporočil (pozdrave Jugoslovenov, ki študirajo v Nancyu. Med animirano in prijateljsko zabavo, ki se je razvila po oiicijelnili pozdravih, je kvartet Glasbene Matice zapel več naših narodnih in umetnih pesmi, ki so po svoji ubranosti in milobi naravnost »vžgale«. Frenetični aplavzi so zahtevali še in še. Po recepciji so Matičarji odšli na skupno večerjo in potem kmahi k počitku, da se po dvenočni vožnji temeljito spočijejo in pripravijo za jutrišnji koncert, za katerega vlada tako zanimanje, da je obširna dvorana »Poirel« že danes razprodana. P. * Nancy, 36. novembra. Nocojšnji koncert je bil nepričakovano velik triumf za Matico, za Jugoslavijo in našo pesem. 2e dolgo pred pričetkom je bila obširna dvorana nabito polna občinstva, med njimi naaodličnejših zastopnikov oficijelnih, kulturnih in družabnim krogov. Polnoštevilna je bila na koncertu jugoslovanska akademska kolonija, katere člani so bili ves čas bivanja Matičarjev v Nan-cviu, njihovi zvesti spremljevalci in vodniki. Zanimivo in še več ganljivo je, da je prišla iz več nego 50 km oddalenega Lu-neville skupina delavcev, ki so zaposleni v tamošnjih železniških delavnicah. To so rojaki iz Ljubljane, Iga, Brežic in raznili dru-giih krajev Dolenjske, ki so šli z enertetno pogodbeno delavno obveznostjo v tujino za delom. Priprosto in nadvse, srečni so podajali svoje žuljave roke Matičarjem v pozdrav, ginieni, da lahko po več. meseci'.! zopet čujejo domačo slovensko pesei.i-Značilno za simpatije Francozov do Matice je mdj primer, da je ravnate® rudokooa v daljši okolioi Nancvia svojemu knjiro* vodji, slovenskemu uradniku, dal iz svoje volje brez prošnje plačan dopust, da more potovati v Nancy in se udeležiti koncerta. Tudi ««7govec Lavrič se ie pripeljal iz Strasbourga na koncert. Podij, ki »ma v ozadju veličastne orgije, je bil okrašen z zelenjem in zastavami v francoskih in jugoslovenskih barvah. Tukajšnji orkester je pred začetkom koncerta zaigral alizaško-lotarinsko koračnico, ob čl-ie zvokih so Matičarji stopili na oder. Cim so se pojavili, jih je množica občinstva oo» zdravila z dolgotrajnim ploskanjem, posebno, ko so se pojavile pevke v narodnih nošah. S ploskanjem je bil pozdravljen tudi zborovod'a ravnatelj g. M. Polič. Pred zboi ie stopil šef prosvetne centrale univ. prof. Chantireau. spremljan od zastopnikov al-zaškega zbora, francoski.i bojevnikov iai 'ugosJovenskih akademikov- V daljšem govoru je prof. Chantireau predstavil in pozdravil Matični zbor in njegovega zboro- vodjo, naglašal veJSkj pomen sedanje turneje in povdarja! momente, ki so med voj-ho in po nji navezali oba iaroda, fra^nco-'skega in jugoslovenskega, do iskrenega pri- jatel1 strva- Ob veliki napetosti in pozornosti je začel zbor nato izvajati svoj program. Najprej je zanosi to, že dvignjen od splošnega navdušenja, zapel marseljezo in Bože pravde. Občinstvo je stoje poslušalo obe himni in po vsaki burno ploskalo. Potem se je začel šele pravi pevski program. Že prvi pesmi, Gallusovi »Laus et perennis gloria ... m »Ave Maria«, sta vneli. Pa so pevci in pevke tudi izvajali obe skladbi, kakor tudi vse naslednje, z izredno preciznostjo in nekim zanosom, očividno pod vtisom navdušene pozornosti občinstva. Kontakt med poslušalci in pevci je bil mahoma ustvarjen in ni popustil do konca, temveč je čim dalje bolj naraščal. Vsaki točki je sledilo živahno dolgotrajno ploskanje. Posebno so ugajale Lajovčeva »Zeleni Jurij« in »Lan«, Adamičeva >Na-pitnica« in »Mladi junak« ter Gotovčeva ■».lavoranke za teletom«. Zahtevi po ponovitvi posameznih točk zborovodja Polič zaradi dolgega programa ni hotel dolgo ugoditi. Ko pa je priše! na vrsto drugi del programa, narodne pesmi, občinstvo ni več popustilo. Dolgotrajno bučanje vpitja »bis«, topotanje z nogami in ploskanje je zahtevalo in doseglo ponovitev, med drugimi Schvvabovo »Zdrava Marija«, čigar solo je ga. Mila VVohinčeva zapela s posebnim občutkom in milobo glasu, nadalje »Gor čez jezero« in neizogibne »Miške«. Pred odmorom sta alzaško-lotarinski zbor m organizacija bojevnikov poklonila zboru dva ogromna šopka krasnih cvetlic. Dve mnogoštevilni deputaciji, ki sta prinesli šopke, sta stopili s francosko zastavo na oder, predsednik alzaško-lotarinškega zbora pa je navdušen objel in poljubil ravnatelja Poliča, kar je občinstvo odobrilo z viharnim ploskanjem Orkester je zasviral našo himno »Bože pravde«. Ko se ie precej dolgi program končal, se občinstvo ni hotelo odstraniti s prostorov ter je burno zahtevalo, naj zbor še doda, čemur se je tudi vdal in zapel še veselo narodno »Bratci veseli vsi«. Koncert, ki je bil preračunan tta okroglo poldrugo uro, ie trajal skoro poltretjo uro, ne da bi bila pozornost in zanimanje popustila do zadnjega. Ko so pevci m pevke po končanem koncertu odhajali, so morali Iti skozi gost špalir publike, ki jih je še vedno navdušena aklamirala. Prvi koncert Matičarjev na francoskih tleh je bila prva navdušeno podana in navdušeno sprejeta manifestacija slovenske in jugoslovenske pesmi ter prijateljskih simpatij med Francozi In JugosIovenL Jutri zjutraj nadaljuje zbor pot v Metz, odkoder priredi dva koncerta v premogovnem revirju, kjer sta dve središči naših rojakov-izseljencev, z zborom v Merleba-chu in s kvartetom Glasbene Matice v. An-metzn Novinarski koncert v nedeljo 1. decembra Revija morskih kolosov Southampton, 28. novembra, o. SnoH se je zbralo v tukajšnji toki veliko šlevilo preko-oceanskih parnikov. Največji nemški pa mik »Bremenc, ki šteje 50-000 ton, je prispel v popravilo na plavajoči dok. Pnrnik je pristal v bližini >Majestica<, ki je največja ladja na 6vetu in je odplula pozneje proti Newyorku. Tekom dneva je prispel največji parniik Amerike »Leviatbanc, ki se je usidral poleg parnikov »Berengarije« in »Acquitanije«. Med drugimi je prispel v luko največji belgijski parnik »Belgenland«, ki je odplul tekom dneva, da se pripravi na potovanje okoli sveta. Pogled na te velikane je bil nenavadno zanimiv. Silen mraz v Rusiji Berlin, 28. nov. V vzhodni in severni Rusiji je preko noči zavladala izredno« ostra zima. Temperatura je padla povprečno na 40 stopinj pod1 ničlo, ponekod pe presega celo 50 stopinj. Mrzli val, ki je zajel Rusijo, je posledica polarnih vetrov. Val mraza se polagoma pomika proti za-padu in bo v par dneh zajel Evropo. Obsodba morilca 161etne deklice Dunaj, 38. novemtra. z- Senzacijornlna razprava proti izdelovalcu perila RHiardu Siijgerju, ki je bil obtožen ufocia 16-letne deMice Eirre Mat-liias, je bi>!a danes zaMjnčeina. Obtoženec te bi! obsojem na 16 let težike ječe in ie obsodbo sprejel!. Držaji pramdfick je zaradi prenizke kazni v-ložil ničnostno pT*to>žbo, dočam se )e obtoženec oljšem primeru lahko razločeval noč od dneva. Točno pred enim tednom so mu morali odrezati desno nogo nad kolenom, kljub temu pa niso mogli rešiti mnogo obetajočega življenja dr. Iva Šeatana, ki je bil gotovo ena najbolj simpatičnih in najbolj priljubljenih osebnosti v mariborski družbi S stoičnim mirom j« prenašal dir. Šestan vse db zadnjega svojo nemilo usodo in je bil kljub groznim bolečinam, ki jih ja trpel, eden najmiraejšrh bolnikov ter je njegova potrpežljivost vzbujala naravnost začudenje pri vseh adravnikih in bolniškem osobju, ki mu je požrtvovalno streglo. Bil je do zadtajega pri zavesti, le danes dopoldne, ko je temperatura stalno naraščala, je padel v ago* m jo. Okrog poldneva se je ponovno zavedel in zahteval obed, kmalu za tem pa je ob 1330 mimo, a za večno zaspal. Dr. Ivo Šestan je sin ugledne šestanove nodlbine iz Središča ob Dravi. Srednješo4>-«ke študije je končal v VaTaždinu, nato pa se je posvetil pravu ter je v Zagrebu pro-moviral. Svetovna vojna ga je prekinila v njegovem delu in moral je okusiti vse gro-zate krvavih dni. Ves čas vojaškega slu®« bovanja je bil odločen sin svoje slovanske matere in je ob prevratu kot mlad oficir, ko je bila arvstrijska armada v popolnem r&zsuhi, pripeljal ves takratni celjski 87. pešpolk v najlepšem redu v Celje. Po končanih univerzitetnih študijah se je posvetil odvetniškemu poklicu. Odvetniško prakso ie črpal v Mariboru pri podžupanu dr. Li-poldu, sodno prakso pa pri mariborskem okrožnem sodišču. Letos spomladi se je osamosvojil šn otvoril v Mariboru lastno odvetniSko pisarno, ki je spričo njegove splošna priljubi j en-osti zelo dobro prospe-rirala. Vsa leta svojega bivanja v Mariboru se Je živahno udejstvoval v naprednih kultom ih organizacijah. Predvsem pa je bil navdušen športnik. Zadnji dVe leti se je z vso vnemo posvetil Aeroklubu, ki je bil ustanovljen na njegovo inicijativo. Bil je duša organizacije ter mu je tajnikov aii do zadnjčh dni, ko ga je doletela usodna ne« •reča. Na njegovo inicijativo je nemška !efcalstka tvrdka Rinab-Katzenstein priredila ▼ Mariboru letalski dan in njegova aeil-nost je nemške avijatike navezala na Maribor. EKe leti je sanjaril o mariborskem letališču in dovedfcl akcijo trk do uresničenj«. Toda usoda mu ni dala, da bi videl uspehe svojega dela in sadove svojega neumornega truda. Pogreb bo v soboto popoldne ob pol 16. tepred mrtvašnice mar-iborske bolnice na gkvni kolodvor, odkoder bo krsta s telesnimi ostanki tragične žrtve prepeljana v njegov rojstni kraj, Središče ob Dravi, kjer se bo v nedeljo popoldne vršil svečan pogreb z vsemi vojaškimi častmi. Po kojnik je bfl namreč rezervni kapetan. Ne le ožji prijatelji m znanci. man« več ves Maribor sočutsvuje z užaloščenimi starši in brati pokojnika, ki je bil ne samo duša mariborskega Aerokhiba, marveč vse mariborske družbe m m bodočnost Maribora gotovo mnogo, mnogo obetajoča sila. Težko prizadeti rodbini iskreno soža-ije, dr. Ivi? šestsnu pa bodi ohranjen časten spornim! Notar dr. Franc Firbas t Maribor, 28. novembra Po veCmesečnem bolehanju je preminul včeraj v Mariboru starosta mariborskih Slovencev, širom Slovenije znani notar g. dr. Franc Firbas. Dosegel je visoko starost 84 let Pokojnik ie bil izredno markam na osebnost in v preteklih 10 letih eden najagil-nejših borcev za pravice našega naroda, posebno pri sodiščih na Štajerskem oma-lova-ževanega našega jezika. Rojen je bil kot kmečki sin 9. oktobra 1845. v Bišu pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. V gimnazijskih letih sta bila njegova tovariša pokojna slovenska prvo-boritelja dr. Josip Sernec m dr. Pavel Turner. s katerima ga je vezalo tudi vse kasnejše življenje najožje prijateljstvo. Kakor blagopokoini mecen slovenske mladine. dr. Pavel Turner, tako je služboval tudi pokojni dr. Firbas za časa svojih univerzitetnih študij več let kot vzgojitelj pri raznih visokih aristokratskih rodbinah na Kranjskem, Štajerskem, na Dunaju in Češkem. V Pragi se je seznanil tedai s prvaki češkega naroda, posebno z dr. Piegerjem in Palackim ter s kasnejšim češkim ministrom-krajanom dr. Pražakom. Po dovršenem juridičnem študiju je vstopil leta 1880., potem ko se je v Novych Hradech zelo srečno oženil, kot pravni praktikant pri raznih dunajskih sodiščih, pozneje Pa je presedlal k notarijatu, na-pravil juridični doktorat in bil leta 1885. od ministra dr. Pražaka imenovan za notarja v Brežicah. Takoi po osamosvojitvi Je vstopil v Javno življenje in se je vsestransko udejstvoval. V Brežicah ie kmalu po svojem pri. hodu ustanovil Čitalnico, bil soustanovitelj tamkajšnje posojilnice. Pokojni dr._ Firbas je bil med prvimi notarji rta Štajerskem, ki so začeli delati slovenske pogodbe in vlagati slovenske predloge na sodišča in druga oblastva. Seveda si je s tem nakopal divje sovraštvo vseh nemških in nem-škutarsicih krogov. To je moral občutiti v polni meri zlasti tedaj, ko se je potegoval za notarsko mesto v Mariboru. Šele po desetletnem boiu ie bila izpolnjena končno njegova želja. Ko je bil dr. Firbas že Imenovan za notarja v Mariboru, je zadel na velikanske težave. Dolgo ni mogel dobiti pripravnega prostora za svojo pisarno in nemški denarni zavodi so odklanjati njegovim kli-jentom posojila. A dr. Firbas ni klonil; ustrašil se ni nobenih zaprek in ovir. Kakor v Brežicah, tako je tudi v Mariboru in okolici postal ljubljenec slovenskega živ-Ija. Udejstvoval se je v vseh tedanjih ma-ribor Mh narodnih društvih, zlasti kot predsednik čitalnice. Iz njegove pisarne le izšla cela vrsta slovenskih notarjev, ki so nadaljevali potem narodno delo v smisla intencij svojega nekdanjega šefa Leta 1925. je praznoval 80-letnico svojega rojstva in so se ga tedaj s hvaležnostjo spominjali vsi slovenski listi. Na stara leta se sicer ni več udeleževal javnega življenja, vendar pa se je vedno še z vso živahnostjo zanimal za vsa narodna vprašanja in se iskreno veselil vsakega uspeha Svetovna vojna mu je ugrabila sina edinca, kar ga je močno potrlo. Zanimivo je, da so na tega nad vse skromnega, a vendar nekdaj izredno agilnega in zaslužnega narodnega borca merodajni krogi pozabili pri odlikovanjih. Postavil pa si je vsekakor s svojim delom med narodom sam najlepši spomenik in slovenski živelj ga ohrani vedno v svetlem spominu. Pokojnik zapušča vdovo ln dve hčerki. Pogreb se bo vršil v petek, dne 29. t m. ob 15. iz kapelice mestnega pokooališča na Pobrežju. Naj bo vrlemu rodoljubu lahka svobodna slovenska zemtja, ugledni rodbini Pa naše iskreno sožalje! Nagla smrt priljubljenega moža Zagorje, 28. novembra V Potoški vasi pri Koiredežu je umrl SOletni posestnik in upokojeni rudar Janez Gorišek. Zadela ga je nagla smrt v najboljšem razpoloženju. Prejšnji dan se je poročila njegova hčerka, kateri je izročil svoje posestvo. Na svatbi je bil mož vesel in s svojim zdravim humorjem ie zabaval vse svate. Drugi dan je svojim sosedom sam vračal izposojene stole ter se Po teh opravkih napotil zdrav in vesel domov. Komaj se Je doma vsedel k mizi. Je že začel tožiti, da mu ni dobro. Žena je odhitela po kozarec vode, mož pa je med tem pri mizi — izdihnil. Janeza Goriška, ki je bil splošno priljubi j eri. so pokopali ob velikem spremstvu prijateljev in znancev na farnem po. kopališču v Zagorju. Vsi. ki so pokoi"ika poznali ga bodo ohranili ▼ najboljšem spominu. Pozdrav jugoslovenslri vojski Škofia Loka. koncem novembra Z radostnim pričakovanjem in prisrčnostjo je sprejelo pred letom dni vse meščanstvo vrle borce naše jugoslovenske vojske v svojo sredo, ko so se ob zvokih godbe dravske divizije, plapolanju stoterih zastav in množice ljudstva odprla vrata novo zgrajene in moderno urejene vojašnice, ki je sprejela pod svoj krov hrabre sinove naše lepe, svobodne zemlje. Vzajemno in uvidevno se je našlo vsestransko soglasje in danes bi mnogo pogrešali, če ne bi ob večerni uri preko zračnih planjav mesta čuli zvokov točnega »trubača«, ki zaziblje stotine naših v pokoj nočnih sanj. Kakor bi bilo danes, so ostale v spominu pozdravne besede komandanta gosp. majorja Bakšča to enem človeku in eni duši... Enaka čustva nas obdajajo danes, srce je prežeto enakih misli, ko sprejemamo v svoj krog nove čete podvojene garnizije. Zopet so se odprla vrata vojaškega poslopja. ki bo pokMcanim sinovom širne jugoslovenske zemlje nov dom za odslužitev dolga svoji domovini. Naši griči in holmi. bele ceste in bistri potoki, sivi hrasti in bukve, zelenje pogor-skih smrek in jelk vas pozdravljajo in kličejo dobrodošli: zdravo! Naj vam bo naša zemMa kakor vaša — počutite se kakor doma! Pozdrav Škofje Loke je skromen — a iskren in velja enako celokupnemu oficirskemu zboru, kakor slehernemu vojnrku širnega prostranstva naše ljube nam Jugoslavije. Spremlja vas iskrena želja, da pomesete iz našega mesta najboljše vtise, da vam je snomin na Škofjo Loko vselej ljub in drag, tudi tedaj, ko vas nonese dolžnost iz okvira na>še ožje zemlje. Zdravo! Slavje jugoslovenske omladine Univerzo kralja Aleksandra L ▼ LJubljani bo na zagrebških svečanostih zastopal prodekan g. dr. Rado Kušej. Akademikom, ki potujejo ▼ Zagreb, m-vajamo naslednje Informacije: Posebni vlak bo odšel iz LJuMane ▼ soboto ob 1& ter se bo ustavil ▼ Zidanem mostu od 13.27 do 13.30, v Brežicah od 14.38 do 14.39: prihod v Zagreb: 15.27. Povratek iz Zagreba bo v ponedeljek ob 0.40. Postanki: Brežice od 1.39 do 1.40; Rajhenburg od 1.57 do 2.03; Zidani most od 3.01 do 3.06: prihod ▼ Ljubljano ob 4-15. Opozarjamo ponovno vse pridejo točno ob navedenih časih na postajo. Ugodnost! veljasjo samo za ta posebni vlak. Vse podrobne Informacija o prcnočIKu ln hrani dobite od vodje »roje trape: govorite z njim ie danes. Vsak udeleženec nai vzame • seboj tvojo akademsko legitimacijo. Tekom današnjega dne s! oglejte rawfe-lltev v grupe, ki Je objavljena na deski SSLU. Vsaka gruoa Ima svoj' va^rm. Vse želje, pritožbe Itd. sporočite Izključno le vodji svode grupe oziroma njegovemu namestniku. Vsak član g rune se mora brezpogojno pokoravati odredbam vodje svoje grupe; v nasprotnem primeru se ma bo takoi odvzela pravica do vseh ugodnosti. Pripravljata! fcdbofk Smrtna nesreča mladega častnika LlnbHan*. 2K novembra. Popoldne ob 15.30 se je vršil iz garnJ-zijske bolnice na kolodvor sprevod preminulega poročnika - letalca Mihajla I. Popoviča, ki se je ponesrečil v gimnastič-nem tečaju v Narodnem doma. Pokojnika so spremili na njegovi zadnji poti v prvi vrsti njegovi tovariši, člani omenjenega tečaja, dalje številni oficirski zbor in več čet vojaštva. V žalnem sprevodu je korakala tudi godba Dravske divizije, ki je svirala žalne koračnice. Sprevoda se je udeležilo tudi izredno veliko civi'nega občinstva Vsi so obžalovali smrt mladega častnika, ki Je mora! umreti po nesrečnem naključju v cvetu mladosti. Kako se je pripetila nesreča je razvidno iz naslednjega: Pred časom Je naprosilo vojaško poveljstvo JSS. da sprejme v svoj gimnastični tečaj več oficirjev - »etalcev, da se ti fizično čim bolj utrdijo z eimnastičnimi vajami ter da si pridobe Potrebno elastičnost. Ti častniki so pohajali v vežbe skoro sleherni večer. Udeleževalo se Je tečajev nad 40 častnikov, ki so gojili v prvi vrsti lahko atletiko. Dočim so preje, ko je bilo vreme še ugodno, vežbali na letnem telo- Kulturni pregled Repertoarji LJUFUAHSKA HRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 28.: Grob neznanega vojaka. B, Petek, 29.: Zaprto. LJTTL.TAVSKA OPiTSA. Začetek ob pol 20. Četrtek. 28.: Goreni«Vi A. Petek, 29.; Evgenij Onjegin. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 29.: Zaprto. Sobota. 80.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-gld. Svečana predstava. Gostovanje ge. Vike Podgorske in goep. Hinka Nučiča. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20. Sobota, 80.: Morala ge. Dulske. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Ponedeljek, 2. decembra: Velika abeceda. Gočftvanie Mariborčanov CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Breda 4.: Velika abeceda Gostovanje Mariborčanov. Pismo rz Zagreba Zagreb. 25. novembra Raastare. Razen zelo zanimive in uspele razstave »Zemlia< sta bili prireieni v zadnjem času še dve dobri umstniHVi razstavi. V salonu UTIrich je razstavil svoje primorske peisaže Marko Rašica, stari znanec Liub-liane. To razstavo bi lahko imenovali »Kraljeviča na plabiuc. ker vsa platna govore le o naši divni Kralievici. Rašica ie razstavil samo svoja letošnja dela. Obdelal je Kra-Ijevico v vseh nienih lepotah. Skozi niegov originalni in sveži stil uprav doživljamo vso lepoto našega primorskega pejeaža. — V salonu Bačič je prirejena rastava francoske grafike. To je prvovrstni umetniški dogodek. Rawtava posebno zanima profesionalne nmeimimš*vo sv. J°mni-ma< je izdalo njegov »Stamstovimski re-Otinem« za 7^>or in orgije. »Reoniem« je r>o izjavah stroVovn fekov prav moelo. po duhu in stilu originalno delo. — Hrvatska glasbena literatura se bo kmalu obogatila z no- Fenomenalni uspeh 4 vragov d* V „Slitnem Ginu •Matica Nekaj, česar Ljubljana še ni gledala! — Umotvor velikega mojstra E. W. Murmaua. — V naslovnih vlogah staviti umetniki: Janet Gaynor, Naincy Drexet Charles Mortan. Bairry Norton. — Poleg tega najnovejši »Ufa žurnaJ«. Danes ob HS. tn 9. uri Rezervirajte vstopnice telefaniSno. — Telefonska §t. 2124. EStni kino Matica vadišču pod Tivolijem, so pozneje, ko Je nastopila deževna doba telovadili v telovadnici Narodnega doma Med častniki - tclovadci je bil tudi letalski poročnik Mihajlo I. Popovič, ki je bil za lahko atletiko prav posebno vnet. Imenovani je telovadil tudi pretekli petek dopoldne, ko so vežbali samo .ahke vaje, pozneje pa vadili skok č-jz mizo z zaletom s prožne deske. Pri :em je hotelo nesrečno naključie, da je Popovič. ki je bil znan kot dober telovadec, pri zaletu menjal korak in priletel pri skoka precei trdo s telesom ob rob mize. pri tem je Popovič bolestno vzkliknil, nakar so mu takoj pomagali tovariši. Popovič ie tožil, da ga boli v trebuhu, zaradi česar so ga prenesli v garderobo ter ga položili na blazino. Tamkaj že ga je prečkat vojaški zdravnik. kateremu pa se poškodbe niso zdele nevarnejše. Popoviču je srce kakor tudi žila utripala popolnoma normalno in je odšel sam domov. Že popoldne pa se je njegovo stanje poslabša'-!. V trebuhu je čutil čedalje huiše Ooečine. zaradi česar je moral v garnizijsko bolnico. Tam to ga ponovno preiskali ia konstatirali notranje poškodbe. Potrebna m narodnih pesmi na gramofonskih ploščah. V»?v*r je potekel izredno hitro in na snlošno željo ie mm-al predavatelj nekatere komade ponoviti. Skoda je le, _ kar je dr. Gese-mann uvodoma toda omenil, — da je imel ravno slovenskih peemi le par na razpolago, zato je bila naša narodna pesem zastopana v manjši meri nego pesmi iz južnih krajev. Plošče je dal na razpolago odlični publicist in prijatelj našega naroda dr. Hermanu Wendel. Med drugimi uglednimi gosti je po-seHl prireditev tudi urednik »Frankfurter Zeitung« Mas Geisenheymer, ki je poletel e »Zenoelinom« okrots,- sveta, dalje frankfurt-ski Slovenec prof dr. 2ižek in mnogo drugih odličnih dam in gospodov iz frankfurtske dražbe. Turneja zagrebške »Mladosti«. Ob prflfki svoje 301etaice namerava prirediti zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost« koncertno turnejo po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji Zbor bo vodil skladatelj Jakov Gotovae. Dva jugoslovenska glasbena komada na Hratiftlarekem odra. Slovaško gledališče v Bratislavi bo dalo z& proslavo 1. decembra dvodejansVo opero Stevana Hrističa »Su-ton« (po Vojnoviču) in balet »Figurine« hrvatskega skla^atel-ia Luia ŠafranfJka Kaviča. Kulturno dele bolgarskih diiakov v Brnu. Iz čeških listov posnamemo, da bo brnsko Združenje bolgarskih akademikov izdalo v kratkem Antologijo bolgarsko lirike, medi-taciie Anrila (dr. Asenia Zlatarova) »Pesem za nio« in spomladi več nadaljniih kniiff Iz sodobnega bolgarsVega slovstva. Tako hočejo študentje seznaniti češko kulturno javnost z duhovnim življenjem svoje domovine. če doznati, kai je vzrok strašnega dejanja, ki se je tako naglo izvršilo brez vsake besede od strani obeh smrtnih žrtev. Šele. ko je soproga Stojadinoviča s svojo hčerko prišla na policijo ter dognala vse, kar se ie zgodilo, je hčerka vzkliknila: »To je strašen konec triletne tragedije!« Ubiti poročnik je bil njen zaročenec — in kakor se trdi — je od svojega bodočega tasta izvabil večje vsote denarja. Poročnik je služboval v Debru in je ravno dan poprej prišel na dopust v Nil, od koder pa je mislil odpotovati v Novi Sad. Plen ubeglega vlomilca Ljubljana, 28. novembra. Zjutraj malo po sedmih so imeli pasanti priliko opazovati divji lov, ki je započe! na vogalu Starega trga ter LTlice na Grad, se nadaljeval po omenjeni ulici in naprej po stopnicah grajskega pobočja ter se kon* čal nekje v Regallvjevem gaju. V neki hiši na Starem trgu se je zglasfl že okrog 7. zjutraj detektiv T. ter povprašal po stanovanju 36letnega Roberta L. Nameraval ga je zaslišati, kajti Robert je zrel ptiček, ki je bil močno osumljen, da se je udeležil v družbi svojih deloma že prijetih, deloma pa še prostih tovarišev raznih vlomov. Čhn je Robert opazil detektiva, ki ga re navidezno že poznat se je, dasrravno oblečen Ie napol zasukal na petah in jo meni nič tebi nič vdrl po stopnicah, nato pa na inlroo ter zbežal proti Gradu. Detektiv je ">>! sprva nekoliko osupljen, a se je takoj zavedel, da mora imeti Robert na vesti kak nov greh. »airadi česar jo je jadmo ubral za njim. Robert je bežal oblečen le v hlače iu srajco po pobočju Gradu in se sleci« njič skril nekje v gozdiču. Detektiv se je nato vrnil nazaj v stanovanje Roberta in našel tamkaj na svoje nemalo začudenje veliko množino raznih kozmetičnih potrebščin. Bile so to prav lepe stvari ce. vredne par tisoč dinarjev. Detektiv je stvari pobral In jih odnesel m policijsko direkcijo. Komaj je prispel tja, ž« se je oglasil istoham nastavljene«.: tvidke A. Šinkovec z Mestnega trga ter prijavil, da je bil izvršen ponoči v trgovino drzen vlom. Storilec je odvil na dvoriščnih oknih železno mrežo in se splazil v trgovski lokal. Tam si je nabral v naglici celo zaDogo kozmetičnih predmetov. Na policiji so informatorju seveda takoj lahko povedali, kdo je bil drzni svedrovec in so mu obenem izročili zopet vse ukradbae predmete. Vlomilca Roberta L., ki se po« epa sedaj bog zna kje, zasleduje policija In orožništvo. Sprememba voznega reda m*, artobnsprogi Ljubljana-Blagorica. Vransko. Avtohos odhaja iz Ljubljane ob delavnlkSi ob 11.30 in ob 16. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ob 8., 12. m ob 16. popoldne ter 19. zvečer. Vorail red proti Ljubljani ostane nespremenjen. 14642 Ant«bn« podjetje Adamčič Novice iz konjiške doline V Ločah. 27. novembra ZadSifič smo poročali, da je bilo vlomljeno na železniški postaji v Ločah. Detektivi prav marljivo zasledujejo vlomilce. Čudno pri vsem tem pa je to, da se je našel te dni zaboj s pletilnim strojem nepoškodovan v skladišču postaje v Konjicah. Kako je tja zašel, ie še velika uganka, ki pa se bo menda že razčistila. Bržkone ta zaboj s strojem sploh ni bi! ukraden, ampak le napačno dirigiran. Tat ki je ukradel suknjo g. Malenšku, jo je drugi dan iz konjiških zaporov srečno popihal v lepo jesensko naravo, da eventualno nadaljuje še nadalje svoj dobičkanos-ni tatinski poseL V Ločah je umrl te dni 80-letnt precej znani živinski mešetar Knafelc, vulgo Be-kuš. Ljudje so ga radi klica'i k svoji oboleli živini, ker se je baie precej razumel v tej stroki. Bil je žrtev svojesa poklica. Ko je bil zadnjič sejem v Poljčanah, je ogledoval neko precej divjo kravo. Ta ga je nabodla na roge in vrgla čez dve drugi kravi, tako da je padel na glavo. Pr' tem je dobil težke notranje poškode. Zdravniška pomoč je bila zaman, mož je podlegel poškodbam. Nai v miru počiva! Lovska sezona na zajce je letos prav vesela Ob nedeljah odmevajo po goricah streli, ki so mang ali več pogodeni. Le predzadnjo nedeljo so imeli naši lovci precejšnjo smolo, gotovo so srečali kako staro ženo, ker so za malim ubogim zajčkom streljali nič manj kakor — reci in piši — dvanajstkrat, tako da je moral revež skoraj poginiti od strahu od strahovitega streljanja. Slednjič ga je le Pogodil strel. Pri razteleseniu pa se je pokazalo, da mu je STce počilo od samega strahu. Po lovu se lovci hote ali nehote znajdejo v kaki kleti. kjer si privoščijo letošnjo dobro kapljico. Letošnje vino kmalu učinkule in se iz kleti razlega prav ve«elo oetie. ?ganie-kuha je tudi že v teku. Ko bi le ljudje po pameti ravnali s slivovko in Jo po malem uživali ter si jo r»rftiram'i za čase. ko ne bo sUv fn Jo rabih te bolj pa potrebo in ne za nenotrebo. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Domače m/z »Življenje in svet", št. 22 Pravkar Je izšla štev. 22. ©dlnske slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: N. Tassin: Iz življenja starega »tigra« (s tremi slikami). Dober spomin. I">r. P. Strmšek: Dunajske šole. Najlažji fes. Thomas Mann (s sliko). Nalurnejša žival. Rih. E. Byrd: Letalo bodočnosti (s Sti-rtmi slikami). Atiatoie France: O Slnlebradčevlh »ed. mlh ženah (konec). Pr. T. Furst: Levičarji bi desničarji. Dr. V!. Travner: ČarOvnlški procesi na Slovenskem. Dr. Iv. Lah: Kako so 1 to zamišljali avstrijski generalL (Poglavje k borbi ra Jugoslavijo.) Sven Larsen: Pot r Dldimo. Atllov grob. Bell nosorog. Številki je priložena umetniška prilosa »Na Velik) Kopi na Pohorju« po originalu Predaliča. »Življenje tn svet« fzhaja tedensko m stane polletno (zaključena knjiga) Din 40, četrt letno Din 20. mesečno Din 8, posamezna Številka Da samo Din 2. Naroča se Pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * V bnonfk Zdravniške zbornice za Slo-*enl!o sta bila vpisana dr. Stanko Lirtman, asistent splošne bolnice v Mariboru, In dr. Peter Lapatanov, sanitetni kapetan v Ma-tflaoru. * Podeli eno državljanstvo. Z Bleda nam poročajo: Tukajšn;i hotelir g. Molnar se f* že več let trudil, da bi dobil naše državljanstvo. Njegove prošnje pa so bile ▼edno odbite. Sedaj mu ie banska uprava ugodila in g. Molnar, ki je po rodu Ma-džaT, je že prejel obvestilo, da mu je podeljeno jugoslovansko državljanstvo. * »Uradni Hst kraljevske banske uprave Dravske banovine« objavlja v 4. Številki rakon o mednarodni konvenciji za pobranje prometa m t rjo vine r. nemoralnimi publikacijami. * Skupna svečanost Jugoslovenskih viso-fcošolcev. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično železniško vožnjo udeležencem proslave L decembra, ki Jo prireja Jugoslovenska akademska čitalnica v Zagrebu. Razen tega je prometni minister na prošnjo JtEgoslovenske akademske čitalnice odobril brezplačno vožnjo z brzovlakom za 500 vi-sokošoicev iz Beograda, 300 iz Ljublane, 100 iz Skop! j a jn 100 iz Subotice, ki se bodo udeležili te proslave- To bo prva skupna »večailost jugoslovenskih visokošolcev. * Bolezen ministra dr. Korošca- Zagrebška »Hrvatska Straža« objavlja »iz okolice dra Korošca* da so vesti o težki bolezni ministra Korošca popolnoma brez osnove in da se dr- Korošec vrlo dobro počuti. Ker smo tudi mi prinesli vest o bolezni g. Korošca, ugotavljamo, da nam ie bila sporočena v oficijeltnem komunikeju ki nam ie bi! s strani banske uprave dostavljen preko »Avale«. * Predavanje o Jugoslaviji ▼ Parizu. Profesor geografije na pariški Sorb^mni Ema-miel de Marton, ki je v septembru in oktobru letos vodil ekskurzijo francoskih geografov po naši dTžavi, bo v Parizu 5. decembra predaval o Jugoslaviji- * Jugoslovenska zastava na novih podmornicah- V torek popoldne je v toulon-skem arsenalu na dveh novih iugolsoven-skih podmornicah zaplapoiala naša zastava. Sta to novi podmornici »Smeli« in »Osvet-nik«, ki sta bili zgrajeni v Nantesu. Na tej svečanosti so našo vojno mornarico zastopali polkovnik Predič, naš vojaški ataše v Parizu, kapetan fregate Seifert, ki je obenem predsednik komisije za prevzem podmornic, kapetan korvete Tomič in še nekoliko mornariških oficirjev. Francosko mornarico so zastopali admirali Maurice, Tu rand in Dubois- Svečanost se je pričela « marseljezo, v trenutku pa, ko je na pod-»oornicah zaplapoiala jugoslovenska zastava ie godba internirala jugoslovensko himno. Podmornici zapustita danes Toulon. Spremljale ju bodo tri iranooske kontra-torpiljarke pod poveljstvom adm. Duboisa Francoska eskadrila ostan® v naših vodah do 12- decembra- * Ameriška ladja v naših vodah- V splitsko pristanišče je pripflul pa rob rod »Kipros« te Newyorka- Potnika ostanejo pat dni v Splitu potem pa bodo nadaljevali potovanje v Bok o Kotorsko. * Naši v Ameriki. V slovenski naselbini ▼ VandJingu v Zedinjenih državah je 3- t-m. umri Tojak Valentin Germ, rodom iz Velike Loke na Dolenjskem. V Ameriko je odšel kot sedemnajstletni mladenič pred 22 leti Živel ie večinoma v Forest Cityju in Vandlingu. Delal je ves čas po rudnikih, kjer si je tudi nakopal ka! rudarske naduhe, kateri je sedaj podlegel. Bolan je bli štiri leta- Lansko leto j« še obiskaJ svoj rojstni kraj na Dolenjskem z namenom, da si izboljša zdravje. Upanje pa se mu ni izpolnilo in se je bolan v-rnM v Ameriko. k * Lep šopek vijolic nam je poslala gdč. Sofija Koienčeva iz Beograda. Nabrala jfii le v nedeljo v selu Jabuka blizu Pančeva. Tamošnjl seljak i pravijo, da bo huda zi-«ma zaradi nesTečnih dehtečih vijolic, ki So priklile na dan v tem poznem jesenskem času, namesto pomladi. — Prejeli smo na-tfalje iz raznih krajev še različno cvetje in precej teloua- Za cvetoč© pozdrave vsem presrčna hvala! * Največji most ▼ severni Dalmaciji, čez reko Krko se prt Skradinu gradi nov železen most. Pripravi] eno Je 2e tamkaj veliko leseno ogrodje mosta, ki bo nekoliko časa služilo kot podlaga železne konstrukcije- Po svojih di-menziiah bo to največji most v severni Dalmaciji. Spa'al bo glavno cesto med Šibeni.kom hn ostalo severno Dalmacijo. Most bo dograjen do prihodnje po-rriladi. * Nov vodovod v SpUtu. Dela za zgradbo novega vodovoda v Splitu se bližajo svojemu koncu. Veliki rezervoar na Marjanu je dovršen in se sedaj polagajo cevi po vsem mestu- * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo 1* decembra ob 20. ljudsko igro s petjem »Ponos za ponos«, ki jo je spisal P. Stadler, za slovenske odre pa priredil J. Špicar z originalno P- J. Dietrichovo godbo. V igri, ki se godi na kmetih, se menjajo resni in veseli prizori, tako da pride vsakdo na svoj račun. V proslavo narodnega praznika bo pred igro kratek nagovor. * Poštne zveze v Loški dolini. Prejeli smo: S 1- decembrom se bodo znatno zbolj-šale -poštne zveze med Rakekom in Starim trgom pri Rakeku. Pošto bo prevažal avtomobil. ki bo odhajal z Rakeka po dohodu jutranjega ljubljanskega osebnega vlaka ob 7-55 in dohajal v Stari trg ob 9.45, tako da bo vsa dolina prejela poštne pošiljke že dopoldne. V obratni smeri bo od,tajal avto iz Starega trga ob 18.30 in prihajal na Rakek ob 20-15, kjer bo ime! zvezo na večerni osebni vlak proti Ljubljani. S to avtomobilsko zvezo bo ustreženo tudi občinstvu, ki ima opravka v Loški dolini, ker bo mogoč povratek še istega dne- * Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnici je preminula ga. Štefanija Bukovčeva. soproga mizarskega mojstra. Pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnice 29. t m- ob pol 3. — V Novem mestu je umrl trgovec in posestnik g. Josip Košir v 47. letu starosti-Ugledni pokojnik je bil odbornik Sokola in številnih drugih organizacij. Bil je napreden mož in v Novem mestu prvi, ki se je naročil na »Jutro«. Udejstvova! se ie tudi pri delu za občino in je bil podžupan ter občinski svetovalec- Pokopali ga bodo danes ob po! 4. popoldne na novomeškem pokopališču. — V Ljubljani je umrla gdč-Fani Kovačeva, šivilja z Dragopolja. Pogreb bo danes iz mrtvašnice splošne bolnice ob 16. — Pokojnikom blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! Danes velika kriminalna premijera!! Sloviti roman: Edgar Wallace ,,Rdeči krog4' V glavni vlo?i LYA MARA in FRED LOIS LERCH. Mladini prepovedano! Ob 4., pr* 6., pol 8., 9. KINO »IDEAL« * Skočil z vlaka ter mrtev obležaL Redov Ibrahim Hmjič, ki je služil pri vojakih v Caribrodu, je šel te dni na dopust k svojim staršem v Maglaj. Utrujen od dolge vožnje ie najbrže zaspal in se tako vozil mimo Maglaja naprej- Šele v Zenici je opazil. da je pustil za seboj svoj rodni kraj, zato je naglo skočil iz vlaka. Pri tem pa le tako nesrečno treščil v signalni drog, da si je razbil glavo. Ostal je na mestu mrtev. * Napad na vlak pri Tuzli- Na bosanski progi med Lukavcem tn Puračičem sta dva neznana zlikovca skušala napasti vlak, ki ob 18.40 vozi proti Tuzli. Napadalca sta skočila na poštni vagon, ker pa so bila vrata zaklenjena, sta skušala skozi okno priti v vagon, kar pa se jima ni posrečilo, ker so okna bila zamrežena. Končno sta potegnila zasilno zavoro in pobegnila- * Vlom na pošti v škrlievu. Kakor javljajo s Susaka, je bil v torek ponoči izvršen vlom v poštni urad v Škrljevu ter odnešena vrečica z 19.200 Din in nekoliko priporočenimi pismi. Nedaleč od pošte so našli dvigalni drog, s katerim je bil izvršen vlom v poštni urad- Sum leti na nekega Pavičeviča, za katerim je bila izdana tiralica. * Žandarmeriiski stražmolster Pire zopet pred sodiščem. V Sarajevu se je predvčerajšnjim ponovno vršila sodna obravnava proti bivšemu žandarmeri:skenru stražmoj-stru Ivanu Pircu, ki je obtožen, da je jeseni !eta 1914. da! ustreliti seljaka Marka Fliča, ki je bil osumljen, da je črnogorski špijon. Obtoženec je Rjavil, da niča sploh ni poznal. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen. Sodišče je obravnavo preložilo, da se zaslišijo nadaljnje priče- Avtobus na progi Sv- Peter-Vransko, ki vo«i na prvi vlak, odhod iz Vranskega 5.40 in do večernega vlaka odhod iz Sv. Petra ob 21 .OS. se t dnem 1. decembra začasno ukine. * Pozor pred sleparji! Pokrajinska zadruga fotografov za Slovenijo v Ljubljani je po svojih čdaniia doznala, da se zopet pogosto pojavlajo osebe, ki nabirajo in prevzemajo naročila za povečanje slik- Za radi obilnih tozadevnih pritožb na poklicne fotografe si šteje zadruga za dolžnost, da opozarja občinstvo, naj ne nasede agentom, ki prevzemajo naročila in naplačila za povečanje slik, ker r mnogih primerih izgubi stranka naplačilo in Se originalno sliko. V najboljšem primeru, če se res stranki dostavi naročena povečana slika, le ta navadno brez vsake vrednosti. Rafiek-tantotn se priporoča, naj se obrnejo na poklicnega fotografa, ker je le s tem zagotovljena točna in strokovnjaška izvršitev. * Dr. Metod Dol one: Tolmač h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije je izšel. Kdor ga želi dobiti po subskripcijski ta petrebSfttee aajeeoej« ▼ dj-operijah 1 KAKe. LJUBLJANA ta KAM C rWoU»«mi, MARIBOR CENIK UKATtSlj ceni, naj ga takoj naroči pri knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54- Subskripcija poteče 30. novembra * Natečaj za stroinega inženjerja. Ban Dravske banovine razpisuje mesto strojnega inženjerja na državni strokovni šol! za puška rs tvo v Kranju kot upravnika v 9. skupini I. kategorije, odnosno v višji skupini, ako so za to podani pogoji. Prosilci, ki morajo imeti najmanj dvoletno ali triletno prakso v državni aJi zasebni službi, nai vlože opremljene prošnje najkasneje do konca decembra pri kraijevski banski upravi Dravske banovine. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pllsira tovarna Jos. Reich. * Gospodinje! Vaše perilo ptre, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reich. * Opozarjamo cenjene odjemalce, da je razstava in prodaja vsak dan odprta, ter vljudno vabimo tudi posetnike z dežele na brezobvezen ogled. P. Magdič, Ljubljana. Aleksandrova 16. * Za Miklavža priporočamo koledarček Kralievič Marko. * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Miloš Karničnik Iz Ljubljane u— Vsakdo, ki se zanima za glasbo, bo posetil 1- decembra zvečer novinarski koncert v Unionu Ker je letos zanimanie za to koncert zaradi posebno pestrega sporeda izredno veliko, opozarjamo cenjeno občinstvo, naj si brez odlašanja preskrbi vstopnice, ki se dobe v pred-prodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu- Sedaj si tudi lahko vsakdo preskrbi sedež, kjer mu nailbolj ugaja. Z naprej kupljeno vstopnico se pa tudi vsakdo izogne gneči pri večerni blagajni na dan koncerta- o— Na programa koncerta pianistke gdč. Jadvlze Poženelove je zastopan v drugi točki Francois Couperin (1668—1733). Rodbino Couperin je primerjati rodbini Bach in kakor slednja Nemčiji je Couperinova dajala Franciji glasbenike skozi 2 stoletji-Najimenitne ši član te rodbine je bil Francois Couperin le Grand. Couperin igra veliko vlogo v zgodovini glasbe in od daleč pripravlja že dobo Haydna, Mozarta in Beethovna. Koncert bo v ponedeljek 2- decembra ob 20. v Filharmonični dvorani ta so vstopnice v predprodajl v Matični knjigarni- o— Dramski tečaj ZKD. ZKD naproša gojence II. letnika dramskega tečaja, da redno posečajo sestanke vsak torek in petek ob 20. v Kazini. Vabl;eni so tudi gojenci I. tečaja, ki sodelujejo pri uprizoritvi »Hlapcev« in »Pohujšanja*. o— Znanost in okultizem je snov predavanju ZKD, ki bo v torek 3. decembra v mali dvoiani Kazine ob 20. Predaval bo univ. prof. dr- Ramiro Bujas Iz Zagreba Predavareie bodo spremlale zelo številne skioptične slike, ki jih bo g. profesor prinesel s seboj. n— Iz gledališča. Na predvečer narodnega praznika 30. t- m- bo slavnostna predstava »Prodane neveste« z gostom Vičar-jem v vlog! Janka. Marinko bo pela Ribičeva, hudomušnega mešetarja Križaj, Vaška Moliorič. Dirigent Štritof. — V nedeljo popoldne bo opereta »Grof Luksenburškic. — V soboto se ponovi v drami Jankoviče-va intimna drama »Brez ljubezni«, ki je dosegla pri krstni predstavi velik uspeh. — V nedeljo popoldne ob 3. bo repriza priljubljene mladinske igre »Janezek Nosanček«, zvečer pa repriza optimistične komedije »Življenje je lepo«. Pri mladinski igri bo sodelovala vojaška godba. u— »Morala gospe Dulske«. Opozariamo, da ponovi Šentjakobski gledališki oder v soboto 30. t. m. komedijo »Morala gospe Dulske«. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl- Miloš Karničnik, Stari trg 1& n— »Soča«. V soboto 30. t m. bo predaval g- Vekoslav Bučar o Lužiških Srbih. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstop prost- Ko smučarji ma Bledu so tekmovali, so alkoholnih se pijač vzdrževali a vendar pdlžigai nekaterim je moč, pri tekmi neparni BUDDHA čaj vroč! Tea Import, LJubljana, Aškerčeva ulica n— Predavanje v kemičnem seminarju. Danes 29. t m. predava prof. Rebek v kemični predavalnici tuka'šnje državne realke o novih pov, fovske ki ritoiš&c-e potrebščin« ima v saio®: r. K. KAISER, pnikar ▼ LfeMiaal, Kongreeni tre 9 na je začetna koračnica, želve, pianisti, akvarij in zaključek) zapusti delo močan, nepozaben utis kompozicije avtorja največjih dimenzij. Na novinarskem koncertu je »Živalski karneval« zadnja točka, ki jo bo izvajalo Orkestralno društvo Glasbene Matice pod dirigentom prof- L. M- Škerjan-cem. a— Najlepša bi najcenejša Miklavževa darila so za ntfadino edino knjige in slikanice. Pridite v kjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, m oglejte si letošnje novosti. u— Orkestralno društvo opozarja člane, da bo generalna vaja za nedeljski nastop na novinarskem koncertu danes ob 8- zvečer v Glasbeni Matici. n— Plesne vaie Sokola Moste se bodo vršile nadalje vsak ponedeljek in ne ob sobotah. u— Nezgoda pred Leonlščem. šofer Josip Zupan iz Križev pri Tržiču je odpeijal v sredo popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti neke dame. Preden je pognal avto z dvorišča na cesto, je opozarjal s hupo, kar pa vseeno ni preprečilo nezgode- Komaj je bil namreč z avtomobilom zunaj, j« že privozil po progi električni voz, ki se je zaletel naravnost v avto ter mu pokvaril oba l»va blatnika. Na tramvajskem vozu se je ubila le prednja šipa, tako da ie bilo povzročene samo 5 Din škode, dočim ima šofer Zupan škode nad 1000 Din. Kdo je nezgodo prav za prav povzročil še ni popolnoma dokazano, kaiti oba voznika trdita da sta dajala varnostna znamenja- u— Nezgoda delavca. Zidarski delavec Jos«) Jeraj iz Smlednika je bi! »aposlen predvčerajšnjim na stavbi novega skadi-šča Zagrebške pivovarne poleg goren;ske-ga kolodvora- Med delom pa je Jeraju na mokrih tle.i nenadoma spodrsnilo, da je padel tn se udaril ob zid. Pri padcu sa je izi?alinU levo roko v rami. zaradi česar je občutil take bolečine, da so ga morali prepeljati z Tešilnim vozom v bolnico. ' n— Premeten suknjar. Dijak Mirko Hrast, sin naiemnice Maverieve gostilne na Jegličevi cesti št- 5.. je predsnočnjhn nenadoma zapazil, da je zmanjkala njegova suknra. ki je visela do tlej v kotu poleg r.ezapahnj enega okna. V gostilni so ugibali, kako je billo mogoče tatvino izvršiti ki kdo bi prihajali kot tat v poštev. Slednjič so dognali, da je tat izvršil tatvino na ta način, da je odpahnil okno m posegel po suknji od zunaj. Kot tatu zasleduje policija nekega gosta, ki je že prej zgodaj zvečer, posegel po suknji, simulirajoč pijanost- a— Zajce kradejo. Ivan Humar, stanujoč v gledališki ulici štev. 25., je včeraj zjutraj opazil, da vlada v njegovem zajčjem hlevu na domačem dvorišču nenavaden mir-Ko je pristopil bližje, je videl, da so mu iz hleva zman.kali vsi štirje zajci, ki jih je redil. Druga tatvina zajcev je bila izvršena iste noči na škodo železniškega uradnika Alojzija Novaka, stanujoče-ga v Pod-li-mbarskega ulici štev. 46- Iz zasilnega hleva na dvorišču mu je odnesel tat pet kuncev. n— Vlom ▼ Izložbeno okno. Okrog viseče izložbe čevljarskega mojstra Franceti Škrabe na Turjaškem tngu št- 2., se je predsnočnjim skoro celo uro sukal neznan potepin, ki je ob ugodni priliki hitro odpri okno s pomočjo nekega železnega predmeta posegel po paru čevljev in jo odku-ril v temo Oškodovanec je tatvino opazi!, ko za tatom ni bilo že duha ne sluha. u— Zasledovan vlomilec. Pred par dnev* je bil izvršen v trgovino Marije Skubičeve v Šmarju na Dolenjskem drzen vlom. V trgovino je vlomilo več moških, ki jih je baje vodil neki 25 letni Viktor Zore iz Ru-perta na Dolenjskem. Svedrovci so odnesli iz trgovine okoli 600 Din gotovine, nad 30 žepnih robcev, 2 moški srajci, več parov spodnjih hlač in nekaj drugega perila; dalje so si prilastili 12 stekleničk: parfema, 3 štruce kruha ter okrog 5 kg razne mesnine. Vzeli so tudi razno jedilno orodje ter dve nikljasti uri, ki so iu našli v sobi. Po izvršeni tatvini so ta-tovi pobegnili in so domačini opazili naslednjega dne pohajati v bližini vasi le imenovanega Zorca, ki ie v tamošnji okolici znan kot izredno nevaren tat. Iz Celja e— Celjsko gledališče- V sredo 4- decembra ob 20. bo gostovalo v tukajšnjem gledališču mariborsko gledališče z znano efektno komedijo »Velika abeceda«. Vstoip-nice so v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Miklavžev nastop v okoliški osnovni Soli. Podporno društvo za revne otroke v Gaberju pri Celju priredi v nedeljo 8. decembra ob 15- v telovadnici okoliške deške osnovne šele svoj vsakoletni Miklavžev nastop- Pred nastopom bo pel mladinski zbor okoliške deške osnovne šole pod vodstvom g. Viktorja Kovača, nato pa nastopijo malčki otroškega vrtca v Gaberju z raznimi deklamacijami ln dvogovorom. Prijatelji uboge mladine so prisrčno vablienl-e— Celjski mestni avtobus, ki vozi med Celjem in Dobrno ter obratno, bo vozil od danes dalje po istem voznem reda, kakor je vozil v preteklem poletju- Zjutraj bo odhajal te Cdja ob 7.45, vračal pa se a Dobrne ob 8.45, tako da bo imel zanest ivo zvezo z osebnim vlakom Ljubljana-Marrbor katerega je doslej večkrat zamudil. Popoldne pa bo vozil ob istem času kakor doslej Pošto za Dobrno, ki bo prispela v Celje ponoči, bo vozil zjutraj, ostalo pošto pa, ki bo dospela v Celje čez dan, bo vozil i« Celja popoldne. Oba ljubljanska jutranja dnevnika bo dostavljal v Dobrno zjutraj. e— Dvakrat smola. Pred dnevi je pust* neki večer 61 letni hlapec v Westnovi tovarni v Gaberju Valentin T. tovorni voz. s katerim je pripekal nekemu tovarniškemu uradniku premog, kar pred hišo na cesti. Ponoči so neznani zlikovcl voz zapeliaii na sredo ceste in ga prevrnili. Hlapec Trne se Je zjutraj zelo jezil, obenem pa ga je zapisal tudi stražnik, ker ie pust?, voz na sti !n s tem oviral promet. kaT je seveda kaznivo po predpisih cestmo-policijskega reda- Iz Maribora a— I- december proslavi Maribor s sokolsko akademijo, ki se bo vršila v soboto 30. t m- ob 20. v Narodnem domu. Za prireditev vlada živahno zanimanje, ker je Sokolsko društvo v Mariboru znano po prvovrstnih tdovadc?.i in so že v©č let sem društvene akademfie sijajno uspele- — Na praznik 1. decembra ob 11. pa bo istotasm sokolska proslava 1- decembra- a— Župan mesta Maribora poziva vse meščane, da na praznik narodnega tiedi-njenja okrasijo svoie hiše v smislu določil 8 9. zakona o praznikih z državnimi zastavami. a— Pilota Hansa Mullerjfa prepefleJo ▼ Nemčijo. Danes, ob 4. popoldne se bo vršilo v mrtvašnici splošne bolnice svečano blagoslovljenje tragično preminulega nemškega pilota Hansa Mul-lerja, ki ga izvrši pastor g. Baron- Truplo bo prepeljano nato na glavni kolodvor in odtod v pokojnikov rojstni krai Germstadt na Turin-gkeni. Mariborski Aeroklub naproša vs» svo:e člane, vsa športna društva in ostalo občinstvo, da izkaže pokojniku čast na njegovi *adnji poti v domovino- a— Miklavž v Mariboru naj kupuje krrJ-ge bi slikanice kakor tudi druge šolska potrebščine v knjigarni Tiskovne zadruge Maribor, Alesandrova cesta 13- Tn dobi Miklavž za mal denar lepa in najcenejša darila. a— Na predvečer državnega praznika -v soboto, 30. t. m- se bo uprizorila kot svečana predstava Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« z go- Viko Podgorsko in g. Hinko Nučlčem v glavnih vlogah. a— Koncert eterične godbe ▼ gledališču-V ponedeljek 2. decembra bo enkratni koncert eterične godbe, epohalnega Izuma ruskega profesorja Lea Theremina, ki je po vsem glasbenem svetu povzročil največjo senzacijo. a— Izpiti za višje ietnfške paznike. Pred posebno izpitno komisijo pod predsedstvom v. s. s- dT. Žemljica in ob navzočnosti rav-natel;a jetnišnice okrožnega sodišča dr-Hohnjeca ter stražniškega nadzornika Bai-deta se ie vršil 27. t. m- pri okrožnem sodišču v Mariboru !zpit za višje jetniške paznike. Izpit so napravili jetniški pa-znikl gg. Fran Paškulin, Anton Zidečnik, Valentin V-sri in Andrej Božnik. a— Otrok v plameih. V Brezovi pri Fra-mu se je dogodila v rodbini Kovačičevi huda nesreča. Triletni sinček Štefan je v ne-opaženem trenutku odprl vratca štedilnika in se je v svoji volneni oblekci preveč približal osmjii- Obleka Je bila v hipu v plamenih. Preden so mu priskočili na pomoč, je dobil otrok že tako hude opekline po vsem telesu, da je kmalu nato izdihnil. Starši, ne puščajte otrok brez nadzorstva! a— Sodba v odvetniškem procesu. Ker je prinesel »Slovenec« prikrojeno poročilo o tem procesu, poročamo o tej mučni aferi resnici na ljubo tudi mi: V sredo popoldne je razglasil sudnik g. Štukelj sodbo v zasebni obtožbi g. dr Slavka Barleta odvetnika v Beogradu. Kral:a Milana ulica proti mariborskima odvetnikoma gg- dr. Bergo-ču in dr. Pernatu- Slednja sta dT. Barletu očitala razne nečastne zadeve v vlogi na Odvetniško zbornico. Dr. Bergoč in dr. Pernat sta bila deloma obsojena vsak na 5000 Din, deloma pa oproščena obtožbe, ker sta dokazala dobro vero, deloma pa doprinesla dokaz resnice, in sicer glede očrt ka oderuštva, deloma pa je bila tožba zastarana. Oba obsojena sta se pritožila in bo izreklo zadnjo besedo okrožno sodišče. »JUTRO« St 380 B TT-r Prfefe 39. XI 1929 Z Jesenic s— Prtprare proslavo 25 letnice So-koiskega društva na Jesenicah združeno i otvoritvijo Sokoiskega donia, ki se bo vrši-i» na praznik narodnega uedinjenja so r poinera teku. V notranjosti zelo prostornega doma ie razun par malenkosti že yse dovršeno, parketna tla ▼ veliki dvorani so že položena ter je dozotovliena napeJiava elektrike. Tudi v tehničnem pogledu se članstvo temeljito pripravlja, da pokaže sadove svojega dolgoletnega dela v telo-vadnicJ. Spored telovadne akademije je srečno izbran, saj vsebuje poleg nastopa moške dece tudi ljubke rajalne vaje ženske dec« z venčki m se stopnjuje do vratolomnih vaj članov na visoki bradlji ter živahnih in kompliciranih telovadnih plesov našib marljivih članic- Pred začetkom akademije bo irneJ slavnostni govor zastopnik JSS, sodefuje pri akademiji dobro izvežban pevski zbor Del. pevskega društva »aSva« m društveni pevski oktet ki ga tvorijo izbrani pevci, predvsem ruski emigranti. — Zvečer se bo vršiJ v seli prostort.i Sokol-skega doma velika zabava s plesom, pri kateri bo sodeloval slovit jazz-band iz Ljub liane. Odbor jeseniškega Sokola vabi na ta svorf veliki praznik vse, ki jih «anima društveno delo, vse ki so radi dobre volj« ta vse, ki se hočejo dobro zabavati in tudi naplesati. Marljivi člani in članice se bodo potrudili, kar je v njih moči, da bo spored zanimiv, cene zmerne ifl tudi postrežba prvovrstna- Udeležba raznih krajev Slovenije obeta biti zelo velika in bo to gotovo največja tetošnja notranja prireditev na Go-renrjskorn. Zato je v interesu vsakega posameznika, da si pravočasno nabavi vstoP-htce, ki se dobijo pri bratu Rihardtj MeFi-kn rn da pride pravočasno na prireditev. Iz Škof je Loke 51— Smrtna kosa. Po dolgotrajni, mučni bolezni j« preminula v cvetu mladosti ▼ torek obče znana in simpatična gdč. Lidija Kocianova, hčerka komisarja finančne kontrole v p. Kal bolezni si je gdč. nakopala ie pred leti, ki jo je sedaj spravila v grob. Tragika usode je tem hujša, ker so izgubili Kocianovi z Lidijo svojega poslednjega otroka. Ob obilni udeležbi sočustvujoče Škofje Loke so jo položili včeraj na domače pokopališče. Blag ji spomin, pre« ostalim pa iskreno sožalje! al— Avto Škofja Loka-Kranj. Z dnem 27. t. m. je uvedlo avtobusno podjetje Paar & Stravs redno enkratno zvezo s Kranjem. Odhod z Glavnega trga v škofji Loki ob 7-30 in izpred hotela »Stare pošte« v Kranju ob 12. uri. šl— Občinske davščine v L 1930. Na zadnji seji škofjeloškega občinskega zastopa so se v kritie splošnih občinskia, ubožnih SoJskih fn drugih potrebščin sprejele naslednje davščine: 200% doklada na zem-Ijarino, družbeni in uslužbenski davek; 50 odst doklada na zgradarino; 50 odst- na pridobnino in 50 cd.st. na rentnino. Teh davščin ne plačujejo osebe, ki so po zakonu izvzete. Sprejela se je nadalje 50 odst. doklada na državno trošarino na vino, vinski mošt in peti jot- Določile so se samostojne občinske doklade na druge pijače, in sicer na 1 h3 piva 50 na žganje in špirit 12 Din od hektolitrske stopnje, na poslajeno žganje in likerje 8 Din. Specijalne naklade na živino pa so tele: od vsakega goveda nad eno leto starosti 20 Din, od teleta pod S letom 8 Din, od prašiča 12 Din in komada drobnice 2-50 Din- Od vsakih 100 kg v občino uvoženega mesa (konserve) pa se plača 20 Din. Oproščena sta doklade sadjevec in sadni mošt. Eventualne ugovore proti davščinam je vložiti preko županstva do 4. decembra. š!— Okrajni cestni odbor za škofjeloški okraj je sklenil proračun za leto 1930. Za kritie prispevka cestnega okraja so se določbe 60 odst- cestnookrajne priklade na vse neposredne davke- Ugovori se imajo viožiti tekom 14 dni preko predsednika cest nega odbora g. Matevža Ziberla- šl— Beg preko meje. Mejo sta brez potnih listov prekoračila zakonska JC. iz Gorice hi bšla privedena sreskemu načelstvu v uradno postopanje Vse kaže, da tudi gospodarski položaj našega ljudstva v me ah izven naše države ni cvetoč, ker so pojavi nedovoljenega prekoračenja meje zelo pogosti- Iz Trbovelj t— V proslavo ujedinjenja priredi Soi kolsko društvo v Trbovljah 30. t. m. ob pol 20. telovadno akademijo. Po akademiji bo zabava s plesom. t— Proslava 1. decembra v Sokolskem domu. Sokol priredi v soboto 30. t. m. zve* čer slavnostno akademijo z naslednjim sporedom: pozdrav in govor o pomenu 1. decembra, deklamacija, člani na orodju. moška deca z župnimi prostimi vajami, ženski naraščaj — valčkov ples. ženska de-ca _ vaje s palicami, moška deca — Jeste li videli... (s petjem), člani — peto-rica, Slanice — metuljček, moški naraščaj — ritmične vaje rn skup me, ženska deca — Gor čez iza.ro (s petjem), člani — Vrb-niče nad morem, ženski naraščaj — mornarji, zaobljuba članstva. Začetek ob 19.30. t— Požar. V noči od torka na srodo je nastal požar v kozolcu podjetnika Hanka, ▼ katerem so prenočevali delavci, ki «o zaposleni pri gradnji nove Haukove hiše. K sreči je stal kozolec precej izoliran, tako da ni bilo nevarnosti za druge objekte. Na mestu požara so bila takoj vsa tri gasilska društva, rudniško, trško in odsek Klek. Kozolec je pogorel do tal. Škoda je krita deloma z zavarovalnino. Požar je nastal najbrž po neprevidnosti delavcev, ki so prenočevali v kozolcu. t— Na naslov elektrarne. Električni vod, s katerim so zvezane nekatere hiše ob cesti od gostilne Tratnik do Dimnika, večkrat nenadoma odpove in stanovalci teh hiš se znajdejo v temi, kar je na vsak način zelo neprijetno. Kaj je vzrok temu, naj dožene uprava elektrarn«, ki naj napravi v tem oziru red. t— Kola\>dacija žične železnice. Te dni se je izvršila kolavda-cija žične železnice, ki vodi od Retja na Plesko. Železnica služi za prevažanje materijala. O napravi se je komisija pohvalno izrazila, kar je gotovo v čast firmi, ki je napravo zgradila pa tudi domačim inženjer jem in drugim strokovnjakom, ki so pri gradnji sodelovali. Iz Kostanjevice ko— Občinska hranilnica sc ta teden preseS v svoje nove poslovne prostore v lastni hiši na Trgu sv. Miklavža. Adaptacije so lično izvršene po načrtu arhitekta Engelsbergerjta iz Krškega. ko— Gasilno društvo si je nabavilo nov voz ra motorno brizgalno in za moštvo. Voz. ki v kratkem dospe, je delo domače tvrdke Fr. Košir v Celju, ki je dobavila društvu tudi motorko od firme Rosen-bauer iz Lin-ca. Iz Slov. Bistrice si— Slavnostna proslava praznika uedi-njenja bo v Slovenski Bistrici v nedeljo, 1. decembra v hranilniški dvorani. Sodeloval bo tudi Sancinov kvartet Ravnatelj g. Sancin bo predaval o pomemi praznika. Dalje bo igral 9Setni nadarjeni violinist M. Viher Bachov koncert Iz Ljutomera lj— Akademija 1. decembra. Sokolsko društvo priredi na praznik ujedinenja ob 15. svečano akademijo v proslavo tega zgodovinskega dne ter pričakuje v svojem domu vse iskren« Jugoslovene. lj— Prva opereta v Ljutomeru. Dramski osek Sokolskega društva se je lotil težkega dela. Pripravlja namreč prvo operetno predstavo v Ljutomeru ter si je za to izbral K a Ima novo učinkovito »Grofico Marico«. Vloge so že razdeljene in vaje so se pričele. Pričakujemo pa da do premi-jere te operete ne bo počivalo tako hvaležno delovanje odseka na polju ljudske igre in burke. Uspeh zadnjih dveh predstav kaže. da si občinstvo želi gledaliških predstav. lj— Devica. Pojavil se je pred dnevi nov primer davice. Bolezen nastopa sporadio-no; dosedanja primera nista bila huda. Hudo pa se širi med šolsko mladino angina. lj— Krompirja naložijo zdaj vsak teden po več vagonov. Prekupčevalci gia kupu--;o po 50 p kilogram, ker je letos zelo dobro obrodil. Cena je nizka, zato pokla-dajo kmetovalci krompir vedno bolj živini. Gospodarstvo = Pred novim »višanjem agrarnih carin r Avstriji. Tz Dunaja poročajo, da bo avstrijski kmetijski minister v prihodnjih dneh predložil parlamentu svoj agrarni program, v katerem bo predlagal povišanje carin na žito in moko ter ukrepe za zaščito svinjere-je, mlekarstva in mlinske industrije. Carina na žito naj bi se avtonomno povišala od sedanjih pogodbenih 2 šilingov na 6 šilingov. Poleg tega namerava uvesti izravnalne pristojbine, ki bi omogočale, da se doseže za pšenico cena 46 šilingov, za rž pa 40 ši-lintrov. Carina na moko, ki je v pogodbah z Madžarsko in Jugoslavijo vezana, se ima pravtako povišati. Dodatna carina na moko se naj poviša od 5 na 8 šilingov. Poleg tega bo kmetijski minister predlagal, naj se predpiše, da morajo mlini pri mletju pšenic« rabiti 40 % domače pšenice in pri mletju rži 70 % domače rži. Tudi uvožena moka naj bi ae prisilno mešala z domačo v razmerju 60 : 40 pri pšenični in 30 : 70 pri rženi moki. Za zaščito svinjereje bo predlagal, da se minimalna teža za carine prost uvoz «vinj poviša od sedanjih 110 na 125 do 135 kg. Kakor se zatrjuje, bo najbrž prodrl tudi predlog glede povišanja carine za sladkor, o čemer smo že poročali. — Zbornice in revizija socijalne zakonodaje. Za danes in jutri je r Zagrebu sklicana konferenca zastopnikov vseh trgovskih in obrtniških zbornic v naši državi glede vprašanja revizije socijalnega zakonodajstva. Namen konference je, da zbornice podajo ministrstvu za socijalno politiko enotno izjavo glede revizije socijalno - političnih zakonov. Posvetovanja bodo trajala dva dni. Zbornico za TOI v Ljubljani bosta zastopala podpredsednik g. Ivan Ogrin in tajnik g. dr. Pless. = Koncentracija ▼ naši industriji špirita. Kakor znano, je finančni minister pred meseci na podlagi novele k zakonu o državni trošarini razdelil med posamezne industrijske tvornice špirita letni produkcijski kontingent od 70.000 hI čistega alkohola, ki je po sedanjem konsumu potreben za potrošnjo v naši državi. Glede na možnost odsvoiitve kontingenta posamezne tvornice in prenosa na drugo tvornico, se je v naši industriji Špirita razvila tendenca za čim večjo koncentracijo. Nedavno smo poročali, da se je bosanska industrija špirita v Brčkem odrekla koncesiji in da je svoj kontingent od 7000 hI v enakih delih odstopila tvorniram s- VI. Arka v Zagrebu in g. Petra Tesliča v Sisku. Kakor doznavamo, je sedaj tudi tvornica Budimirovič v Travniku prodala 6Voj kontingent od 1200 hI tvornim M. Fischla in sinovi. Poleg tega so tudi tri manjše tvornice (Gospodarsko d. d. za proizvodnjo žeste v Badjevini. Hrv. seljačka gospodarska zadruga v Slav. Brodu in tvornica Rahodczany v Požegi) odstopile svoje kontingente po fi00 hI. in 6icer je od prvih dveh prevzela kontingente tvornica Lederer v Coki, od tretje pa sta prevzeli kontingent v enakih delih Udružena polirprivredna tvornica špirita v Idjiji in Udružena poljoprivredna tvornica špirita v Zemunu. = Uprava državnih monopolov je dobila dvoje posojil ia odkup tobaka. Iz Beograda poročajo, da je uprava državnih monopolov najela dvoje kratkoročnih posojil za odkup tobaka v skupnem znesku blizu 450 milijonov Din, in sicer pri neki francoski bančni skupini posojilo v višini 100 milijonov frankov in pri neki angleški finančni skupini posojilo v višini 800.000 funtov. Dotok deviz od teli dveh posojil bo gotovo povzročil ponovno povečanje deviznih rezerv Narodne banke. = Reogranizacija prometnega ministrstva. V prometnem ministrstvu sestavlja posebna komisija predstavnikov posameznih oddelkov končno redakcijo uredbe, s katero se [ma reorganizirati prometno ministrstvo. Načrt uredbe predvideva ukinjenje številnih oddelkov. S tem v zvezi 6e razpravlja tudi o komercijalizao.iji uprave iti poslovanja pri naših železnicah. = Madžarski uvoz lesa in Jugoslavija. Po otirjijelnih podatkih je Madžarska v prvih 9 VREMENSKO POROČILO Meteorološki savod ▼ Ljubljani. 38. novembra 1929. Višina barometra 906.8 m Kral Cas Opazovanja LJubljana Maribor Zažreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Stopile 8. Baro*». 89 '6/'2 761-1 767 1 Temp«r 2 2 4 5 Smer vetra ki brzin« v m . to mirno mirno mirno NW 4 . ^ cn °3 90 tto 9) t* 10 fi 1 10 Vr«N r g»a d* T. —• 12 4 4 70 C>2 0 765-2 7 69 NW 8 7 5 764-2 10 6i NNE 4 10 13 mesecih t. 1. uvozila za 108.4 milijona pen-gov lesa. Od toga uvoza odpade 38.5 milijona pengov na Češkoslovaško,_ 37.2 milijona pensov na Rumunijo, 19.1 milijona pengor na Jugoslavijo in 10.8 milijona pengov na Avstrijo. — Popuščanje konjunkture ▼ Ameriki. Gospodarska aktivnost je v Zedinjenih državah dosegla v maju tek. leta najvišje stanje. Industrijska delavnost je v tem mesecu dosegla 10S.8 % lanskega povprečja. Čeprav nastopi v normalnih razmerah v jesenskih mesecih oživljen je, moramo letos zaradi poslabšanja gospodarske konjunkture beležiti v Ameriki nazadovanje industrijske delavnosti. ki je znašala v avgustu 106.6 %. v septembru 105.5 %, v oktobru pa je pndia pod lansko višino na 102 %. Oktoberska številka se nanaša še na čas pred znanim polomom na efektivnih borzah. Pričakuje se, da se bo konjunktura še poslabšala. = Prisilne poravnave. Okrožno 90di55e v Mariboru je potrdilo prisilno poravnavo, ki jo je sklenila prezadolžena tvrdka Maks Drniava & Co. s svojimi upniki za 20 % njihovih terjatev. — Ker se je sklenila prisilna poravnava, je deželno sodišče v Ljubljani odpravilo konfkirrz o imovini Tovarne »Di-skobolosr _ Avgust Kozman v Ljubljani. = Občni zbor Splošne maloželezniške družbe d. d. v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek 16. decembra v mestni posvetovalnici v Ljubljani (odobritev bilanc za 1. 1927 in 1928.). = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Urban Tratnik, usnjarna io trgovina z usnjem in sirovimi kožami v CerVliah Tiri Kranju; Stavbna tvrdka Marko Stubee v Ormožu. v = V iikriadcijo so stopile: Prva prekmurska mlekarska zadruga v Črensovcih, r. r - n. z. in »Skupni domr, r. z. z o. Mežici. = Prodaja lesa. Pri direkciji Sum v Liub-liani se bo vršila licitacija glede prodaje lesa. Ponudbe je vložili do 14. decembra. (Potroii so na vpogled r pisarni Zbomire za TOI.) — V zadružni register so se vpisale nastopne zadruge: Stanovanjska zadrucra uslužbencev državnih železnir v Ljubljani, r. z. r. o. z.: Zadružna elektrarna na Rovih. r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu. r. z. z n. z. Borze 7. Split NajviSja temperatura danes v Ljubljani 6.6 C, najnižja 1.8 C. Solnce vzhaja ob 7.14, zahaj ob 16.21, luna vzhaja ob 5.30, zahaja ob 15.6. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma oblačno, semintja deževno io milo vreme. 2$. novembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le*v devizah na Newvork in Berlin je bilo neka i potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nesnremenjeni, le deviza na Dunaj se je okrepila nn 7 943. deviza na Trst pa je popustila na 295 35. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes obdržala včeraišnie tečaje. Za aranžma se ie trgovala po 435 in 436. za kašo pa po 436.5. Terminska Vojna škoda je pri nekoliko višjih tečajih ostnla brez prometa. Od ostalih državnih papirjev so bile zakliučene agrarne obveznice po 52. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 2«) in v Jugobanki po 83. Industrijske vrednote na eo ostale novcem zanemarjene ter je bila zaključena samo Tvornica vagonov v Brodu po 140. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22 78. Berlin 13.4975 do 13.5375 (13.5125). BruseJi 7.S950. Bud-imipešta 0.SS3. Curih 1094 4—1007.4 (1095.41. Dunaj 7.943. London 275—?75 SO (275.40). Newyork 56.245 do 56.445 (56.345). Pariz 223.36. Praza 167.46. Trs« 294 35— 296.35 (295.35). Zagreb. London 275.00 — 275.80. Newyork 56.242 — 56.442. Pariz 221.36 — 223.36 Milan 204 431 — 2TK5.431. Curih 1094 4_lr«7.4, Amsterdam 22.74 — 22.80, Berlin 13.4975 do 13.5275. Dunaj 7-928 — 7958, Praga 16705 do 167 85. Budimpešta 9 8732 — 9.9032. Cnrih. T/Cndon 25.1275, Newyork 515.10, Pariz 20.29, Milan 26 96. Madrid 71.70. Berlin 123.30. Dunai 72.47. Praga 15.2& Bukarešta 307 30. Budimpešta 90.12, Sofija 3.72125, Varšava 57.75. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den.. Ljubljanska kreditna 123 den.. Praštediona 905 denar, Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 denar. Ruše 250 — 260. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 436 — 436.5. kasa 436 — 436.5. za december 438.5 _ 439.5, za februar 413.5 do 414.5, investicijsko 85 den.. agrarne 52 do 52.5: bančne vrednote: Praštediona 905 do 910. Jugo 83 — 84, Union 200 — 201, Ljublianska kreditna 123 den.. Narodna 8250 do 8350. Srpska 157 den.. Zemaljska 128 denar Poljo 16 — 17: industrijske vrednote: Narodna šumska 40 den., Našička 1400 den.. Gutmann 190 bi., Slaveks 05 — 98. Slavonija 160 — 170, Drava 300 — 330. Šečerana 380 do 300 Ljevaonica 160 — 195. Brod vagon 140 — 150. Vevče 132 den., Isis 19 den., Dubrovačka 420 — 440, Jadranska 545—600. Trbovlje 450 — 455. Užitek pri kavi povečati sc pravi konsekventno izogniti sc značilnim posledicam kofeina. To je igraje lahko za Vas, če izberete za Vašo kavo — kavo Hag. Kava Hag jc prava zrnata kava, oproščena kofeina. Brez posledic kofeina, ampak več užitka in boljše zdravje — to jc kava Hag. uva hm vmun •IIIIUIHIIIHIttNItM IIHMW»HWMIM>WMMIHMHIIIIIIIIIIIIIimt« | s Bon. je | : Ta boa daje pravico na poštnine proat : brezplačen vzorec. : Prosimo, da ga odieiete in poiljete z Viiim toinim naslovom na ž i KAVA HAG D. D., Zagreb. Tomažičeva ulica br. 4. \ Beograd. Vojna škoda 436.5 zaklj., investicijsko 84.5 zaklj., Narodna banka 8275 do 8285. Blagovna tržišča Les -f Ljubljanska borza (2S. t. m.) Tendenca nespremenjeno mlačna. Zaključeno je bilo 10 vagonov smrekovih hlodov. — Naše državne železnice potrebujejo letos veliko število pragov. Te dni je direkdja državnih železnic v Beogradu razpisala licitacijo (za 7. december) za dobavo 400.000 hrastovih in 180.000 bukovih pragov ter hrastovega in bukovega skretniškega materijala. Kakor na svetovnem lesnem trgu, vlada tudi pri nas še vedno precejšnja stagnacija, ki se kaže v tem. da za merkantilni les ni nikakega živahnejšega povpraševanja. Zaradi nejasne situacije glede cen se glavni odjemalci Slove'nije, predvsem Italijani, ne morejo odločiti za večje nakupe, ker baš glede cen še nismo povsem orijentirani. Po tesanem lesu, ki je špecijalni produkt Slovenije, lahko upamo, da bo nadalje precej povpraševanja. Glede rezanega blaga pa je priporočati, da producenti blago zares prvovrstno izdelajo, ker nam bo drugače težko konkurirati, zlasti z Avstrijo. Hra?tovina se stalno išče, zato pa je za bukovino povpraševanje dalje slabo. Zaradi dobre prodaje drv, ki se oddajajo tudi že v polsuhem stanju. je produkcija oglja v zadnjem času popustila, zlasti pri malih producentih. Žito -f Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za pšenico trdna, za koruzo, oves in rž pa stalna. Zaključkov ni bilo. Nudi se. pšenica (slov postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 79 kg 242.5 — 345, baška 87 kg 240 — 242.5, sremska 80 kg 240 do 242.5, sremska 77 kg 232.5 — 235. slavonska 77 kilogramov 225 — 227.5; rž: 72/73 kg kilogr. 202.5 — 205: moka: »0«, franco Ljubljana 365 — 370: koruza: baška, umetno 6ušena 195 — 197-5, po mlevski tarifi 1925 — 195, času primerno suha s kako vostno garancijo 170 — 175; činkvantin: baški 245 - 247-5: oves: baški. 63/64 kg 195 - 197.5 Din za 100 kg. -i- Novosadska blagovna borza (28. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: SO vago nov pšenice, 25 vagonov koruze in 7 va gonov moke. — Pšenica: baška 77 kg 187.5 — 190: 78 kg 190 — 192.5; bana-ška 77 kg 185 — 187-5; sremska 77 kg 180 — 185. Oves: baški 137.5 — 142.5. Ječmen: baški 120 — 125. Koruza baška in sremska 105 — 107.5; 6 kakovostno garancijo 112.5 — 115; za december-januar 117.5 do 120; za m are. ladja Dunav 135 — 137.5; nmetno sušena 137.5 — 140. Moka: >0gt 295 do 305; *2< 265 - 275; »5: 235 — 245; >6< 190 _ 200; >7« 150 — 160. Otrobi: baški in banaški 97-5 — 102.5. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (27. t m.) Navzlic malenkostnemu nazadovanju ameriških cen je položaj na dunajski borni ostal nespremenjen. Za pšenico se nadalje zahtevajo čvrste cene, in sicer za iugo-slovensko potisko (za november) 1.37 do 1.38 Kč ex šlep Dunaj, plavajoča pa se trguje cif Brajla po 168 sh. V koruzi je položaj nespremenjen. Umetno sušena podunav-ska koruza stane 1.04 Kč ex šlep Dunaj. Uradno notirajo: pšenira domača 31.5—32.5 madžarska potiska 36 ~5 — 38.25; rž: march-feldska 25.5 — 26; koruza: jugoslovenska 24 5 — 25. Moka »0< v trgovini na debelo: domača 59 — 61, madžarska 57 — 59, jugoslovenska 545 — 56. Šport Za pošten šport Za čist in pošten šport, tako se je gk-s-il klic nekaterih ljubljanskih športnih klubov. Kot športniki smo pozdravili vsak tak klic in podpirali vsako akcijo, ki je šla za tem. da se vendar že enkrat vpelje v naš šport dostojno in res športno življe* nje. Toda med nekaterimi športnimi klubi se pojavlja v zadnjem času zopet ne lep način pridobivanja igralcev iz enega v drug klub. To tako zvano »kapranje* se je že tako razpaslo, da skoro ni dneva, da se ne bi čuk> o kakem novem slučaju »ka-pranja*. V tem pogledu so zelo agilni celo ni klubi, ki so večkrat radi poudarjali, dla so za pošten in dostojen šport Športni klub »Jadran« bi v tem pogledu lahko povedal prav zanimive primere, kako so njegove igralce obletavali od leve m desne in kaj vse se je tem igralcem obljubljalo, ako zepuste svoj matičen klub. Odličnemu igralcu »Jadrana« je bil ponujen visok denarni znesek, nakup kolesa m povrhu še sijajna služba. Seveda so to 'ramo obljube, ker nam je prav dobro zna« no, kako danes klubi razpolagajo s službami. Člani »Jadrana« dobivajo ofrcijelna vabila na sestanke drugih klubov in se jim pri vsaki priliki naravnost vsiljujejo v podpis pristopne izjave. Drugi klub pa je pokazal svoje zmožnosti v »kapranju« ob priliki sestankov v gostilnah, misleč, da se z litrom vina že kupi igralca. Ako smatra io nekateri klubi tak način z>a fair, je njihova stvar Skrajno žalostno pa je za razmere v športnem življenju, da so taki slučaji sploh mogoči. Za danes naj zadostuje ta ugotovitev, ako pa se bodo podobni slučaji ponovili, bo SK Jadram nastopal brezobzirno in javno z imeni ožigosal vsakogar, ki bi se posluževal takih, za športnike sramotnih sredstev. Apeliramo tudi na ljubljanski podsa-vez, da napTavi takim razmeram konec. Odbor SK Jadrana. 1 Sodniški zbor J LAS (Službeno) Za »Tek ujeeiLj-a-« ia za priredi ASK Psv-inorje v nedei-jo one 1. deocnifora s startom oi) 16. ari ea l>una«&ia cesti pred i^u&jaaiMao kre&t-no barako, ooiočaim nasieciBijo jairijo: Vrhovni sod: z«. Siaoijč, Vizšaik, Obte«. Goriaac, Vindiiš, Saincja D., eeoen. Ceroe. Samoti S., starter: g. Sancr D.; čast«ieriia: ss-Oorjanc, Htikkul, Oibkiik, Zor, kao. Vjziai; sod-nbJd na ciiiu: sz.: kop. VizjaJt, zeotn. Cono«, Siatmrič inšp. DekJeva. Vindiš; zapisnikarja: zs-inž. Gocrobač »i Gek. Kontrolni sodniki oa progah: 1. vceaJ Kraija Petra trg — Malckšičtjva e.: g!S. ManiaMČ in Penkoviek; 2. vogal Korneuskesa — Resljevia c.: gg. Ravan in Gostiša Akijzvi; 3. na ovsTik.il—Graid: gg. Saiksida ia Modest; 4. •vogal Voza a pot na grad—Ka-nkvvska c.: g. Ttosk Matod; 5. vogai! Prdvoz—Na Pr-uia4i: g. Sfteipan-6ič fimko; 6. Vogal Krakovski naist®—Cojrova c.: gs- Sketeij Kario in Voodraa; 7. vogal Sv. Jaftocfoa trg—TtriSba^jeva oi.: g. Cimsperroan Mafras; 8. vogai Kongresni rrz—Seuetiburgava ti.: ZZ-Vidi.c Ciril in Litin; 9. vo®a5 Šeleratrurgova uS.— Afc&saraJrcr.-a c.: sg- Sancin D. io SteSa. Glavni redMelil na progah: 1. Vogad Dunatiaka c.—Tavčarjeve n!.: g. Zaje Lado; 2. vcgaH Kolodjvorsika ul.—Tavčarjeva uL: g®. Baitač in James; 3. vcgal Kopčaairjeva oi-— K rekov trg: gg. Saunm Franca in Sporo Zdenko; 4. vogai Krekov tog—siiuiden-mfvska mL: gz- arh. Spiračič in farni; 5. vogai Grad gia"/ti i drevored —'Vozna pol oa grad: g. Kovač« Osfcar; 6- vogal Kaitavska cesta—Prano®: g. Koželj Viado; 7. vogal Na Pručah—urnost preko Ljubljanice: s. Gafoeiršek Hansi; S. vogal most pr-ako LijiibiSaiji-oe—'Tumn 14 JO otš zaradi sikupnesa oeftoda na progo v svrho raa-vrsrtive ter prevzema srdn. zina&onr hi d*irefa!"v. Po koTičaaera teka ie seja soda. jiV-ra io kr-n-h^vfciTh scdin^kov v restajvracfji Zvezda. SJažj^nica ia -vrse tetomovaice se r.sfea#a v Ho-teta Stom. vihod iz FrandiSkamske n.-ffce. Vsi t>ritirn»yvatoi mora k) priti v sJačrteiton na f-poe JLAS Mara#ioo tz ZagTtba in veSa za naft«JS5ega tekača 5» ?enje, poslednji uspeh nemške industrije. Vlaltor Ca, Beograd. ObOlčev veaac br. 25. Telet 33-0L 301» wJtrn?0c 5f. aro Petefk. XI. 1909 r (V (Vašo Geris* se prepričajte o naših cenah in blagu! Za Miklavža Vam nudimo! Za gospode t ro^rjpvioe hn&. Mu is.— STajce h-«c. fofecfc Dhi 38.— M h M 28.— hha&e „ . IV M.— M Ha^?. m 88.— maje M v3toen« hlaiče trštoo M „ srartoe §afo« invnbsDe §^06 Din 18.— 58.— - 17— - 28— - <7— » 27— » 48— - 72.- Zo otroGet Tfo^avtce bnmb. od Dfa 4.75 . vr>)oen« rolcavioe „ £«pocc _ majice bomb. hfačfee trik. deb. o6Wtoc . 17.- - II.- - - 14«- . 24.- - - 78- . za dame moderne intarzija in za gospode fine telovnike, puloverje, || «i vi/ • v ■•II« Pletenine mi!os Karmcmk, Liubliana Stari trg 18 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoe® j«" HlštZ o/t GaGo dfu^o informacijo tiaoco so tnalih oglasov naj priloii v »nantGah a netf ne ho prejet odgovora t « JLJr * Bm CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Prodajalko riino, versirano v m';®*7 estroii za galanterijski ielak, perleki.no raoana-jco z Klanjem nenisč-.ue. /■prejme večja trgovina iteto tis. deželi. Ponudbe prepisi dosedanj-ih čluž-0"anj ia sliko tar plačil-'■iuid zahtevki pod »X. »r,»- H>S0« na ogiaeni oddelek »Jutra« 422?! Uradnika vrti-<*•>». strojepisja, itali-iarr.ae korespondence ter pit-anitskegi dela. iščo lesna industrija na deželi. — Prednost imajo t tej stro Id že zaposleni. — Samo rrlajše meči naj stavijo svoj s ponudbe z navedbo zahtevkov na oglasni od-d<:':<5k »Jutra« pod znač';o alsio mesto 09«. 42499 Čevljar, pomočnik dobi stalr-o delo f hrano in snanvvanjem v hiši. Nastopiti je takoj, bre« depiso-Tir.ja. fctotako sprejmem tudi čevljarskes® vajenca Ne^ro, po- Otočo, GoTenj^to. 42190 Trg. pomočnika Hol>rega prodajalca in i«-ložbercsa aranžeTia, Tersj-ra^ega v tneeh panogah n:e.-ane trsovine, z En v ti^m nemščine, sprejmem. Ponudb? r. naveiibo dote-ri»nj''h službovanj.' plačilnih labterkor in sliko poslati pod »Me.-to na deželi« na oJntr\«. 4Ž5?2 Nakupovalce »» trdi !ee na iv.-h projafc Trr^r.i visoki proviziji iščem. Sano strokovnjaki naj pošljejo ertrojp obzirne iioiin-l-be ca >th-rara«. Zagreb. Mcneetj^eva 3). 42450 2 čevljar, vajenca nikam da dobe ■ naingod nejše pogoje. prodajo državnih vredacatnib papir 'e-r ln tlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra H a«, Beograd. Obillčer ve nae bf. 2S SOS Pokalne zastopnike za prodajo brezkoniarenč-nega oredme^a. i mesečnim zaslužkom 13—13.000 Din ob marljivi sposobnosti — sprejmemo Prednost' ;ma;,o icarj«ni t-rgov&ki potniki in int-elifentel trg. potnoSniki Ponudbe s popolnim opisom dosedanje, zaposlitve in. rfi-ko na ogl. oddelek »Jutra« pod znamka »Energičen«. 4,-3568 Za prevajanje trg. dopisovanja v angle- šftit>l :n francoščini., popolnoma v Difavi in. strokovnih izrazih zmotno osebo ifčem proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« nod šifro »Anglai?«. 4248S Samostojna šivilja vešča radelave danskega in moškega perila, otroških obleke, danskih plaščev itd. eprejime delo na dom — najraje konfekeijo. Cenj. ponu-dbe na ogla«, od.lelok Jutra« pod «Samostojna širil ja«. 43663 1. obl. kon. šoferska šola famernik, Ljubljana. Dunajska cesta SC (Jugoavto). — Tel. ^36 Pouk io [Taktične vožnie 231 Knjigovodja- saldokontist dobro verziran v dvo€ta.v-knjagoveds^v-a io ko-ruepondenci v slov in italijanskem jeziku, samostojen, vojaščine prost, z večletno prakso, išče takojšnjega nameščenja. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjigovodja 23«. 42523 Absolvent gospodarske žumaiistike diipL ekep, akade/Diik. z večletno trgovsko in bančno pra:oso šrpesijaiist v po-epodarsJti štatistaki, .peri&kr teti bilancist. eiov., srbo-hrvatski, nemšiki in italijanski korespondejnt, išče primerno poetransko zapo-s'eaij«. Ponudbe pod Sfro »Organizator« na oglasni oddelek »Jutra«. 42676 Mabovino hrasta ali eliv ia bučne koičice, eohe ia reSetane kupujemo. Ponudbe a vzorcem na naslov: G. Hoff-mann & Oo., Zagreb, Be-risiavičeva 3. 4Ž480 Otroški voziček dobro ohranjen bujpim. Ponudbo na oglasni oiidelek »Jutra« pod »St. 300«. 42661 Mizarji! Potrebujem etaLno lesene škatlje rasličnih velikosti. Dopiše ris na?!ov: V. Je-lenskv, Gonila Radgona — Pokoipališčna 73. 42673 Boljše dekle i dežele, želi elužbo pri boljših in dobrih ljudeh. Cenj. ponudbe pod znamko »Pošteno dekle« na o-crlas. oddelek »Jutra«. 4Ž6S1- Hotelska - ' i- « blagajničarka zaietniša, -abeolvetitka meščanske . šole. s' perfektnim znanjem nemščine, išče mesto za takoj.' Gre par mesecev bre«p'ačno.. Ponudbe na oglasni' oddelek »Jntra« pod šif-o »Blagajmičarka«. 42713 Mlada kuharica vešča finega eerviranja Vn nekoliko šivanja,. i®če eluiž-bo pri boljših ljudeh, kjer tri opra.vIja'a pole» knhar.;a tudi vsa druga hišna dela. ponudbe na oplas. oddelek »Jntra« pod »Kuharica«. 42701 Trgovski pomočnik špeceris-V voja.sčine orost, ISSe slnSbo v bl:ižini Ljubljane. — Dopi?« na ogl.vni oddelek »Jutra« pod šifro »Trg. pomočnik«. • 436S7 Brivski pomočnik tiTvovr^tna moč. nerfekten bnbistucer rn ondirler, išče službo. Ponudbe na oe!a«ni oddW«k »Jutra« pod šifro »Samostojen tromočnik«. 426S0 Zaprt avto stare tipe, predvojno blago,. dobro ohranjen, prodam nizki ceni e pogojem. da ee preuredi t tovorni avto. Pojasnila daje hišnik pod RožnJkoim — Večna pot 1. 43509 Posestvo v dobrem stanjtu 20 ha, t trgu Trbovlje prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 434S9 Velike prostore eretle in euhe, pripravne za tovarno pletenin, konfekcije ali stično, takoj oddamo v Ljubljani, v bližini glavnega kolodvora in ob glavni cesti. Vprašati v Realitetos pisarni društva hišnih noeestcikOT, Salen-drova «. 4S611 Lokal e skladišč um, primera« to dš za obrt, oddam. Kasknr v ogl. odd. »Jntra«. 43443 Večje skladišče b5zn kolodvora e d d a a. Xaslwv v oglasnem oddelku »Jutra«. 40577 G. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica § slikami) (Ponatis prepovedan) Izurjena pletilja -za nogavice in telovnike, išče službo sa takoj. Cenj. ponudbe na nipravo »Jutra« v Marftern pc>d »Pletilja«. 43725 Drva, premog; koks pri tvrdiki »Kurivo«. Du-naisk« eeeta 33' — Javna skiadVKa Balkan. Telefo-n št. 3434. 42047 Žice 150« ni posestvo zemljišče s več stavbnimi parcelami, ' z 2 velikima sadnima vrtoma. kjer se pridela 10—12 polonij ako v mošta, z zidano hišo, kozolcem in še por-olnoma novim gospodarskim oosIotv iem. redi ee lahko 2 kravi in. ^več svinj, pripravno za v.-akeja obrtnika ali trgovca, na promntf«n irra.:u v Šoštanj u ' takoj firo.la Josip Ropan, pejtana, ,§o5tamj.— Za odgovor priložite mam. ko. 42564 Sklepno parcelo 80O—1200 m«, v bližani bolnice "kupim. Poeredovalei izVljučeni.-.Ponndbe na oU 20% ne kron. bone p'ačuje najboljše »Pučka štedlona«, Osijek. 235 Gostilno dobro Močo te* lnjtaj xa mesarijo, kaiera je l»re« konkurence, oddam ▼ letoviškem industrijakesr kraju G-oreajsfee s novim letom v najem kavcije saožnim, s osebno pravico. Odda s« tudi ločeno. Prednost bre* otrok. Ponudbe pod značko »Bodočnost 66« ha oglasai oddelek »Jutra«. 42065 Gostilno vzmnem z mvim letom t najem proti predplačila in event. kavciji. Imam osebno pravico Ponudbe do 25. dec. 1929 na oglaeni od-de'ek »Jutra« pod maSko »Interesentu«. ' 42694 Opremljeno sobo lopo, I elektriko ia separatnim vhodom oddam. Vpra-iv.i aa Resljenri cesti 26A-«709 Sobo z 2 posteljama oddam e 1. deeembrcm v Uiiei na graid 7. 43721 Blizu Tabora oddam" lepo opremljeno sobo e posebnim vhodom in elektriko, Nat"k»r ▼ oglas, oddelku »Jntra«. 420% Sobo s štedilnikom ali 9obo e tuhinjo iščem sa dve osebi. Kas.lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 45707 Opremljeno sobo z elefabrfko in posebnim vhodom oddam. Naslon v ogl«»ne« oddelkn »Jntra«. 42710 Opremljeno sobo pairbetirano, z elektriko m posebnim vhodom oddam za Bežigradom solidnemu gospodu. Naslov r oglaemem oddelka »Jntra«. , 42718 Opremljeno sobo mesečne, e poeeibnim vhodom. parketom bi elefctj-ifcn oddam takoj solidnemu gospodu ▼ GradaSfcl nllei 8,1. desno. 426S9 Sobo t »o aS dvema po-f*>T*ama in separatnim vhodom oddam v Orlovi nJici žt. 11. 42719 saslulek 118, DjStto ohranjena, Dober promet. Din . 4'M, Dunajčaa, Družinsko • življenje. Dobro verzirana, Dr. R., Dobro srce, Dobra hrana 807, 1. december. D 1275, Dunkel-blond, Dot.ro življenje. Dobra gospodinja Drava 300. Diskretnost, Do-Ica gostilna 30, Eksistenca. Elektromonter, Energičen, Fany, Hamlet, Helena, In-ženir 3, Jan, Jug, Jesemld irleti. Kavcija 64, Kroja-uica, L. Karmen, Ljubljanski gr»d. Lepo, Lepo stanovanj«, Ljuljlj&nčam, ILe žvižgaj, meni tako ugaja!« A Branko ga je vprašal, ali ne bi mogel spresti prav krepke nitke, da bi po njej zlezel na vrb. »Na to Bi misliti,« je odvrnil pajek; .ti bi »e zamotal vanjo in ne bi mogel ne naprej ne nazaj. Ne, govoril bom s svojo prijateljico gospo Miškonovo, ki iivi nedaleč odtod. Ona bi lahko izkopala rov d« teb«.« Tekstilna tvornica na Gorenjskem išče male kavcije zmožnih oseb po vseh kraiih Slovenije, ki bi razpečavale razne ma-nnfakturno izdelke proti visoki proviziji. — Dopfoe na o?Irts. oddelek »Jutra« pod »Tra:e® zaslnžek«. 4261S Ženski plašč | že nošon, ozir. Sporf.no obleko za srednjo posta/vo kupim. Pornudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sirora. 20 let«. 42720 Stanovanje 3—S eob, čisto, suho }n solnčno, s kopalnico in sobo za služkinjo, n« predaleč od središča mešata iSčem s koncem decembra ali tudi prej, radi preselitve v Ljub-, ljano. Ponudbe pod značko »Stanovanje deceroVr« na oelasni oddelek »Jutra« — kjer ee feve t!nSno oddam takoj bol.Si solidni stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jut«-a«. 42722 Sobo lepe opremljeno, s krasnim razgledom, parketi, el<-ktr. razsvetljavo, event. s klavirjem in zajtrkom takoj oddam. Nsslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 43730 Opremljeno sobo elegantno in e separatnim vhodom iščem v centru mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »900 Din«. 42615 Separirano sobo z eno ali dvema posteljama, siedifče mosta, miren len m zračen kraj, celo postrežbo, event. s dobro domačo hrano odda go^pe-ilarstvo hiSe eolidmeaMi, 6taln»inn in mirnemu najemniku. — VpraSati pod »Prijetno« v oglasnem Oddelku »Jntra«. Ogled med 10. m 11. aro. ©GTS Lepo sobo na nlico. oddam • 1. decembrom Na razpolago pisalna misa. Naslov v ozias. oddelku »Jatra«. .42693 Majhno sobico preprc?to, t posc.baim vhodom išče gospod za par dni v tednu. Ponudbe na ngl. oddelek »Jrnra« pod šifro »Preprosta »obira«. 4370* Dva bfka mlada in lepa,- montafonske pasme proda graščina Se-nek. Polzela. 42671 Kunca praske p Pisalni stroj saare ▼ brezhihnem BtaisH kupim. Ponudbe . ceno rn znamko na oglarna oddelek »Jutra« pod (Uro »Pisalni stroj 4Ck. 4S73f> Ho\nha*>ta ifoCna natifiTnetiSa za šport. Tik® so doSK moderni in 5anyrnQ veotrca za preproge, kakor tuZa 21562« il? 1'itMicitas d. d- Zagreb, OanrfuJi11. Artar Bemedci BELFEGOR Postoiovsk? roma« PRVI DEL Nieua roka je segla po listah . . . vzefe, je enega fcmed nSh . .. ■Bellegarde se je zganH, kakor bi hotel reči: »Čemiu vse to?« A Simona je že z obupnim glasom oitoJa: »Tega načrta se morava odreči. Ti si bogata, jaz sem neimo-V& .. . Saj vendar ne morem storiti zločina . . .« >Ali mar nimam prav?« je pfjpomniil Jacoues. Simona je odložila pismo na miiao in naslonila glavo na prijar-6e!jevo ramo. Govorila ni več, plakala je . . . BeSegarde je čutil, kako je utripalo njeno srce ob njegovem .. . Plašno je poiskala njegovo reko, kakor bi se bala, da je ne bi umaknil ... jo prijeto in Jo počas«, počasi stisnila . . . Usmiljenje je vselej zbudilo v Beflegardeu tisto ouvstvo, k5 ga 5e 'imel za ljubezen. Že je hotel z neprenrišljenim, vročim poljubom aznova sblemffi verigo, o kateri je menil, da je že konanoveljavno raztrgana, ko ga je zdajci prešinila miisel na Koleta. Njegova volja je mahoma spet ojeklenela. *Ne!« ie vzkliknil »Nočem ne morem!« Simona se je zrušila in skrila gSa/vo med blajzinairrci. Jacgnes jo |e pogledal in svarilo gospodične Bergenove mu je prišlo na mm. >Kaj, če bi 'bilo vendarle res?« je pomislil V globokli ganjenosti, ki se jd ni mogel takoj upreti, je že boteH stopiti k Simoni in ji dati vsaj toliko upanja, da bi moglia premaigajti bolečino, ko je maihoma vstala. Bellegarde je osfcrmeL Simona je bila vide® vsa iapremernjena. Njen obraz je bil sicer še moker od solz in razdejan od strašnega duševnega pretresljatja, a izražal je tudi vdainost in brezmejno požrtvovalnost. »V memi se jasni« je nzpre®o'vor3a SSroona. »Prav kosaš, draigL Jaz sem te oboževaJa in te obožujem še danes ta dan, a ti si čutil do mene samo minljivo nagnjenje . . . Talk nesporazum bi pomenil nesrečo naju Obeh . . . Jaz bd uničila tvoje življenje, a ti bi iapre-men® moje življenje v puščavo. Zato je bolje, da se ra-zstaneva ... Pojdi brez strahu. Nikake tnpkobe ne čutim do tebe; dokler mi je še živeti, se bom spominjala samo sanj, ki so brite prelepe, da bi se bile mogle izpremenift v resničnost.« »/Doikler mi je še živeti!« Te besede, ki jih je izrekla s posebnim poudarkom, so očividno rešite Bellegardea ve rake skrbi. »Smerna,« je rekel globoko ganjen, »moja dolžnost je, da te prosim oproščen ja.« »Pravim ti, da t? ne zamerim! Zdaj mi je cisto jasno, da sem pomenila zate spono ... Z Bogom, Jacques, bodi srečen!« »Z Bogom, Simona . . .« je odvrnil BeEegarde. Prtjel je prfjate/ljico za roke .in posiedhjič pritfenJl ustnice nanje. Simona je odvrnila glavo, da ga ne bi videla, ko je šel Nato je trudno pobrala pisma, ki so bila raztresena po mizici, jih povezala v zavoj, ga zapečatila in ga zakCeniia v svoj pisalnilk. Tedaj pa se je mahoma prijela za pmsi . , . omadmila, se zavrt Sa ... in padla po tleh kakor mrtva. Usti trenutek se je vzdignila zavesa. Gospodična Bergenova in Maurice dte Tliouians sta prihitela Simoni na pomoč. Mamice je položil mtodto ženo na drvam, a Skamdiraavka je sklicala služinčad. Rrva je pritekla sobarica Jutfiette. »Brž prinesite dfšeče so®.« je velela dtružaibnica, ki je sedela pri Simoni in jo z rokami držala za glavo. Maurice de Tbouars je ves besen vsMiknS: »Ta prekleti novinar jo je umorH!« Med tem, ko je daoal duška svojemu sovraštvu zoper Jacquesa, se je ta veselo pefljal v taksiju, neprestano zasledovan po skrivnostnem gnbou, ki je M trdno skleni, da ga ne izpusti izpred oči. Letos bo Miklavž osrečil 0anQo in Stan/co — Sinico debeKnšco (Prigode porednega Ljubljana, Dunajska cesta 15 Pisarna in infocmacSe: Rutarjeva 9 l___ /Zahtevajte prospekte? Utetorn vrhnje čevCje in Me$ne čevlje danes vsakdo feupuie, ker je I postala ta znamka radi svoje/ odlične kvalitete in elegant-ne fazone ljubljenček vsega sveta. Zahtevajte samo »TRETORN« vrhnje in snežne čevlje! Pravkar izšlo! Pravkar Izšlo! Roman Jntra št Stanley Wejmaa Rdeča kokarda Zgodovinski roman iz prvih dni francoske velike revolucije _ Borba sa svobodo, bratstvo in enakost Ljnbeien med viharji državljanske vojne s ■ 1 Kotom! lorottt železna siuiinska Brozovlč« patent postelja zlo f. Ijiva, t Upeciranim ma* dracom, zelo praktična za vsako hita. hotele, pfenotitta, nočne siui* be in za potujoče ose« be stane Din. iVJL— Raspoilljam po poH> nem povzetki. Lesen« patent postelja ttoSliiva, s Up*drantm madrecom, zele praktična stane Din. 280.— Trodetnt t »olno pot-meni madraei staneio Din. 750.- (Velifco tzfcero tnHetavievih ftt božičnih daril midi po zmernih cenah na drobno in debelo stairoznana slaščičarna T. NOVOTNY, Gosposvetska c. 2 ter se priporoča za obilen obisk. 14544 I I Ta roman vas pouči o nastanku francoske revolucije bolfe in obiek-tlvneje od vsake zgodovinske knjige Primerno tndi za mladino! Cena vezani 45 Din, broširani 35 Din Naroča se pri npravi Jntra v Ljubi ani in pri vseh knjigarnah j Vsak petek sveže namočeno poleno v ko, kakor tudi vse specerijsko blago dobite najcenejše pri F. R. KOVAČIČ, Ljubljana. Miklošičeva 32 V neizmerni žalosti naznanjamo, da nas je zapusffl po kratkem in mučnem tinpTjetnjru naš dobri, nad vse skrbni jn nepozabna soprog, oče in brat, gospod Josip Košir trgovec in posestnik danes v sredo tib 6. ziutrai previden s sv. zakramenti, v 47. letu svooe dobe. Pogreb predragega pokojnega bo v petek 29. t m. ob pol 4. popoldne iz hiše žatos-fi, Trg Kraljeviča Petra, na novomeško pokopališče. Priporočamo ga v blaig spomin in molfctev. Novo mesto, 27. oovetrtbra 1929. Martina Košir roj. Kopač, soproga. Stanko, Božidar, Joško, Ljubci, Franja, Eli, Mili, Dani in Dragica, otroci. Ostali sorodniki Potem mam veliko za* logo puhastega perja kg po D 38. - cisto be« lo gosje kg po D 130.— ln cisto beli puh kgpo D 30a- in celo ta« petnisko In posteljsko blago. , L BROZOVIC Zagreb. Ulce 82. Žrebanje t državni razredni loteriji Dne 26. nor. t L so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 2000.— štev. 58.210, 84.683. « nia 860— 5723. 5797. 7574. 7b7s. 7666, 7085, tffft, ».«6. 30j33«. »jo«. 20.131. 20j47. 30.191 30.194. 30.910. 30.962. 30.967, 30.999. 34.735, 34.746. 34.749, 34.780, 34.7S4, 53.437, 53.475, 53.493. S8^41. 58J57, 58362, 58374. 66.601. 75.763. »4.5.-», 84344, 84381, S1.644, 91.757. 91.758, 91.791, 99.774, 99.8L1, 99^33, 99^43, 100.7ia 100.748, 103J0G, U13.167. 109.796, 109390, 120.139, 130,193, 120.233, 120384, 128308, 123-840, 103.879, 123.916, 123.929. 123.934. 123.955. Žrebanje se bo vršilo dc 2. decembra 1929. Za tekoči razred so vse srečke razprodane. Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra dalje. Za novo kolo bomo pravočasno priložil naročilnice. Srečke pridejo v promet po 10. decembru. Zadružna hranilnica r. z. z o. zM LfuMfana, Sv Petra cesta št. 19. L. MIKUS Mestni trg št 15 rvonrica dežnikov, ratoga sprehataMb Peči MOBoUt m Ekonoma Velika zaloga! Icg.GUZELJ LJUBLJANA Vn, Sv. Jerneja cesta 5 Teltfon 3252 Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo tvrdka M# Trebar Sv. Petra c. 5 STANKO M. PELAN GOSTI PELAN mi KASTNER POROCE^U 37. XI. 1939 LJIIBLU-VA MICHELSOVA MOČILANA^ KUDELJE ITVORNICA UŽETAD.D., Stara Palanka, Račka poštni predal 17 nstanovljena 1884 nrtporoča po konkurenčni ceni Tr vi za transmisijske pogone kakor različne vrvj M dvigala, ladje in splave tz prvovrstne bačke konoplje tehnično najpopoinedše dovršene v razločnih dimenzijah. Specij ali teta: tranSmlsiiske vrvi z pa. (entiranim! spojkami (Segschloss). Naš ljubi dobri »Tati«, gospod dr. Franc Firbas notar je danes, dne 27. novembra 1929, previden s tolažili sv. vere, v 85. letu svoje dobe, za vedno zatisnil svoje blage oči. Blagopokojnik bo v petek, dne 29. novembra 1929 ob 15. v kapeli mestnega pokopališča v Pobrežju slovesno blagoslovljen in nato položen v grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 30. novembra ob pol 9. uri v župni cerkvi sv. Marije v Mariboru. Maribor • Wlen, dne 28. novembra 1929. ROZINA FIRBAS, soproga; F1LIPINA MtJLLER roj. FIRBAS in ALICE DECKER roj. FIRBAS, hčerki ter vsi ostali sorodniki.: Žalni obiski niso zaželjeni. :