C)2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60
61 62 63 64 65 66 67 68 69 70
(Q234 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 14 1 5 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 X 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62
ТЗ 64 65 66 67 68 69 70
2 2? 3 2В 4 » 5 »6 2B7 Ж Ш 1Ш 1Ж Ш 1X8 1К) IS ISC 13Q 1S 1К
О23456789101112131415161718192021 22232425262728293031 32333435363738394041 42434445464748495051 52535455565758596061 62636465666768
69 70
KAZALO	stran 2
Milan Dekleva — Annino govoreče drevo ....................................................................................................3
Iztok Osojnik — Radijska igra za pet glasov ..............................................................................................5
Denis Poniž — Zapis o slovenski prozi ........................................................................................................8
Matjaž Hanžek — Pesem ................................................................................................................................11
Jovan Zivlak in Slavko Matkovič — Pesmi ..................................................................................................13
Milan Kleč — Mladenič skoči na mesec ......................................................................................................17
Dreja Rotar — Pila sva čaj ..............................................................................................................................18
Peter Božič — Komisar Kriš ..........................................................................................................................20
Vladimir Memon — Pesmi ..............................................................................................................................26
Dr. Friedrich Sonenkraut — Pesem 1................................................................................................................32
Jaša Zlobec — Pesmi ......................................................................................................................................34
Taras Kermauner — Samoslačenje modernizma ........................................................................................36
Sergej Kapus — Pesmi ....................................................................................................................................38
Matjaž Hanžek — Pesem ................................................................................................................................42
Matjaž Hanžek — Pesem ................................................................................................................................43
Peter Mlakar — Der Soldat und der Staatsmann ........................................................................................44
Janko Jezovšek — Pesmi ................................................................................................................................45
Denis Poniž — West Centre Hotel ................................................................................................................46
Darko štrajn — Pripombe k vprašanju mestne gverile ..............................................................................48
db vodušek rrazmiši janfe ob teh Problemih......................................................................52
iztok saksîda-lakac: OBJAVA..............................................................................................54
Denis Poniž — Georg Orwel Series (1984) ..................................................................................................56
Problemi — Literatur«
To Številko JO sestavili: Matjaž Hanžek (v.d. glavni in odgovorni urednik), Vojin Kovač, Peter Mlakar, Darko Strajn, Igor Vidmar. David B. Vodulek, Jože Vogrinc, Ivan Volarič in JaSa Zlobec.
Fotografije: Milan Pajk. Izdajatelj RK ZSMS.
Uredništvo: Ljubljana, Soteska 10. TekoSi raiun 30101-678-48982 (za Probleme). Letna naroinina 80 din, za inozemstvo dvojna. Cena te Številke je 10 din.
Revijo denarno podpira Kulturna Skupnost Slovenije. Po sklepu republiškega sekretariau za prosveto in kulturo It. 4210—86/76 iz dne 28. 2. 1978 je revija oproSčena temeljnega davka od prometa
proizvodov.
številkn 181, letnik XVI (5 - 1978) Natisnila Partizanska knjiga, TOZD"Grafična dejavnost
1^3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 40 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
milan dekleva - annino govoreče drevo
"Ne boš izicpctalo mojega imena? Anna, sem
v svoji izgovorjavi okrogla i«al(or Itretnja M gre
z mojih role na prsa da Jih nosim kot bi vedra
nosila svojo težo k molži. Ne boš izšepetaio
mojega imena^'
"Podme legaš, ne v senco, «¡лрак v pogovor.
Kar Iz sebe iztočim Je ćas, ko se ovijam krog
jedra v višino krošnje. Zanesljivost rasti te vabi
k ljubezni. Zanesenost rasti te slači k smrti.
Svetloba umbrljska, ki v besedo pade kot
mandelj, ta pa te počasi lušči v razumevanje."
"Drago moje, kako otožna je hitrost mojih
ljubljenj, ki te prekaša v hitrosti žitja, drago
moje! Ti si drevo, ko jaz nisem bila, sem, in
ne bom več ženska. PERLARO, prekašujoči
zaupnik, drago moje ..."
Џ
Z roko si Je drseče božala svojo lepoto. Za njo
mogoče: meglice. Za njo mogoče: zaliv. Za njo
lahko tudi morje ki Jo preseva, slano
steklenico. Bo njeno telo vzdrgetalo kot
kakšno kljubovanje lakoti, kot vzvod pod prsti
klavirja? Z roko si je drseče božala: meglice,
naliv, steklenico
Џ
Tipalka teme me opisuje, da je soba polna
moje prisotnosti. Mehanizem telesa se ustavi,
ko ga prepičim z iglo. In nič več mastne teže.
In nič več čutenja razen v prstanu zavesti.
Takšne so ikre. To slovo, ki ga nisem izzval,
prehajanje v neznane stvari, neznanska
mehkoba izenačenja
Potna si v razpršenem svetllkanju jutra ker
sence še nimajo smeri. Ko obstaneš, najprej s
kožo in šele potem z mislijo, ne vem kdo Je
oddal svarilo. Z narahlo k nebu naklonjeno
glavo dospejo tvoji lasje čez rob v temnejši
zrak ki čuva oljko. Od mirujoče teže ali od
pričakovanja postanejo stopala svetlejša.
Zapuščena kamnitost otoka osredotočeno zbira
toploto. Ker tako čuječna puSčai vodi da te
pritegne, se zdi, da ti svarilo ne pomeni
nevarnosti. Prej spomin na nekakšno uhojeno
usodnost
»
Ta otrpla strpnost ki je nisem pričakoval: da se
stvari vežejo na moje rojstvo, in še nazaj v
usedline zmatranih neznanih duš. Skoz
plastično cevko diham svoje poganstvp kakor
sončni plazilec. Za hip pretrgan v trajanje
vonjam sveže pleskanje sob, ki jih bom moral
naseliti ko bom iz njih pometel plesen
potomstva. Prisoten v predstavi maščevalcev:
vdana, ponižno bobneča gorska gora
*
Z roko si Je hotela ustaviti padanje prsi, bila
1 .Í " spoznanje čistejši ko da bi bil
Dričituio.r"?® pričakujoča k potešitvi. In
pričakujoče ima sitno moško zahtevnost. Z
potešitev
1 #567891011 1213 14 1516^71819 20 2, 22 2324^ 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 30 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58^
Prav gor v kolkih ćutim vročino pripravljenega
dneva. Kakor srbeče ljubljenje v senu čutim
klic magnetne ptice: k vodi, ki te še nI
Izkusila, k vodi. Kako dolgo nisem vedela za
ono drugo, zrcalno prostornost stvari. Ker
stvari v resnici ne padajo v nično temo zad za
sabo kakor v prazne babiške skrinje. Je бв
zaslomba bivajočih. Jasmin v skodeli, obla
globina kamnov polnih olja. Ko sem stopila v
smrtnost pinlje so ml lasje zgoreli kakor
slamice In sklepi postali prosojna žadovina.
Nisem dihala s pijući ampak • stenjem in
votki zoglenevanja. V žilah se Je napenjal veter
In med hodnike luči so mrzli škratovski prsti
umeščali pokrajine. Oblikovalka prisostvovanja
svoje odsotnosti. Belo In zeleno, belo in
zeleno, grmiči glav in njih sneženo
pogreznenje. Kako dolgo nisem vedela za ono
drugo, zrcalno prostornost stvari
«
Z roko si je drseče božala gubo svoje
modrosti. Za njo mogoče: zelenilo večne
presenečujoče vode. In ničesar, kar bi bilo
potrebno ustaviti. Za njo mogoče prav to: nič
pričakovanja
*
Ko se najprej zasučeš z boki da Je v stegnih,
kolenih in giežnjih neka zvita napetost, gre iz
kotička oči modrikast trzaj odločitve, kot pri
mornarjih ki niso več kopenska bitja. Drget ti
za hip zategne ličnice, zdi se da šibka
ozvočenost neba priteka v tvoje sence skoz
sesaike pecijev. Potem si kutina, ki se otreseš
veje. Tako mehka si, da voda zareže vate. In ko
velika miza ostane prazna je na njej komaj več
kot želatina meduze, ki Jo je brezvetrje zalotilo
v negibnost
*
Belo In zeleno, a to bo še skušnja vode In
uštela sem se, ko sem mislila, da se telo
razboli kot prenapeta žoga in da čas raznese v
usta in požiralnik in drobovje kakor granato.
Kako dolgo nisem vedela za ono drugo,
zrcalno prostornost stvari. Zdaj stoji modrina v
meni navpično kot harpuna, in izrečem prvič,
kar me je naučila govoriti, pa ni tresljaj In tudi
ne glas.
"Drago moje, ti si drevo, ko jaz nisem bila,
sem, in ne bom več ženska."
Medtem ko pozabljam svoje ime pa slišim
"anna" in te zagledam. Cingijajoči zvonček si,
ko utrujena legaš pod govoreče drevo, plesalka
duše. in rečem
"ne boš izšepetaia mojega Imena, ne boš
izšepetala mojega imena ..."
*
Neznanska mehkoba izenačenja, v tem večnem
pritrjevanju besede bitje, v tem jecljanju biti je
je ie tvoj odjek mojega Jemanja
2 4 4(1)6 7 8 9 1 011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4041 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
iztok osojnik
radijska igra za pet glasov
1ženski2ženski3moški4moški5moJ
razni zvokiglasbašumipokimotnje itd
5: na sosednji hiš! je antena poleg dimnika usmerjena proti krimu se mi zdi zdaj se
spominjam da mi je eoi rekel da bo radio študent dobil anteno na gradu anteno na
gradu sem obiskal neko zimo z vojkotom gorjanom
1: vojko gorjan je mrtev, nekega dne se je ustrelil z očetovo pištolo, v tivoliju, iztok
osojnik je bil nekaj časa zelo dober prijatelj vojkota gorjana
4: bila je zima moker sneg po poteh
5: bila sva noro shisofrenična hodila sva samo po nesčiščenih poteh
2: iskala sva marsovce
3: ležala sva v dva metra globokem snegu in gledala v nebo
5: prišla sva do antene
4: do že omenjene antene
1: siv dan je danes, mislili smo da bi šli na ojstrico
3: sneg je še po hribih
5: poslušam svojo lastno oddajo po radiu
lačen sem čakam kosilo
na anteni sem se skoraj ubii ker je baje v tistem kablu pet tisoč voltov
1: kakšne so pravzaprav radijske oddaje
4: igre ne oddaje
5: pojeo sam jabuku kosilo je bilo obilno
1: pred tremi leti sem bila v maroku, kupila sem si črn burnus in lepo pisano torbico,
žal v ijubijani čudno gledajo, ko hodim okoli oblečena le v burnus
ljubljana je večje provincialno mesto v ljubljanski kotlini klima je celinska pozimi
sneg poleti pa se najbolj pogumni kopajo v reki ki teče severno od mesta v reki savi
4: že večkrat sem se kopal v reki savi
2: kaj te ni biio strah da bi te zagrabil krč
4: ne ni me bilo strah da bi^ me zagrabil krč
2: ko sem bila stara pet let smo se nekoč kopali v savinji voda je bila precej mrzla moj
oče ki Je ravnokar pojedel peto porcijo čevapčičev je pogledal izza časopisa in mi
rekel naj skočim v vodo — v vooooooooodo — takoj — reva, je zavpil — zelo sem se
bala svojega očeta ki Je tako divje gledal — skočila sem v vodo in se Jokála
1: potem pa je moj oče prezirljivo pljunil proti meni in rekel kaj vas tako učijo v šoli
3: kaj vas tako učijo v šoli
4: je rekel njen oče in prezirljivo pljunil proti njej
5: iz tega prezirljivega vprašanja se lepo vidi kako se danes obnašajo očetje in kakšen
odnos imajo do svojih otrok
2 3 4(1)6 7 8 9 1 011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4041 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
2: no in je pljunil proti meni preteldo Je pet minut jaz sem ves ta čas prezebala na produ
in bilo mi je zoprno in sem vse sovražila še najboij pa mrzlo vodo iti me Je taito
iiompromitiraia
3: pa saj voda vendar ni nič igriva
1: ja pa Je bila vseeno ona i<riva če ne bi biia tal<o mrzla me moj dragi očl<a ne bi oz-
merjal in popljuval
4: čuden očita ki je taito pljuval l(ai(o ti Je to iahito dragi očita
2: zaltaj pa ne saj me oblači daje mi denar za v icino v soboto zvečer me spusti do
devetih zvečer v mesto
5: no in icaj Je biio potem če Je sploh ItaJ bilo
4: tudi Jaz se spomnim kaico sem pred dvema mesecema stal pri zagrebu sredi noči In
Italto Je bilo prekleto mrzlo
1: ja pa kakšno zvezo ma to
3: ti pa res kakšno zvezo pa ma to
5: saj ni treba da ma kakšno zvezo poznal sem nekega grka ki ni imel nobene zveze
4: Ja tko tudi tam pri zagrebu Je bilo prekleto mrzlo ko tam v savInjI če sem gledal svojo
sapo sem Jo tudi videl potem sem Sel pod most ker sem hotel spat čeprav sem
dobro vedel da je v delti kake reke vedno vlažno in bolj mrzlo ko višje gori pod Kakim
drevesom padal pa Je prejšen večer dež
bilo je prekleto mrzlo mislil sem da bom dobil ozebline tretje stopnje
1: kje je to biio
2: kje Je to biio
4: to Je bilo kraj zagreba velegrada na savi — ob vodi je bil velikanski kup železa —
stekel sem preko ravnice k železu, ker sem upal, da bo tudi kak star avto in se bo
dalo spati v starem avtu
2: in potem Je moj stari vstal in se pretegnil in zazehal stopil do vode — skočil lahkotno
ko gazela na neko skalo ki Je štrlela kake pet metrov nad vodo (in) še enkrat
prezirljivo pogledal proti meni ter se odgnal visoko pod nebo se zvil naredil kozouc in
plosko priletel v vodo da je počilo ko bi kaka deska priletela na pločnik
potem ga precej časa ni bilo videti ven ko pa je pogledal iz vode je tako čudno
postrani držal glavo
3: zagrabil ga je krč ko boh
4: prišel sem do pleha in ni bilo nobenega starega avtomobila imel pa sem v žepu šibice
in košček sveče in sem izkor
5: istil priložnost in nažgal
1: svečo
2: otojut
4: točno kako vesta
5: hodila sva po zasneženem grajskem hribu In vedno kadar sva hotela zaviti levo sva to
storila tako da sva zavila desno in zavijala toliko časa dokler nisva zavila v smer v
katero sva hotela iti mislim da Je bilo to po taki logiki da leva ni prava smer in da Je
prava smer desna
2: zelo reakcionarno
1: in sta mrmrala drobne molitvice ki sta se jih skušala spomniti iz kake literature
3: in sta vzklikala proti svetemu duhu
4: in sta premišljevala kako bi sklenila kupno pogodbo z marsovci
5: valila sta velikanske snežne kepe in se spraševala kakšna Je barva neba in rekel sem
vojkotu da se mi svet zdi ko kaka velikanska rožnata diesen
3: in potem sta šla preko karlovškega mosta in sta kadila v roke
4: hukala sta si v roke ker sta biia popolnoma premočena in vaju Je zeblo ko psa
1: in neka stara gospa vaju Je čudno pogledala ko sta pridrvela mimo nje in sta vpila
3: o sveti duh napolni naju ko skledo s fižolom
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 4 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
2: ubogi očka sem zavpila in stekla proti mestu koder je stal sosed z veliko palico na
koncu katere je bil zakrivljen velik žebelj največji kar sem jih do tedaj videla in okoli
žeblja je bila zavita zarjavela žica in sosed je vpil na očeta
4: primite se za zanko gospod franček za zanko se primite
1: dramatičen moment
2: in kaj se je zgodilo potem
4: potem se je moj oče zataknil z glavo v zanko in sosed ga je srečno izvlekel iz vode
2: pogreb je bil čez trinajst let
5: točno šla sva preko karlovškega mosta in bila sva mokra ko psa
2: imel je lep črn daljnogled jashika
3: vreden štiristo jurjev
4: štiristo jurjev takrat danes pa je tak daljnogled čez sto milijonov dinarjev
1: danes je tak daljnogled strahotno drag in le redki so ki si ga lahko privoščijo
2: moj oče je imel vedno polne pesti denarja
3: jaz sem po socialnem poreklu delavec šolal sem se najprej v Kranju kjer i,em leta
1945 tudi maturiral potem pa se je začela težka in naporna pot proti t^rnu leto pozneje
sem prišel v ljubljano kjer sem se spoznal z neko sumljivo druščino ki so naskrivaj po
kakšnih kleteh sprva potem pa tudi že kar javno pili pivo in igrali preferans — da se
tega ne sme delati in da je to zdravju škodljivo sem zvedel šele pozneje ko sem se
preorientiral z orientalistike na slavistike
4: jaz sem se preorientiral iz rudarstva na montanistiko
5: na golovcu se še dobro spomnim so bili zaporedoma trije drogovi telefonske družbe
za telefonske vode bili so
1: najprej en sam gol pokončen kol na vrhu je imel poprek križ ko kak veliki t
2: drug kol sta bila dva kola speta pri vrhu in v razkoraku pri dnu ko kak narobe obrnjen
veliki v
3: zdelo se je ko da se dogaja nekaj skrivnostnega
4: v zraku je nekaj rahlo škripalo kljub temu da je bila popolna tišina
1: vse je bilo zasneženo in nekam napeto modrikasto
3: droga sta bila natanko v ravni črti in linija v kateri sta postavljena je vodila
2: k tretjemu drogu ki je bil velikanski razkoračen A tik nad menoj
5: ki sem ležal prevrnjen na hrbet v globokem snegu in globoko hropel in tiho jokal
4: vojko je bezljal okoli po snegu in ko je pritekel do mene je zaskrbljeno in ljubeče
vprašal
3: iztok ali je kaj narobe
4: in potem se je sklonil čisto k meni in me poljubil na ustnice da sem zaprl oči in se
pogreznil v sneg —---
1: hotel je umreti
2: nikoli več živeti
3: svetega duha ni bilo nikoder
4: totalen kolaps
5: vojko mi je pripovedoval kako sta z juretom detelo nekoč srečala marsovce na
golovcu
1: bili so ko nekakšni kovčki s tisočerimi tipalkami
3: z neko prav veliko in močno tipalko so se držali za ročaj na vrhu kovčka
2: in se nesli
5: to je bila glava
4: po zraku in v popolni temi se je premikalo neko bitje zelenkaste barve in je spuščalo
kratke in piskajoče zvoke
1: kot netopirji
5: nek poseben detektor je šprical po okolici ko kamen debele orehe
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 1 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
4: previdno sem položil svečo v zatišje na neko stisnjeno konzervo in se začel slačiti
moj namen je bil da se obredno okopljem v savi v največji jugoslovanski reki
nenadoma je nastopila tišina ki ni obetala nič dobrega
2: krokodili
3: mastodont velik predkambrljski mastodont
1: policaji
4: ne zgolj tišina ki ni obetala nič dobrega
5: na nebu se je rahlo zganilo in tiho je zažarelo ko kaka velikanska konceptualistična
zavesa je prek neba zasijal rahel polarni sij
1: bilo je veličastno
4: in skrivnostno spomnilo me je na neko starodavno zgodbo ki sem jo bral še kot
majhen dečko
3: na slavistiki me je vseskozi tiščal nek osnoven občutek nelagodja vendar sem vedel
da moram zdržati do konca bil sem sicer sam vendar čut dolžnosti so ml že zelo
zgodaj vcepili pod kožo — zakaj mora človek izpolnjevati neke dolžnosti mi sicer ni
bilo nikoli jasno ali izvrševal sem vestno kar mi je šepetal glas usode, profesorji so
bili kar ponosni name govorili so
1
2: iz tega moža pa še kaj bo
4
5: žal so se ušteli tega moža je namreč pred dvemi dnevi povozil avtomobil znamke
zastava in z neko tujo registracijo
denis poniž - zapis o slovenski prozi
Zapis o sodobni slovenski prozi je bil napisan na
željo urednikov revije Uj synnposion kot spremno be-
sedilo k izboru nekaterih slovenskih avtorjev. Zaradi tega
seveda nima razsežnosti sintetične študije literarno-
zgodovinskega tipa. ki poleg velikih imen, del, premikov
in tokov, vključuje v pripoved tudi manjša in neznatna
imena ter tako ustvarja podobo nacionalne literarne
produkcije in njene zgodovine. Spis je nastal predvsem
kot tako zamišljena informacija, da v njej pridejo do
veljave predvsem nekateri ključni estetski problemi so-
dobne slovenske proze in njihova medsebojna razmerja.
Prav zaradi tega nekatera Imena sodobne slovenske proze
niso niti omenjena (Franček Rudolf), druga samo margi-
nalno (Mate Dolenc). V to nas je prisilil tudi dogovorjeni
obseg spisa in poprejšnji izbor avtorjev, ki so ga pripra-
vili uredniki sami. Vseeno pa se nam je zdelo, še posebej
zaradi silnega pomanjkanja kakršne koli estetske reflek-
sije o slovenski prozi, da spis tudi v Sloveniji ne bo po-
vsem nepotreben in redundanten. Se posebej v reviji
Problemi — Literatura, ki je tesno in neločljivo povezana
z nekaterimi, če ne celo vsemi pomembnimi imeni
sodobne slovenske proze. S tem seveda postaja tudi
neločljivi del njene zgodovinske in estetske resnice, pa
čeprav morda sedajle ni nikogar, ki bi o literaturi in pro-
storu njenega pojavljanja zmogel spregovoriti zares
usodne besede.
Zapis o sodobni slovenski prozi, njenih idejnih,
estetskih in vsebinskih premikih nikakor ne more biti
nekaj dokončnega, povsem verificiranega in nespremen-
ljivega. Kajti ta proza še vedno nastaja, še vedno se
preoblikuje, spreminja, dopolnjuje in seveda v navzkrižju
idejnih tokov, estetskih eksperimentov in vsebinskih
iskanj kaže kot pojav, ki ni statična, iz knjig vzeta tvorba.
Z drugimi besedami, na teh besedilih ni nič klasičnega,
nič "svetega", nič nezemeljskega, kar bi seveda bese-
dilom. kot delu lepe umetnosti, dajalo drugačno veljavo
in drugačno pomembnost. Tako bo naše razmišljanje ves
čas posegalo v tok. ki še vedno teče. ki je pred nami in
ob katerem seveda lahko izrečemo tudi take trditve, ki se
bodo v prihodnjem času, ko se bodo besedila posa-
meznih avtorjev dopolnjevala z novimi izkustvi, z novo
estetsko dimenzijo, pokazale za nepopolne aH celo
nepravilne. V tem je seveda čar naše refleksije: v tem je
čar vsake refleksije o literaturi, njenih delih in specifičnih
literarnih pojavih. Car, o katerem je govor, je skrit tudi v
dejstvu, da je vsak zapis, ki skuša postati pregled
določenega ustvarjanja, tudi antologijski zaris, saj upo-
števa samo določena imena (največkrat najreprezen-
tativnejša), saj bi vsak širši ali globlji poseg prerastel ok-
vire dogovorjenega spisa, s tem pa bi seveda nujno dobil
pomen in razsežnost institucionalnega govorjenja o
literaturi, čemur se seveda z vso silo želimo izogniti.
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 2 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
3: da, žalostno vendar resnično nič ni večnega na tem svetu še ta>(0 delaven in vesten
človek mora nek dan s sveta mar ni to krivično In nerazumljivo kruto
5: vsi bomo umrli
1: mar bom umrla tudi jaz
5: tudi ti boš umrla
2: in tudi jaz Jaz ne bi rada umrla rada bi bila večno stara pet let
5: tudi ti boš umria najprej boš odživela svojiii stotri let in potem boš umrla na nek
sončen ziatolas spomladanski dan
3: jaz sem že mrtev jaz ne bom umrl
5: tudi ti boš umri nehai boš čvekati in boš razpadel v rudninske snovi
4: jaz bom umrl na podstrešju nekega deževnega dne star trideset let povzpel se bom
pod streho da bi na samem poslušal kako škropota dež po opečnatih strešnikih
usekalo bo in v tišini ki bo nastopila za kratek hip po poku bo zacvilila neka miš
5: ti boš torej umrl kot strahopetec
4: da kot strahopetec vse svoje življenje sem se boril kot neustrašen junak umrl bom kot
strahopetec
5: jaz se bom ubil sam od sebe nekega poletnega dne bom žalosten hodil po parku gor
in dol roke na hrbet že več mesecev ne bom jedel spal bom le pod mostovi in po
kieteh skrival se bom pred oblastjo in ne bom prenesel več svoje sramote in nečasti
iz žepa svojega starega piašča bom vzel star zarjavel nož in si ga porinil v srce to bo
ieta 2051 na moj stoti rojstni dan potem ko bom v življenju veliko pretrpel
Kajti prav neinstltuclonalnost pisanja, zavestno Izbiranje
določenih Imen In njihovo sopostavljanje v prostor seda-
njega, vidnega dogajanja nam omogoča, da bomo morda
ugledali katero od važnih potez sodobne slovenske proze.
Kajti zanimivo Je, da se je slovenska proza dolgo
časa gibala znotraj določenih tematskih krogov, ki Ith
pozna še danes. Zato nI čudno, da so se v njej dolgo
časa ohranili pojmi narodnega, kmečkega, na zemljo
priraslega jaza, ki je na eni strani produciral historično
danost naroda, njegovo temeljno, subjektno vlogo v
zgodovini In eshatologljl (taki so npr. romani Prežihovega
Voranca), na drugI strani je Identiteta človek-narod-zem-
IJa pomenila osrednji tip doživljanja realnosti In kot taka
traja še danes (romani Antona Ingoliča, Miška Kranjca,
Ivana Potrča, Leopolda Suhadolčana). Zanimivo Je, da se
je Cankarjeva struktura velikomestnega človeka v vseh
njegovih pozicijah, največkrat seveda Iz "negativnih
socialnih sredin" (umetniki, uradnički, obrtniki, štu-
dentje, lumpenproletariat) le stežka ohranjala, da se je
uveljavila šele po drugI svetovni vojni v delih Lojzeta
Kovačiču, Petra Božiča, Marjana Rožanca, Andreja
Hienga; v svoji razvrednoteni, nedomlšijenl obliki, kot
nihanje med zemljo-narodom in čiovekom-inteiektom pa
tudi pri Janezu Švajncerju, Alojzu Rebuli, Mimi Malen-
škovi. Pravi meščanski in mestni roman ter mestno nove-
lo so pričeli pisati še Beno Zupančič, Jože Javoršek,
Branko Hofman in Boris Pahor, čeprav tekstura njihovih
proznih del ni niti dovolj analizirana, niti ni postavljena v
razmerje do sodobne proze in njenih pojavnih oblik. Bodi
kakorkoli, vsekakor moramo zapisati, da tradicija so-
dobne slovenske proze, ki jo zaznamujejo imena Peter
Božič, Mate Dolenc, Vitomil Zupan, Dimitrij Rupel, Rudi
Šeligo, Marko Svabič, Braco Rotar in še nekateri mlajši:
Branko Gradišnik, Emil FIlIpčič, Uroš Kalčič in drugi,
pričenja z nekaterimi temeljnimi problemi evropske
pripovedne proze, kot Jih Je v svojem delu zaznamoval
tudi Ivan Cankar. In to je predvsem vprašanje metafizične
diference oziroma njene pojavne, literarne vprašljivosti,
skrite v dveh navidezno komplementarnih elementih
pripovedi. Junaku In njegovi akciji. Prvič se pri Cankarju
pojavljajo neuspešni junaki. Junaki, ki jih zaslepljenost In
nemoč, da bi ločili bit od bivanja, idealno od resničnega,
da bi torej pristali na življenje z zavestjo, da Idealno nI
dosegljivo, da je vedno in povsod nepresegljivo, peha v
fizične poraze, v nemočna dejanja, za katera lahko slu-
timo, kako se bodo končala. Evropska proza seveda ta
pojav junakovega popotovanja že dobro pozna (s tem v
zvezi je treba opozoriti na cel cikel študij pokojnega prof.
Dušana PIrjevca o sodobnem evropskem romanu In
njegovih metafizičnih, eshatoloSkIh, historičnih, Se pose-
bej pa estetsko-idejnih razsežnostih), slovenska proza se
mu še danes Izmika, in to celo v nekaterih najnovejših
proznih delih (recimo Zupančičeva romana Meglica, 1966
In Plat zvona). Se probiematlčnejša so Potrčeva In Ingo-
ličeva besedila ali romaneskni poskusi (tu je pojem
romana še bolj problematičen) Toneta Svetine. Zanimivo
je, da se je med obema vojnama zavest o romaneskni in
prozni strukturi, kot Jo je uvedel In estetsko domislil
Cankar, živela predvsem v poeziji (E. Kocbek, A. Grad-
nik, M. Jarc, brata Vodnik), v prozi pa Je dosegala le
redke izjemne kvalitetne premike v delih Ivana Preglja
(TolmIncI, 1927, Plebanus Joannes 1921—25) in Juša
Kozaka (vrsta novel, med njimi Tuja žena, 1929, roman
Sentpeter, 1937), da je potem znova zaživela v novelah in
romanih Marjana Rožanca, Lojzeta Kovačiča In Petra
Božiča. Z njihovim pisanjem, ki ga bomo še podrobneje
razčlenili. Je vdrla v slovensko prozno strukturo predvsem
dimenzija velikomestnega življenja, življenja na njegovem
robu, ki pa so mu prozna dela VItomlla Zupana dodala še
globoko eksistencialno, moralno In estetsko proble-
matiko.
Vendar danes sodobna slovenska proza odpira nekaj
drugačnih problemov, saj je temeljni in še danes veljavni
razlok na tradicionalno prozo z njeno samo-se-varajočo
strukturo lepega In dobrega sveta, torej sveta idej, ki so
tu, ki bivajo na način realnosti, kar seveda omogoča
polnokrvno, prepričljivo uveljavljanje dejavnega človeka
človeka, ki Je na eni strani sam sebi merilo, na drugi
strani pa vedno dejaven, agitatorski, a v svoji dejavnosti
največkrat neproblematičen, že na začetku do končno
2 9 4(1)6 7 8 9 1 011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4041 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 
64
1: tako romantično botiemsko se vse to siiši tudi jaz bi rada umrla na kak poseben
način
3: tebe bomo vrgli pod vaiar
2: neokusno je tako vaše govorjenje
4: voda je bila mrzla in noč |e bila temna ko sem lezel v tiho poizečo reko zvezde so
rahlo trepetale na nebu mesec še ni všel raztrgani obikaki so razcefrani prek neba
moreče divje vzdrževali magične oblike ki so vzbujale neko prvinsko grozo
zaplaval sem
1: leta 1951 se je v mestu ljubijana republiki Slovenija v državi Jugoslavija rodil majcen
dojenček starši dolgo niso vedeli kako bi mu dali ime in so se odločili šele zadnji hip
za neko ime ki je spominjalo po svoji obliki na nekakšno rogovilico. mladost je
preživel dojenček tako da je najprej zrasel v dečka iz dečka v fanta iz fanta v moža iz
moža v starca iz starca v postavnega mladega moža. ta mož je neko žalostno sivo
nedeljo sedel pri mizi in gledal skozi okno v siv dan. na sosednji hiši je antena poleg
dimnika usmerjena proti krimu se mi zdi zdaj se spominjam da mi je edi
zarisan in zamejen, kot v romanih in povestih Miši«
Kranjca. To seveda ne bi biio nič hudega, saj Je sio-
vensi<a proza v nekaterih svojih hotenjih vedno želela priti
nazaj, k izvorom narodnega In zemeljskega, k JurčiCu,
Levstiku in celi plejadi manj pomembnih in dostikrat epi-
gonskih imen, k Franu S. Finžgarju, Ksaverju Mešku in
podobnim.
Zato nas ne čudi, da najdemo odmeve in poskus
ponovnih refleksij predvsem v delu Dimitrija Rupla (nove-
le Bele sobe, 1970, romani Čaj in puške ob štirih. Čas v
nji rabeij hudi, 1974, Hi kvadrat, 1975), Rudija Šeliga
(novele Stolp, 1966, Kamen, 1968, romana Poganstvo,
1973, Rahel stik, 1975) in Marka Svabiča (novele Sonce,
sonce, sonce, 1972, mnogo novel in zgodb v revijah).
Seveda ta odnos pri vseh pisateljih nI enak in vendar
lahko najdemo skupne točke, stičišča, ki nas vodijo v
druga, še bolj zanimiva problemska območja slovenske
proze, njene sodobne, včasih tudi avantgardne proze.
Ruplova proza je pri tem najbolj scientistlčna: njeno raz-
kritje razkola med določeno, izpovedano, zapisano,
estetizirano pripovednostjo klasičnih besednih ustvar-
jalcev in realnostjo sveta, ki ga naseljujejo, torej med
historicizmom in življenjem zgodovine sveta In ljudi, je
vedno položeno v usta pisateljev, umetnikov samih. Le-ti
so v Ruplovi prozi nosilni stebri dogajanja, razkrivajo
neuspešnost tradicionalnih struktur, tudi kaaar te želijo
uzurpirati oblast, se postaviti na čelo, biti moč, volja.
Ideja, zgodovinski tok, pravica in resnica. Seligova proza
dodaja Ruplovi še dimenzijo, ki bi ji lahko dejali izvor-
nost, magičnost jezika, kot se kaže v izvornosti doga-
janja samega: Seligovi junaki, urejevalci in spreminjevalci
sveta, se ne odpravljajo v svet več z željo, da bi si ga
podredili, marveč, da bi se vanj potopili, da bi se z njim
zlili, poenotili, se spremenili v nekaj drugačnega, bolj
naravnega. Magija Seiigove proze, njegovih opisov
poganskega boja med zavestjo in željo, med raciom in
seksusom, je položena v obrat, v katerem svet dobiva
antropomorfno podobo, stvari pa pričnejo dobivati svojo
veljavo. Zato se Seligova proza vedno bavi s problemi
jezikovnih vstopov in izstopov oseb iz dogajanja, z njiho-
vo pasivnostjo, z njihovo neprilagodljivostjo, ki pa ji ne
sledi, kot logična posledica, kot entiteta humanega,
dejavnega, vladajočega, človekova dokončna, nekompro-
misna akcija za uničenje zla v imenu dobrega. Ko so in
kakor so stvari in vse, kar človeka obdaja, vzdignjene
predenj, on sam pa je izgubil svojo osnovno razsežnost,
se seveda s stališča pripovednika pričenja nov dialog.
resnica nove razsežnosti: pripovedovalec je izgubil svojo
moč nad osebami, ni več njihov sodmik, ne more jih
postaviti v tako situacijo, ki bi za vsako ceno zahtevala
delovanje, boj, s tem pa seveda neizogibni polom in pro-
pad. Šeligo in Rupel sta iz sodobne proze odstranila po-
jem moralnega propada ali moralne veličine junakov, ki
niso izjemni, nenavadni in tipizirani politični, znanstveni,
uradniški, umetniški, trgovski. Intelektualni, umetniški
junaki, so povsem navadni, skoraj preveč navadni ljudje,
ki svoje identitete ne izpostavljajo, marveč jo prikrivajo.
Kajti če je tradicionalna proza dobesedno izpostavljala
junake (zanimivo je, da se prične pojem junaka prvič
krhati v delih Vltomiia Zupana), bili so sočasno zgled in
vzor moralnosti, poštenja, pravičnosti, ali pa seveda
opremljeni z negativnimi lastnostmi kot protiigralci,
Ruplova in Šeligo proza govori o povsem navadnih lju-
deh, ki dobivajo svojo pomembnost, tipičnost šele skozi
dejanja in situacije, v katere so postavljeni. Pri tem se
jim največkrat dogaja, da morajo večkrat skozi različne
načine življenja, so enkrat pozitivni, drugič negativni
junaki, umrejo (Jih ubijejo), pa se znova pojavijo. So
podvojena bitja, so bitja, ki niso določena več z identi-
teto, torej z akcijo-urejanjem sveta, niso več posnetki
idej, niso namestniki idej na tem svetu, so preprosti lju-
dje, ki živijo v skladu s trenutnimi situacijami. Od tod
razumemo konformnost in navidezno konformnost
Ruplovih junakov, od tod razumemo tudi nenavadno, a
nikdar dokončno slo Božičevih junakov (Na njeni travi,
1976), da bi svet postal podoben njim, da bi mu nekaj
svojega trpljenja in zla prevalili na "njegova široka ple-
ča", da bi lahko živeli po meri nevznemirljivega in
majhnega, a vseeno polnega, smiselnega življenja. Seli-
govi in Ruplovi romani so seveda onkraj smisla kot
sinonimnosti za razumnost in resničnost, saj junaki ne
živijo v svetu-ki-je, marveč v svetu-ki-bi-bil, če bi se nje-
govo dogajanje iztrgalo zgodovinskemu, eshatološkemu
premikanju od nižjega, k višjemu spoznanju, morali,
moči, znanosti, idecloškosti. Zanimivo je, da v delih
Uroša Kalčiča ali E~iila Fiiipčiča, v njunih romanih in
"romanih", ki izhajajo predvsem v reviji Problemi, dobiva
ta razsežnost junakov še nekatere posebnosti. Mislimo
predvsem na ekspiicitre odmike vsaki tradiciji, preskok v
nadrealistično, včasih fantastično, drugič znova banalno
ali celo hoteno razvrednoteno pripoved. V poslednjem
času se s strani institucionalne literarne kritike močno
širijo glasovi, da je prišlo v slovenski literaturi do hude
neskladnosti med življenjem in literaturo; z drugimi
besedami, literatura ne zna in ne ve več, kako naj održa
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 4 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
življenje, Kako na) bo njegovo ogledalo. Eden od najeiio-
vltejšlh slovenskih partizanskih romanov, VItomlla Zupa-
na Menuet za kitaro za petindvajset strelov (napisan
kmalu po vojni, izdan šele leta 1975), Je vseskozi poro-
čilo o človekovi usodi, o njegovem razmerju do tega, kar
bi ml Imenovali proces razkrivanja akcije kot slepila biti,
nadgrajenega bivanju, tradicionalno pa odraz življenja.
Zupanov Junak (pri tem Imamo mnogo opore tudi v
njegovih drugih delih: Vrata Iz meglenega mesta, 1968,
Izbor proze Sončne Ilse, 1969, Potovanje na konec
pomladi, 1972, Klement, 1974, Zasledovalec samega
sebe, 1975, Duh po človeku, 1976, Mrtva mlaka, 1976) je
postavljen v verigo situacij, ki so sicer povsem življenj-
ske situacije, ki jih življenje lahko razume In odsllka kot
svojo podobo, a so po drugI strani že preseganje tega
mimetičnega odnosa, so njegova estetska In Idejna
razgraditev, preskok v svet drugačnih zakonitosti, jezi-
kovnega izbruha, jezikovne realitete. Prav to jezikovno
reailteto, svet-po-jeziku, ,svet-lz-jezika, pozneje uporabi
Šeligo v svojih zgodnjih novelah, da z njo ustvari novo
razumevanje Junakove navidezne dejavnosti, nelogičnosti,
zmedenosti, neodločnosti. DrugI vir je proza Lojzete
Kovačiča (Sporočila v spanju) In novele Marjana Ro
žanca (zbirka novel Zračna puška, 1971). Medtem ko
Kovačičeva proza prvič uvaja legitimiteto vzporednega
pisanja realnosti In nadrealnega odboja, dopolnitve,
Rožančeva novela prinaša svežino nove fabulistike —
majhnih ljudi, zaprtih v krog predmestja, njihovega življe-
nja, ki nI več klasična akcija, klasični pohod v svet
vrednot, ciljev ali Idealov. V Zupanovi prozi je skrita Se
neka posebna dimenzija, občutek, da je moč svet presve-
tliti tudi skozi duhovni vitalizem. Zato ves čas niha med
antropocentrizmom In filozofskim razkritjem biti, niča In
resnice: "Nesreča se bliža vrhu, kadar sl samo nekaj In
nič drugega. Tako me je obsedla ljubezen do resnice, da
nisem mogel prevajati za revijo, da nisem utegnil pregle-
dovati sinu domačih nalog, da sem zamujal službo In se
zjutraj sploh nisem mogel spraviti Iz postelje." (Sončne
lise, novela Gorje filozofije, str. 197). Biti v območju
resnice, pomeni biti v območju takega življenja, ki je v
nasprotju z vsakdanjostjo. In nasprotno, biti v vsakda-
njem življenju, biti Kranjčev, Ingollčev ali Potrčev junak,
pomeni biti Izven območja resnice, torej tudi izven ob-
močja literarnega, če je seveda literatura kakorkoli pove-
zana z resnico. Zato SellgovI, Ruplovi, Zupanovi In
švabičevi junaki dosledno ustvarjajo svoj svet, svojo
resnico. Zanimivo je, da je ta nota prisotna že v prvi (In
zaenkrat edini) knjigi novel Marka Švabiča Sonce, sonce,
sonce (1972). Tu v noveli Cerbaba najdemo poskus, da bi
avtor povsem adekvatno z zgornjo Zupanovo "formulo"
ustvarja svoj svet: "Pomislim, da ne bom več lačen, ko
popijem mleko. Dosti mleka. Teta-dojka. Teta-čerbaba.
Teta-mama. Teta-oče. Teta-moja-famlllja. Teta-čerbaba?
"Jajca". Pomislim, da nI očeta. Oče je France Prešeren.
Mati ne Narava. France Prešeren je bil z Naravo. Potlej
so onó vzeli in položili teti pod posteljo k porcelanasti
nočni posodi. Notri je kurji šajs In mlakužica dehteče
krvi." (Cerbaba, str. 94—95). Tradicija In narava, kmet-
stvo in tradicija, to so elementi, s katerimi se v svoji prvi
fazi sooča Svabič, ko gradi drugačen svet, svet Iz litera-
ture, svet iz sedanje, njegove, pisateljske skuSnje In
skušnje estetičnega (novele KvInta kvanta, Cerbaba, Afri-
ka Iz cunj, Zasuk).
Tu se Svabičeva proza približuje prozi Dimitrija
Rupla, njegovemu svetu posebnih Junakov, junakov, ki so
izgubili tipične lastnosti, ki vstajajo pred nami kot antl-
Junakl, pa naj bodo menihi, politiki, diverzanti, pisatelji,
uradniki, agenti, lepe ženske. Študentje. Nič več ne sku-
šajo spremeniti sveta, ne skušajo mu vtisniti svoje po-
dobe, čeprav živijo od vizij In v vizijah - tu Je Ruplova
zveza z revolucionarnimi Študentskimi premiki, pravza-
prav s pojavnimi oblikami tega gibanja v letih 1970—71.
Ce je Šeligo precIznejSI, jezikovno usmerjen y magičnost
podobe, me-tafore, prilike, dogodka In deskripcije, le
Rupel bolj dinamičen In pragmatičen, usmerjen Je Izven
sistemskega okvira sintaktike, v svobodnost, barvitost In
silovitost Izraznih sredstev. Tu je Rupel bližji Svabiču,
medtem ko je Šeligo vsekakor bolj povezan s tradicijo
razkritosti dualistične junakove pozicije, njegove razkla-
nosti na svet In jezik, kot jo najdemo pri Dominiku
Smoletu, Kovačiču, Zupanu In deloma Hlengu, čeprav
Hiengov obrat v svet prikritega spogledovanja subjekti-
vističnega subjektivističnega meščanskega rezoniranje
njegovo prozo odmika naStetIm avtorjem (romana Gozd
kako
|e
bilo
prekleto
mrzlo
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 11 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
In pećina, 1966, Čarodej, 1976). Sellgova proza. Se pose-
bej roman Rahel stik, daje posebno občutje okolja, v
katerem zgodba razpade na niz vtisov, na niz zaporednih
asociacij, ki jih povezuje avtorjeva volja, da bi dosegel z
Junaki nekakšno zlltost, sozvočje (to je, če spomnimo,
"Ideal" tradicionalne proze, romana), vendar v Sellgovem
primeru vedno znova nastopa občutek nelagodnosti,
nerazvidnosti, sveta, junakov In avtorja nI več mogoče
združiti v celoto, nI več mogoče narediti IdentItetne
strukture, v kateri bi avtor odločal o usodah. Usod
pravzaprav sploh nI več, saj Junaki ne živijo po linearni
shemi, ki bi se začela s konfliktom, končala pa s pomi-
ritvijo (propadom) Junaka. Taka je tudi usodnost Zupa-
novih Junakov, ki vedno skušajo uresničiti preteklo,
zavrženo ali kako drugače nelegalno pozicijo, ki jo daje
literatura, vedno pričenjajo na napačnem koncu, vedno
morajo ugotavljati, da živijo v svetu skladnosti, čeprav ta
skladnost nI lepa, dobra, pozitivna skladnost, a sklad-
nost Je, možna je samo protistvarnost Svabičeve Afrike Iz
cunj (svet aktualizirane, s tem pa demitizirane pravljice,
svet nadomestka, prevare In slepila), možna je Sellgova
magična pozicija z elementi stvarnega, grobega In poeti-
čnega, skrivnostnega, možna Je seveda Zupanova pozicija
sveta, ko se resnica, res-nlčnost, danost prisotnost
spremenijo v Junakovo pregrado do življenja, tistega, kar
Zupan sam doživlja v avtobiografskih razsežnostih
Menueta za kitaro na petindvajset strelov. V okviru
ekspliciranih razsežnosti sodobne slovenske proze in nje-
nega odboja od tradicionalnih, na idejo zemeljskega In
narodnega navezanih proznih del, ima posebno vlogo
tudi proza Petra Božiča. V njeno osnovo je položena
določena vizija iz temeljev Iztrganega sveta, ki ga zazna-
mujejo najrazličnejši ljudje na robu spodobnega,
meščanskega, institucionaliziranega sveta, sveta velikih
načrtov, morale, pravice, reda, oblasti. BožIčevI Junaki so
vedno lumpenproietarci, ljudje s podtalja, ljudje, ki
moralo svoje vizije skriti za boj za obstanek, v tem boJa
pa dobivajo nov obraz, novo podobo In nov način
rezoniranja. Ker Jim Je bodočnost zaprta, njihove vizije
ostajajo na ravnmi neuresničenega, potencialnega hrepe-
nenja, občutka zadovoljstva ob misli, da bi lahko bili
aktivni spreminjevalcl realnosti. Ker nimajo vizije
bodočnosti, torej tudi nimajo perspektive, ki bi jih vodila
v njihovem ravnanju. Znotraj svojega čustvenega doživlja-
nja so razklani, govorijo z Jezikom, ki prerašča v mrežo
nenavadnih spletov nujnega, vsakdanjega, nesmiselnega
In nemogočega. Ce je ta absurdni svet, ki ga postavlja In
določa predvsem različnost Jezikovnih izrazov, pestrost
sltuacljsklh lingvističnih in semantičnih variant, pri
Božiču v območju krutega, realnega (Jaz sem ubil Anito,
1972, Na njeni travi, 1976, Zemlja, 1976), je pri Ruplu
vedno v območju elegantnega, večplastnega, salonskega,
novomeščanskega preigravanja, zasukov, besednih vari-
acij in podob (Tajnik šeste Internacionale, 1971, Družin-
ska zveza, 1977). Ruplov svet romaneskne strukture Je
zatorej odprt, v nJem ne veljajo več klasični silogistično-
logičnl zakoni tradicionalne proze, pri Božiču (In deloma
Zupanu) pa je zaprt, producira lastno strukturo, vanjo
polaga pripoved, ki nI refleksija realnosti, danosti,
nujnosti, akcijskosti, revolucionarnosti, marveč vedno Iz-
bruh Iz podzavesti. Iz globin pisave, njene podobe In
prisotnosti.
A v strukturo besedila vseh avtorjev je položena ne-
kakšna negotovost In nedorečenost, nI tistih trdnih,
opornih točk. ki jih poznamo Iz tradicionalne prozne
zgodbe, kjer Je vse, kar se dogaja, semantično In sintak-
tično, usmerjeno h končnemu cilju, razrešitvi, ki je vedno
kategorlalno določeno: vera, narod, dom, bog, mati,
domovina, akcija, etos, država, jezik-narod. Ta struktura
je porušena že pri Zupanu, Smoletu In Kovačiču, pri
Božiču dobi razsežnosti godojevske absurdnosti, zaplete-
nosti, pri Ruplu se vanjo naseli evropska estetska in
zgodovinska skušnja človeka-urejevalca. človeka-lnte-
lektualca, Svabič pa porušitev pripelje do temeljev, na-
redi lo prosojno. Podobno se dogaja v prozi Mateta Do-
lenca (Heio nadstropje trinadstropne hiše, 1972, skupaj z
Ruplom), kjer se pojavi nova realnost in nova figuralika,
vendar tako, da Je v nasprotju z urejenostjo meščanskega
sveta, sveta nove etabliranosti, je njegov posmeh, farsa,
porog, njegova čista In prosojna igra, nenavadno spretno
preigravanje posameznih tem, domislic, preskokov, je
znova fabula v pravem pomenu besede, radoživa in čista.
Pri Branku Gradišniku (kratka proza Cas, 1977) pa se v ta
skoraj povsem porušeni svet, v njegovo reistično tek-
sturo, če uporabimo izraz odličnega poznavalca Tarasa
Kermaunerja, znova naseli tradicionalna shema zgodbe
(dogodbe) ko junaki doživljajo svoj stik, svojo prisotnost
v svetu. Gradišnikova proza nadaljuje tam, kjer je končala
Kovačičeva — na ravnini sanjskega, izmaličenega,
večdimenzionalnega doživljanja realnosti, ki Jo Gradišnik
znova premisli skozi akcijo junakov, ki spominja na ak-
cije junakov v znanstveni fantastiki: vzporedno se doga-
jajo tri ali štiri simultane zgodbe, med seboj se preple-
tajo, a le ena, najbolj skrivnostna, najbolj neznana, je
odločilna, nosi simbol, pomen, "resnico", skrivnost sveta
in njegovih metamorfoz. Tu Je Gradišnikova proza suve-
renejša od Kaičičeve In Filipčičeve, ki se še dogajata kot
porušitev, kot deklarativno preseganje In provociranje
starih, tradicionalnih struktur. Vendar Je njuno provo-
ciranje estetsko manj učinkovito, saj ne zna izrabiti raz-
ličnih možnosti, ki Jih razne naperjenosti Jezika lahko
ustvarijo v pravem sozvočju znanega (preverjenega,
odkritega) In neznanega (novega, nesmiselnega,
neuporabljenega). Impresivnega In ekspresivnega. ^Vendar
predvsem Kalčičeva proza (Ljudje brez dna, Problemi)
skuša zavzeti tudi artističhost pisanja, njegovo popol-
nost, umetelnost (tako značilno za Rupla In Šeliga),
skuša vzpostaviti zgodbo, vse njene plasti skozi Jezik,
skozi inovatorstvo, česar FIlipčičeva proza ne pozna, saj
Je usmerjena predvsem v razkritje lastne na-sllnosti,
uveljavitve med druginil besedili. Zato je včaših težko
razberljiva, vendar brez ruplovskega ključa meščanskih
konvencij, ki pojasnjujejo zaplet in tudi brez šeligovske
dvojnosti magija-tekstura, ki omogoča preskoke Iz dogo-
vorjenega v neznano. Iz tradicije v opis In naperjenost
jezika, kot ga pozna predvsem novi novi francoski roman.
Na tem mestu seveda moramo tvegati nekatere
splošne zaključke. Sodobna slovenska proza postavlja
pred nas, bralce, nekaj temeljnih vprašanj. Osnovno in
nalDomembnejše Je vsekakor vpraSanje o koncu in izgi-
notju navezanosti na triado narod-zemlja-narodnl jezik,
ki jo Je formuliralo 19. stoletje, narodnoobrambna
praksa pa poskušala prikazati kot edini model. Zato se
moderna slovenska proza dogaja predvsem kot razločitev
med stvarnim, realnim, danim (s tem seveda tudi hlsto-
rično-eshatološko-metaflzično) določenim "svetom" in
novim, potencialnim, nestrukturiranim "jezikovnim".
Pojavnih oblik tega estetskega utemeljevanja sodobne
slovenske proze Je seveda več; vsaka od njih nosi s seboj
določeno vizijo, določeno razumevanje lastnega konsti-
tuiranja, obenem pa tudi kaže na svet, na njegovo podvo-
jenost in potrojenost, na njegovo odprtost za jezikovni
eksperiment in Jezikovno presvetiitev. Tako kot poezija in
dramatika, je tudi slovenska proza danes usmerjena v
najrazličnejše oblike iskanja novega Izraza, poti ki vodijo
od znanega, uporabljenega In preizkušenega k novemu,
neodkritemu, nepreverjenemu. V obdobju poslednjih
sedmih let nam je predstavila nekaj vrhunskih, nena-
vadno Intenzivnih besedil, pokazala je na vrsto novih
jezikovnih možnosti. Pri tem pa Je ves čas odprta,
komunikativna, ves čas je izven oblasti reda, določenega,
s tem seveda omejenega, kanaliziranoga, dogaja se kot
resna, zavzeta preiskava, mogočen projekt, zdaj znova
kot odprta, bleščeča, topla Igra. A vedno ostaja znotraj
sveta, ki ga s svojo prisotnostjo, s svojo veliko željo pc
novem, boljšem, drugačnejšem in popolnejšem jeziku
odpira sebi In nam.
1 23456789 10 11 1213(^5 16 17 1 12 1 9 20 21 22 23 24 25 26 Z7 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
j ovan zivlak in slavko matkovič
s prevodom pesmi Jovana Zivlaka in Slavka
Matkovića dopolnjujemo kratki (in seveda
. nepopolni) pregled mlade vojvodinske poezije.
Čeprav sta si avtorja povsem različna,
Zivlakova poezija (zbirke Brodnik, 1969,
Večerna šola 1974, Goščava, 1977) odkriva svet,
ki je z enako močjo tostraii in onstran poezisa,
v realnosti sveta in njegovega blišča, njegovega
spreminjanja in podob in v njegovi "filozofski"
razsežnosti metafor, podob, siiliuet. Jezik, v
katerem piše, je enigmaticen, vedno kaže stran
od besed, k novim dogodkom in situacijam,
skozi besede se kaže pesnikova svoboda in
osvobojenost, njegova vrženost v svet besed,
njegova žeja, iz katere črpa svoje pesmi. Zivlak
je trenutno tudi glavni in odgovorni urednik ene
najboljšili vojvodinskih revij v srbohrvaškem
jeziku, Polja.
Slavko Matkovič, likovnik, pesnik in teoretik,
ustanovitelj skupine BOSCH BOSCH v
Subotici, sodelavec mnogih jugoslovanskih in
tujih revij in zbornikov za konkretno poezijo,
eno izmed "velikih" imen jugoslovanske
konkretne poezije, je predstavljen z izborom
poezije iz zbirke Mi smo mali neumni potrošniki
(1976). Izdal je še zbirko Cvetovi spoznanja,
izšla je 1973 kot izdaja časopisa za ¡iteraturo
Rukovet, na natis čaka njegova zbirka
konkretne poezije z delovnim naslovom
Vizualno-poetične raziskave 1971—77, ki
prinaša izbor njegovih najznačilnejših
konkretističnih del. Poezija, ki prinašamo v
prevodu, neprestano preverja objektivno,
"zaresno" plat govornega. Stavki, besede, misli
so samo odslikava sveta, ki je v svoji
brezobzirni ekspanzivnosti drugi obraz
humanističnega, leporečniškega sprenevedanja.
Matkovićeva poezija tako odkriva skozi
konkretno poezijo osnovne in usodne razlike
med stvarmi in njihovimi ponaredki, med
resnico in njeno senco.
prevod in izbor denis poniž
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 7 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
gorje.
nič od tega.
na otokih z rednimi
ladijskimi linijami nihče ne žaluje.
v mimohodu so skupaj tisti
ki se veselijo in tisti ki jim je
žalost odvratna.
srečno otroštvo nad nedeljskim časnikom,
razlog več
da smo veseli.
oče ki ljubi sina ne spozna njegove
pesmi (krčenje udov pod okriljem noči)
gorje, vsi ki so odšli so pustili za
seboj revne sledove,
v ostrovski uvali vzdiguje dvigalo
galejo
tristo let staro, premalo da bi moral
komur koli pogledati v obraz,
figovci. linije, granatna jabolka, v jutranji
litaniji se vse sklanja da zaduha svojega boga.
toda še tisoč let bo padlo v prah
da bo svetnik spoznal ostrovski pekel,
gorje, vse linije obratujejo in nihče ne razume
zakaj tisti z druge strani ponavlja: halo.
v temeljih je preveč kamenja.
uležem se v nosteljo ne da bi pokusil sol in vodo.
biti zamišljen (zadovoljstvo)
toda ni roke ki bi premaknila
vse te stavke
vem za poučno zgodbo
tokrat nočem govoriti
dovolj je blodenja
treba je zavihati rokave
dvigniti breme
in ga nekam
prenesti
nenehno razmišljam o
smrti.
enovito
moško
zrelo.
razgovor je vesel kadar vsakdo
polaga svoje račune.
dež lije, ah pesništvo ki
s prezirom gleda na vse ničvrednosti,
po prašni cesti se je odpravila
nada, iz umbrije
ali iz nekega neznanega kraja.
ljubezen, ljubezen, enotnost ki
dviga vesla in razplamti ogenj
da povsem ne ugasne.
piha severnik preko mize
padajo začimbe na plitvi
krožnik toda hlad ostaja.
moram jesti.
nesmrtnost se poliva počasi
kot vrela juha.
smrt pesništva
dvigniti breme
ljubezen ljubezen propercij
1 23456789 10 11 1213(^5 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 Z7 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
projekt art
enkrat sem hotel
na obronkih fruške gore
z velikimi črkami
napisati art
da bi jih lahko brali
z velike daljave
črke sem hotel izrezati
iz velikih pol
belega hammer papirja
prijatelji so mi preprečili
dejali so
da stvar v vetru
ne bi ostala skupaj
niti minuto
še vedno mislim
uresničiti ta projekt
nekega brezvetrnega dne
in fotografirati
ta dogodek
duhajva warholovo cvetje
m. in jaz sva si izmislila igro
ki naju radosti in zabava
imenovala sva jo
duhanje warholovega cvetja
igra je sestavljena
iz duhanja reprodukcije
neke warholove slike
ki sva jo nekoč slučajno
polila s kolonjsko vodo
bien-etre eau de cologne
diparco s.a. paris
cvetje zares lepo diši
vizuelno krasno učinkuje
skladno je pobarvano
in strokovnjaško razporejeno
bilo je razstavljeno
v galeriji leo castelli v new yorku 1965.
na platnih formata 61x61 cm
duhanje warholovega cvetja
je časovno omejeno
s trajanjem vonja na reprodukciji
2 15 4(1)6 7 8 9 1 011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 4041 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
flash gordon
flash gordon je dobro razvit
zdrav in rumen kot reva
to je priljubljeni stripovski junak
junak sveta futurološke fikcije
ki mnogokrat postane resničnost
flash gordon je močan in privlačen
njegova zaročenka deli
je zelo prijetna
ima pa malo
zastarelo frizuro
flash gordon je čudno oblečen
in kot je nekoč dejal
moj profesor biologije štajner
vedno ostaja mladenič
nekje pa sem prebral
da bi flash moral imeti
preko šestdeset let
to pa bi mu odvzelo
precej privlačnosti
flasha gordona riše
dan barry
in še danes mnog'^^' '
vzamem v roke
stripovski časopis
in z zanimanjem pogK
kaj trenutno dela
moj stari otroški tov;iri.^
mi smo mali neumni potrošniki
tudi jaz grem pogosto v supermarket
in tam kupujem mnogo reči
to so velikokrat nepotrebne reči
ki jih nikoli ne rabimo
kupujemo samo lepe zapakirane
stvari
stvari ki nas privlačujejo
z etiketami
tako smo nekoč kupili
pet kilogramov soli
ker je bila v novi embalaži
ki mi je bila silno všeč
sicer pa imam doma
poln predal barvnih flumastrov
in z njimi mnogokrat
predelujem zavitke raznih proizvodov
plišasti tiger
v moji sobi dominira
majhen zelen tiger
ki ga je družina prinesla
kdo ve kdaj
mojemu malemu sinu zaviši
on pa je tigru takoj
odgriznil
levo stekleno oko
in stekelce skoraj
pogoltnil
bilo je pretresljivo
za nas vse
in vsi smo begali
preplašeni zaradi tega
gor in dol po stopnišču
če vse bolje premislim
lahko bi se
tudi tragično končalo
1 2 3 4 9^7 8 9 10 11 12 1 3 1 16 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
milan kleč - mladenič skoči na mesec
polnoč se je
bližala,
ženske pa so
še kar čakale,
kdaj se bo mesec
napolnil,—
bila je jasna noč —
jezero je bilo mirno —
tudi gozd se ni ganii,
samo nage ženske
so se lesketale
na mesečini
in zrle v nebo
in kot da bi se pripravljale,
da se bodo počesale,
vendar šele takrat,
ko bo mesec poln,
ki pa ga ni bilo
dosti več kot pol,
zato lahko rečemo,
da so preveč pričakovale
in le kaj bi bilo,
če ne bi njihovih
napetih prsi
skrivaj opazoval mladenič,
ki to noč ni spal
in odveč bi bilo
pripovedovati,
kako ga je navdušila
ta nepričakovana
večerna slika
ob jezeru,
vendar se je tudi
vprašal, zakaj so tako
zatopljene v nebo,
dokler ni zaslutil
njihove žalosti,
ki se ji je samo
nasmehnil,
saj kaj pa je bilo to
za njega: mladenič
se je slekel,
kakor da bo skočil
v jezero,
vendar je skočil
v nebo,
da ženske niso mogle
spregledati,
kako se nekaj dviga
proti mesecu
in kar vstale so,
ko so spoznale
moškega,
ki se je meseca
nemudoma oklenil
in se nanj dobesedno
ulegel
ter tako nadomestil
manjkajoči del,
da je bil mesec
brez najmanjše
izbokline okrogel
in je lahko zažarel
v vsej svoji veličini,
takrat pa so se ženske
seveda že lahko začele
brezskrbno česati
1 23456789 10 11 1213(^5 16 17 1 17 1 9 20 21 22 23 24 25 26 Z7 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
DREJA ROTAR
Pila sva čaj
Pila
sva
čaj.
Pila
sva
in
pila.
Lažem.
Jedla
sva
piškote.
Helga
je
gospa,
ki
se
je
ne
tiče,
kaj
z
Ojo
delava.
Na
sprehodu
srečam
slona.
O,
pardon,
pravi
slon.
Nič
zato,
je
že
tako,
pravim
jaz.
Hotela
sva
v
kino.
Pa
nič.
Hotela
sva
na
tekmo.
Pa
nič.
Šla
sva
k
Zvoni
in
Androtu.
Pa
jač.
Kaj
bo
kura
z
rilcem,
ko
pa
ima
perje.
Daleč
pred
mano
stoji
Ana.
Sama.
Poglejte,
poglejte.
Ko
se
je
prvič
peljal
mimo,
so
stali
otroci
in
mahali.
Ko
se
je
drugič
peljal
mimo,
so
tudi
stali
in
mahali.
Ko
pa
je
to
storil
tretjič,
so
bili
otroci
že
večji
in
starejši.
1 23456789 10 11 1213(^5 16 17 1 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 Z7 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
I '¿ ^ ' 4	í > I--
Y$Sčeraj tema in solza v očesu
jutro.

peter božič -
komisar kris
Osebe: Kriš
p^Pp®"	tragična igra
Fii
Anda
Barbara
iHonza, grobar
Golovec
Gobavec
Avguštin
Vaščani
Dogaja se od 16. stol. do I. 1945 v vasici Tomelj.
I. silila
OSEBE: KAPLAN KREGULJ, ANDA, FIL, farani iz vasi
Tomelj
V	CERKVI MED PRIDIGO
KAPLAN: Dragi verni!
Nad Tomelj so prišli hudi časi. Ni minilo dvajset let,
1^0 je od nas odšla l^uga, i<o nas je Gospod tal<o hudo
preizkusil, da nismo vedeli kdo bo to preizkušnjo prestal.
Ali bo umrl brez Gospoda, ali v njem.
Dvajset let je malo, to je res! Toda, kdor je to prestal,
živ ali mrtev, nI vedel in ni slutil, da bo čez dvajset let
prišlo nad Tomelj, kar je hujše od kuge. O kugi smo vedeli
vse. Vedeli smo, kdo jo ima, vedeli, od kod preti, in vedeli
smo, da se lahko rešimo v Gospodu, če si življenje ne
moremo.
Toda danes? Nihče ne ve, ali bo Kriš, ja, danes prvič o
njem govorim, nihče ne ve, ali bo Kriš zvečer prišel, ali ga
ne bo. Nihče ne ve, in tudi Jaz ne, ali bo Kriš zavdal možu,
sinu, ženi, hčeri, materi, ko bo prišel, ali ne. Nihče ne ve,
ali Je Kriš sploh res, ali ne, ali Je mrtev ali živ.
In vendar vemo vsi, da so ga poslale k tam temne sile
iz Kozlerjevega boršta, od tam, kjer se bero črne maše in
črne bukve, in Kriš, ki smo ga pokopali že pred desetimi
leti, se plazi povsod, ko pade noč. In nobena ženska ne
ve, kot njegova žena Anda ne, kdaj Je z njo spal in kako.
Nobena ne ve, ali so njeni sinovi, njene hčere, sinovi
lastnega moža, ali vedomca Kriša.
Leta in leta smo si to prikrivali. Toda zadnjič, ko Je
prišel k Robarju na pod, je prišlo vse na dan.
Kuga, lakota in vojska, to so same radostne stvari in
proti temu pogubljenju, ki ga ni videti, ne slišati, ki se
nikjer ne začne in nikjer ne konča, niso čisto nič.
To, kar je zdaj med nami, je zlo, ki požira vse naše
življenje, naše navade, naše temelje, vse kar Je in kar Je
kdaj biio in kar bo.
In tudi Jaz ne vem za drugo pomoč, ko se nam
spodmika zemlja in nebo, kot za molitev.
Pokieknimo in molimo.
VSI POKLEKNEJO IN MOLIJO.
MOLITEV: Kuge, lakote in vojske, reši nas o Gospod.
ANDIN KRIK: Gospod kaplan, pomagajte, pomagajte mi ...
V	CERKVI SE MOLITEV SPREMENI V NERED IN KRIKE.
PRERIVANJE. NIHCE NOCE VEC OSTATI V BLlZlNI
ANDE. KI SE SKOZI MNOŽICO PRERIVA DO KAPLANA.
KAPLAN: Mir, pustite žensko^ naprej!
ANDA
Jaz sem, gospod ...
KAPLAN
Kaj si?
ANDA:
Včeraj, ko sem šla domov, me Je za našo njivo prestregel
Kriš!
KAPLAN
In kaj je bilo?
ANDA
Kaj naj bi bilo? Ne povem ...
KAPLAN
Saj vsi vemo kaj ... A slišite ljudje?
ANDA:
Pomagajte ... gospod kapian!
KAPLAN
Anda, slišala si prej ... molitev ... druge ni ... Pokieknimo
in molimo. Če še moremo za njo!
FIL
Gospod kapian ... res je. da je v Tomelju vse narobe ...
vse na glavi ... da pogine konj, če je otavo, da ... pa kaj bi
vam našteval ... saj vsi vemo. Ampak vseeno kapian ... ali
je vse to sploh res?
KAPLAN
Fii, kaj govoriš?
FIL
Ce Je sploh res. To, da v Kozlerjevem borštu na črnih
mašah črne bukve bero.
KAPLAN: Res Je, kot tukaj stojim.
FIL: Ljudje ... vidijo reči, ki Jih v resnici včasih ni!
KAPLAN
Fii, nič ni mogoče videti, česar ni. Zato Je poskrbel bog.
FIL
Pozimi, ko ne grem ven, se mi pokaže marsikatera stvar, ki
Je v resnici ni. Ampak dokler traja v glavi, je bolj zares, kot
zdaj na primer vi.
KAPLAN
Katera stvar Je bolj zares kot jaz, ki sem služabnik božji?!
FIL: Kako naj povem ...
KAPLAN
Tako kot Anda!
FIL
Anda, ki pravi, da Jo Je srečal sinoči Kriš?
KAPLAN
Tako in nič drugače ...
FIL
Ne ...
KAPLAN
Tako je. Hotel sem ie vedeti, kdo razen Ande Je še videl
kaj. FII, ali zdaj veš!
Zadnjič te spomnim: Brez prekletstva ni Boga. In táko kot
je zdaj pri nas, ga ne pomni svet. in zdaj se ve, da Je Kriš
bil z Ando ... in pri tebi, Fii.
FIL
Pri meni? Nikoli!
KAPLAN
Ste slišali ljudje? Ali ste prej slišali ali ne?
VSI
Fii, izogibaj se nas ... FII, pojdi proč.
FIL
Nikamor ne grem ... To vse je velika laž!
VSI
Res je ... stokrat Je res ...
KAPLAN
DOVOLJ JE? Fill In vsi. Ce boste živeli, kot živite ... boste
na vrsti vsi. Molimo ... za dušo Ane ... za Fila in za vse
nas ...
BARBARA
Ne zapustim te, Fii ...
KAPLAN
Kaj stokaš, punca ... moli ... bo več zaleglo ...
VSI MOLIJO DOKLER NE IZGINE TA SLIKA
1 23456789 10 11 1213(^5 16 17 1 14 1 9 20 21 22 23 24 25 26 Z7 26 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
2. SLIKA
OSEBE: AVGUŠTIN, večni popotnik, KAPLAN, BARBARA,
TEREZA
NA TRGU PRED CERKVIJO SE ZBIRAJO PO MAŠI
SKUPINICE LJUDI. MOŠKI SE NAMENJAJO V ROBAR-
JEVO GOSTILNO, ŽENSKE DOMOV. PO POTI MIMO
ŽUPNISCA NA HRIBU ZA CERKVIJO PRIHAJA MOŠKI.
ŠEPA, KER IMA LESENO NOGO.
TEREZA
Pa menda nI naš?
BARBARA
Je! To je Avguštin!
VSI V BLIŽINI ZIJAJO VANJ
FIL
Kdo sl, človek božji?
AVGUŠTIN
Kdo sem? Videl sem svet, ki je pogorel do tal.
FIL
Ne razumem te, človek božji. Ampak vseeno. Kaj iščeš pri
nas?
AVGUŠTIN
Saj sem vaš!
BARBARA
Kaj sem rekla!
TEREZA
Kakšne besede? Kakšen jezik. Ta nI nikoli naš!
ANDA: Je! Avguštin je, kot sem jaz Anda!
FIL
Kaj bi stali tu. Ce si Avguštin ali pa ne. Z nami pojdi k
Robarju, da te pozdravimo kot ljudje.
PRIDE KAPLAN IZ CERKVE IN TAKOJ STOPI K
AVGUŠTINU
KAPLAN
Ti ... ti greš z menoj. Vi pa vsak po svojih poslih. A ni
zadost hudo ... in bi lahko nehali postavat naokol.
KAPLAN AVGUŠTINU
Jaz sem v Tomelju edini, ki govori besede, ki imajo svoj
pomen.
SE V HIPU VSI RAZIDEJO, TEREZA IN BARBARA GRE-
STA SKUPAJ, ANDA IN FIL VSAK ZASE, AVGUŠTIN GRE
S KAPLANOM V ŽUPNIŠCE.
3. SLIKA
OSEBE: KAPLAN, AVGUŠTIN, JESIKA, JOŠT, JUST,
kaplanova hlapca.
V KAPLANOV! SOBI STA SAMA KAPLAN IN AVGUŠTIN.
JESIKA PRIHAJA OD CASA DO CASA IN IZPOLNJUJE
KAPLANOVE ZAPOVEDI.
KAPLAN
Povej, po kaj si prišel! Kaj boš jedel, kaj boš pil? Ljudi, ki
pridejo sem, pogostim jaz! Si razumel?
AVGUŠTIN
Povsod je biio tako.
Ko sem bil zadnjič, pred dvajsetimi leti ...
KAPLAN
Ti pred dvajsetimi leti ... nisi bil!
AVGUŠTIN
Nisem bil? Zakaj?
KAPLAN
Že Fii ti je rekel, da nisi prišel ob pravem času!
AVGUŠTIN
Toda enkrat bi že rad zvedel, zakaj?
Kamorkoli sem doslej prišel, povsod so mi rekli, da ni pra-
vi čas. Res je, dali so mi piti, dali jesti, pa tudi nočil sem
lahko, toda potem sem moral naprej.
KAPLAN
Jesika, daj mu kruha, daj vina in soli ... Pripravi mu
posteljo za eno noč!
JESIKA
Prinesla in pripravila sem že!
KAPLAN
In ne prisluškuj!
JESIKA ODIDE
KAPLAN
Ne vem, kaj so ti rekli drugod. Toda v moji hiši, v Tomelju
in v krajih vse tja do Krvave peči, da te jutri ni!
JESIKA
Tukaj je kruh, tukaj vino in sol.
KAPLAN
Jej!
AVGUŠTIN
Ne bom!
KAPLAN
Ce kdo pri meni ne pije in ne je, tudi né noči.
AVGUŠTIN
Tudi spal ne bom!
KAPLAN
Kje pa boš?
AVGUŠTIN	/
Pri Terezi!
KAPLAN
Zakaj pa misliš, da sem rekel, da pridi sem? Zakaj?
AVGUŠTIN
Ker te je na smrt strah, ker ti ne bog, ne hudič ne poma-
gata več! Ker je tvoja vera tako razdejana, kot je biia moja
že takrat.
KAPLAN
Kako pa govoriš z menoj.
AVGUŠTIN
Po resnici in tukaj bom ostal, ker zanjo vem!
KAPLAN
Ravno zaradi tega ne boš! Jedel boš, spal boš in izginil.
Jesika, Just, Jošt ...
SE POJAVIJO VSI TRIJE Z JERBASOM KRUHA, SODCEM
VINA IN KROŽNIKOM SOLI. HLAPCA MU ZVIJETA ROKI,
JESIKA PA MU ZACNE TLACITI V USTA VELIKE ZALO-
GAJE KRUHA, ZALIVATI Z VINOM IN MU TLACITI V
GOLTANEC CELE PESTI SOLI. VINO TECE PO TLEH,
KRUH PRAV TAKO NAPOL PREŽVEČEN, PA GA JESIKA
POBIRA IN MU GA TLACI NAZAJ.
KO ZMANJKA, GRE PO NOV SODEČ VINA, PO NOV HLE-
BEC KRUHA IN PO NOV KROŽNIK SOLI IN VSE SE PRI-
ČENJA ZNOVA.
KAPLAN
še kruha, še soli, še vina!
SPET MU TLAČIJO VSE TO V USTA BREZ PREMORA. TO
TRAJA KAR NAPREJ, DOKLER SE NE UTRUDITA OBA
HLAPCA iN DEKLA JESIKA, PA TUDI KAPLAN ZASPI ZA
MIZO!
dolgo Casa je Cista tema, popolna tišina,
nenadoma se zgane avguštin, se pocasi dvigne,
si popravi obleko in odide ter pusti odprta
vrata na stežaj!
4. SLIKA
OSEBE: AVGUŠTIN IN ANDA
AVGUŠTIN GRE PO TEMACNI POTI DO TEREZE V HRIB,
USTAVLJA SE KOT DOMAC CLOVEK, KI GA ŽE CELO
VEČNOST NI BILO DOMA. NASPROTI MU PRIHAJA ŽEN-
SKA V SAMI SRAJCI. ŽENSKA JE ANDA.
ANDA
Kriš! Si spet prišel, Kriš? Jaz sem samo tvoja ... Kriš.
Tepli so me kot črno živino ... Jesika, Just in Jošt ... ka-
plan se je smejal ... Pomagal mi, Kriš!
AVGUŠTIN
Ženska, jaz nisem Kriš!
ANDA
Vsako noč mi posebej poveš, da nisi. Zadnjič si rekel, da
si FII. Nocoj ... pa si kdo?
AVGUŠTIN
Jaz sem Avguštin. K Terezi grem!
ANDA
Pa k mladi Barbari. Saj vem.
Nikamor ne greš, Kriš! A viš, kako te držim? In ne
spustim!
AVGUŠTIN
Anda, ti si nora. Spusti me.
ANDA
Ne. Dokier ne zapoj o zvonovi, ne!
GA PREVRNE PO TLEH iN SE VZPNE NANJ, ZGUBLJA
SAPO IN VPIJE VMES
I 23 4 567 891011 12 13 14 15 16 17 18 19 2C@22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
K Terezi, k Barbari ... Kaj mi mar ... potem.
TO TRAJA NEKAJ CASA, POTEM ANDA V TRENUTKU
OBSTANE, KO DA SLiSi ZVONOVE, PLANE Z NJEGA iN
TAKA, KAKRŠNA JE, BEŽI, KOLIKOR MORE, NAZAJ V
TOMELJ.
ANDA
Kriš ... Kriš ... Kriš je bil!
5.	SLIKA
OSEBE: AVGUŠTIN, BARBARA, TEREZA
OBE 2ENSKI V IZBI MAJHNE, LESENE, S SLAMO KRITE
KOCE. SPITA. PO VRATIH RAZBIJA AVGUŠTIN, MOČNE-
JE IN MOČNEJE, DOKLER OBEH NE PREBUDI.
TEREZA
Kdo si, l<i naju budiš opolnoči?
AVGUŠTIN
Jaz sem, Avguštini A me ne spoznaš?
TEREZA
Nisi ti Avguštin. Že več kot dvajset let ga ni.
BARBARA;
Ampak to je ... Avguštin!
TEREZA
Kaplan so rekli, da jih bo veliko, ki bodo pravili: Jaz sem
Avguštin. In nobeden ne bo! Ampak kdo, ki ga bo sam
hudobec poslal od črne maše sem!
BARBARA
Vstanem in mu odprem!
TEREZA
Samo premakni se.
BARBARA VSTANE IN TEREZA PLANE NANJO. BARBA-
RA JO PORINE, TAKO DA PADE TEREZA PO TLEH. GRE
K VRATOM, KJER JO CAKA AVGUSTIN IN BARBARA MU
PADE V OBJEM.
BARBARA
Samo, da si ... Poglej me ... Ne vidiš? V ta kraj še pes ne
zavije, kaj šele človek. Samo, da si.
TEREZA NEKAJ CASA KROŽI PO IZBI KOT NORA, PO-
TEM STOPI K VRATOM IN STOJI. ODMOR. NAZADNJE
SE PRIKAZE RAZGALJENA BARBARA IN ZA NJO PRAV
TAKSEN AVGUSTIN.
TEREZA
In ti si upaš not? Mačka! Kuzia! Ko bi te takrat kuga! Ja,
tebe!
AVGUŠTIN
Kjer sem že bil, me niso pustili čez prag.
BARBARA
Kam greš ... ne hodi, Avguštin.
AVGUŠTIN
Tereza, saj grem ... Se preden vzide sonce,
BARBARA
Kaj praviš, sonce ...
AVGUŠTIN
Ja, še preden vzide ... Tereza ... saj že grem.
SONCE PRAVKAR VSTAJA IN RAZSVETLJUJE CEL
BREG, KO ODHAJA AVGUŠTIN PO ISTI POTI, KODER JE
PRISEL.
6.	SLIKA
OSEBE: HONZA, grobar, AVGUŠTIN
PRED PODOBNO KOCO, KOT JE BILA TEREZINA NA
KONCU VASI. NA MAJHNEM, Z ŽELEZNIM KRIŽEM
OPREMLJENIM KMEČKIM OKNOM GORI, KLJUB DNEVU?
DNEVU, SVECA.
HONZA
A si prišel?
AVGUŠTIN
Kdo si, da me poznaš?
HONZA
Kdo? Celo življenje sem bil kočijaž pri Slemniških. Gospod
Slemniški so mi zaupali gospo. Ampak zmeraj je bila
zapeta do vratu. Jaz pa sem čakal. Potem si pred dvajse-
timi leti prišel s kaplanom in Terezo ti. Naložili ste bolno
gospo in jo peljali v boršt. In je nikoli več ni bilo nazaj.
AVGUSTIN
Ne spomnim se.
HONZA
Ja. Nikoli se ni slekla. Nikoli je nisem videl gole, razen
vratu. Ne nje ... ne katere druge.
AVGUSTIN
Kuga je bila.
HONZA
A se spomniš, kaj je rekla gospa takrat?
AVGUSTIN
Ničesar ne vem.
HONZA
Nobene noči več ne spim.
AVGUŠTIN
Nisem bil jaz.
HONZA
Ti si bil.
Ženske ... vidite svečo ... Pridite ... vse življenje sem ga v
roki tiščal.
KLECI NA KOLENIH IN ZMERAJ BOLJ TULI.
Pridite, ga boste dale v vamp. Ga boste mendraie ... Boste
videle, kaj je to slast. A ste že imele v rokah vodomet?
SE VALJA KOT NOR NA TLEH.
Kaj zijaš vame?
Vidiš, nikoli ni nobene sem. Avguštin, jaz sem narod.
AVGUŠTIN
Utrujen sem na smrt. Legel bi na sonce in tukaj zaspal.
HONZA
Rekel sem, da sem nared. Ti pa bi spal? Izgini, takoj mi
zgini izpred oči ... Pri meni noč in dan gori luč ... in tukaj
ne bo nobeden spal! Od tod!
NAŽENE AVGUŠTINA, KI SE SPOTIKA PO POTI NAPREJ.
7. SLIKA
OSEBE; BARBARA, ŽENSKE IZ VASI, ANDA, TEREZA
ŽENSKE PRI ROBARJEVIH LICKAJO KORUZO IN SE
POGOVARJAJO.
ŽENSKA
Kdo pravi, da Je usahnil Stambuh? Se včeraj sem prinesla
vode?
BARBARA
Stambuh še nikoli ni usahnil ...
ŽENSKA
Pravijo, da ga varuje ...
BARBARA:
Kaj pravijo?
ŽENSKA
Da ga varuje sam vedomec Kriš. Že od nekdaj ... že nad ti-
tisoč In tisoč let. Se delj, kot je spomin. In, ko Je usahnil,
takrat so opolnoči skopali grob vedomca Kriša ...
RARRAPA
Kaj Je že takrat bil? Kaj nI od danes?
¿.ciNorvM II
Ženske, mene je strah ... Ce ne nehate Jaz grem!
ŽENSKA
... So opolnoči skopali grob. In v Jami je ležal mrlič, ki ga
niti za las ni prekrila prst. Rožnat obraz ... žive roke in
srce ... Z glogovim kolom so mu predrli trup. In prt, krvav
od rok in trupla v jami so oprali v Stambuhu.
Toda prt je še dandanes krvav ... v Stambuhu pa na veke
voda. Poglejte tale prt. Rdeč Je od krvavih srag.
ŽENSKA
Tisoč let vedomec ni več iz Jame vstal ...
ANDA
Zdaj Je! Pri Terezi ... pri Barbari ... In kmalu pride tudi k
vam.
ŽENSK SE POLASTI GROZA
ANDA
Ženske ... moj bog ... na vratih je vedomec Kriš!
ŽENSKE
Kje?
ANDA
Ne vidite? Na vratih! Poglejte ... ima raztrgano krvavo sraj-
co ... iz ran mu teče kri ... iz ust mu drob visi ... Ste mar
slepe vse?
ŽENSKE V GROZI BEŽIJO DRUGA CEZ DRUGO IZ
PODA ... LE ANDA OSTANE SAMA.
I 23 4 567 891011 12 13 14 16 16 17 18 19 2C@22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
ANDA
Samo, da si ^srišel spet, KrlS!
8. SLIKA
BARBARA, FIL, TEREZA, ANDA, CIGANA, MNOŽICA
BARBARA
Fil, zakaj juncev ne prodaš?
FIL
Ker za denar nič več ne dobim. Ni nič vreden. Ce bo kdaj
vse to minilo, bom prodajal. Prej pa ne.
BARBARA
Tiho je kot pri nas. Zapuščene njive ... ker nI kaj sejat.
FIL
Gnila otava, ker nimam komu plačat, da bi ml pomagal ko-
sit.
BARBARA
Zaraščen gozd.
FIL
Poln razbojniške svojati.
BARBARA
Kako dolgo bo še tako?
FIL
Dokler bo tod okoli strašil tale vaš vedomecl
TEREZA
Saj smo ga pri Robarju videle vse.
BARBARA
Jaz nisem videla nič. In ti... si zbežala pred menoj!
TEREZA
Toda moje oči, vidijo povsod!
BARBARA
Samo Anda pravi, da ga je ...
FIL
Dovolj, dovolj! Jaz tega ne maram več poslušati. A ne vi-
dite, ženske ... da gre vse po zlu. Mešetar je praznih rok.
Mesa še v mestu ni, ni več kruha In ne soli. In ml brez
semena ... in brez lesa ... Peč je mrzla In ogenj je pošel.
Nekdo se je iz nas krvavo ponorčevai ... in zdi se mi, da
vem, kdo!
Ljudje, pustite te prazne kupčije. Saj sejma ni več. Kdo bo
kaj za kaj prodal ... ko nas goljufa sam ...
ANDA
Kaj govoriš. Razčetverili te bojo.
FIL
Razčetverili. Mar vidite ta voz in gobavca v njem?
LJUDJE
Vidimo, že ves dan se v sopari kuha.
FIL
In če ga vidite, potem vam povem ... Cigan, ki voziš v
kletki gobavca naokoli. Kdo je, povej! Kje sl ga snel?
CIGAN
Vejste, gaspud ... tu je zatu, da bi Ijdje vejdi ... kaga se ne
smeja dotaknt ... da ne bi bolejzni dabll. Tu je taku huda
baiejzen ... kukr ju ma en Kriš, pr vas ... sem slišu ... Z
gobam se pa začne.
Je pa čist prjazen. Glejte kuku prjazen jemlje kruh in meži-
ka. Gobavec ... kle maš en kruh!
MU PORINE SKOZI REŠETKE KRUH V KLETKO.
GOBAVEC VTAKNE KRUH V USTA IN GA ZACNE ŽVE-
ČITI.
CIGAN
Prežvejč ga in pojej.
GOBAVEC SE BOLJ ŽIVAHNO ŽVECl
CIGAN
Mežikej, kukr da nimaš sam pu nusa ... kukr, da ti ni
odpadu uho. Kukr, da maš jezik in ne sam pet zob.
GOBAVEC SE REŽI IN MEŽIKA
CIGAN
Taku. Tu je use. V opomin In misu, da je trejba že na tem
svejt rajtengo dajat.
MEDTEM ODPRE ANDA KLETKO, GOBAVEC SE STISNE
V KOT PRED NJO, TODA ANDA SE PRERINE DO NJEGA
IN GA ZACNE LJUBKOVATI.
LJUDJE
Primite jo ... potegnite jo ... Nikar ... kogar se bo dotak-
nila. bo tak, kakor je Gobavec ... Zakaj pa vlačiš. Cigan,
gobavce okol? To je njegovo delo ... Ima pajdaše ... širom
sveta ... In Andini otroci so njegovi ... in brez kosti ... Se
zmer so bili vedomčevi brez kosti ...
Cigan, odpelji vse skup, če ne zažgemo ... s teboj vred.
CIGAN
Mene ... usmilite se me ... zakaj pa mene ...
FIL
Ljudje, mir. Mejte pamet. Tale v kletki ni gobavec ... nikoli
ni bil!
TEREZA
Laže ... da bi nas vse pogubll.
FIL
Ne lažem ... Poglejte!
IZTRGA GOBAVCU V KLETKI MASKO Z OBRAZA. POD
NJO SE PRIKAŽE DRUG CIGAN. SPLOSNA OSUPLOST
FIL
In tako je tudi s Krišem.
Sejma je konec. In junce prodam ... kadar jih hoče kdo?
9.	SLIKA
OSEBE: KAPLAN IN FIL
ZDAJ NA IZPRAZNJENEM TRGU PRED CEKRVIJO.
FIL
Kaplan, kje pa je Avguštin?
KAPLAN
Kako naj vem?
FIL
Ti veš veliko in ne poveš. Zakaj si našemil Cigana, zakaj
Avguština v Kriša? Povej!
KAPLAN
Jaz Cigana ... V Gobavca, menda? In Avguština v Kriša.
Mej pamet. Kriš je Luciferjev in ... jaz bi naj oznanjal nje-
gov raj?
FIL
Ja, da delaš zmedo med ljudmi ... In da si spravil vas pred
seboj na kolena.
KAPLAN
Norec ... zakaj?
FIL
Drugače bi Cigana takoj nagnal. Tako sem vedel, da go-
bavec ni gobavec in da je Cigan.
KAPLAN
Zvit sil Ampak še enkrat te vprašam, zakaj?
FIL
Uspel si. Vsi živijo v grozi ... in kdor ti ne verjame ... kdor
dvomi in ne uboga ... ga izbereš za vedomca ti.
Ampak tega ne veš ... V tej zmešnjavi, kjer se ne ve več,
ali je otava na pomlad ali pozimi, kjer se ne ve, ali je pše-
nica za požet ali za v dim, me je minil strah pred tabo.
Ker ... razen tebe ne bo vedel nobeden, kdo jemlje in kdo
daje glave. In zakaj? In misliš, da ne vem, da nI več daleč
ta čas?
10.	SLIKA
OSEBE: FIL, ANDA, VASCANI, HONZA, AVGUSTIN
V ROBARJEVI GOSTILNI, KAMOR SO SLI, KO JE BILO
SEJMA KONEC
FIL
Za čigav denar se nacejaš, Avguštin?
AVGUŠTIN
Kako sprašuješ? A se 'ako pozdravi?
FIL
Kje si včeraj bil, ko si od kaplana šel? Ne poveš. In kje si
bil, ko si šel od Tereze? Tudi ne ... bo pa Anda!
VASCAN
FII, ne vem, kaj češ. Ampak jaz imam tega res že zadost.
Kamorkoli grem ... povsod je samo še to. Če pridem
domu ... mi stoka hči. da se Robarjev drži za vrat ... In da
mu je gotovo kdo zavdal. Žena iz strahu ne mara k meni
več. In jaz ne k njej. In če pridem za pol urce sem, hočem
imet pred tem mir. Si slišal, samo mir. Pol urce mir.
FIL
Saj ravno zato. Zdaj bomo dognali, da bo končno mir.
Anda, kdaj si šla ponoč iz hiše?
ANDA
I 23 4 567 891011 12 13 14 23 16 17 18 19 2C@22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Opolnoči.
FIL
In te je na poti iz župnišča k Terezi srečal ...
ANDA
Sam Kriš.
TEREZA
Kaj iiočeš?
FIL
Tereza ... In potem je bil maio čez polnoč pri tebi ... Kriš?
TEREZA
Ne ... Kriš ... Avguštini
FIL
Anda ... in malo prej pri tebi Kriš? Si slišal, Avguštin? Ste
slišali, ljudje?
VASCANI
Tai<o je ... s tabo Avguštin ... Priznaj ... kdo ti je larfo
dal ... povej I
FIL
Ce poveš, ti ne skrivimo niti lasu, preden greš.
AVGUSTIN
Kaj naj povem? Da Je Anda nora ... in da je že vsak zanjo
Kriš? Vanjo sem se zaletel, kot se zaleti človek v štor. Po-
drla me je ... In potem tulila ... Kriš. Kriš ... Kriš Je bil. To
je vse.
VASCAN
Saj je vseeno, če prizna. Snamemo mu larfo, saj jo ima
tudi zdaj.
HONZA
Kaj mu liočete? Pri meni noč in dan gori luč.
AVGUŠTIN
Ce pravim, da ni res ...
VASCAN II
Saj Je vseeno ... Snemimo jo ... in če Kriša več ne bo ... Je
bil našemljen tale Kriš.
GA SPODNESEJO NA TLA, GA SUVAJO S PESTMI IN
ČEVLJI.
AVGUŠTIN
Barbara ... pomagaj ... očetu!
VASCANI KOT BI OKAMENELI OB TEM.
BARBARA
Ti ... moj oče?
AVGUŠTIN
Ja ... Jaz! Veš ... tako je že več kot dvajset let ... ne vpra-
ša se, kdo Je oče ... kdo je komu hči ... Ce je vse
vseeno ... je vseeno tudi to.
VASCAN
Jasno. Tako Je. Potem je tudi vseeno, ali si mrtev ali živ.
SPET PADEJO PO NJEM, BARBARA GA HOCE ZVLECI IZ
GOSTILNE IN GA TUDI VLECE ... POMAGA JI FIL ...
FIL
To ni samo pijana ... to je že nora svojat ...
FIL, AVGUŠTIN IN BARBARA SE NEKAKO IZVLECEJO.
LJUDJE NORIJO NAPREJ,
HONZA
Pri meni noč in dan gori luč ,,. Pamet ... pamet ...
VASCAN
Kaj bomo z njo. Anda ... pokaži Honzi rit ... če ne bo
umrl, ne da bi jo pošlatal ... Anda ... konec sveta je ... in
naj človek, ki jo ni še videl, vendar vidi žensko rit.
VAŠCAN II
Pojahaj ga Anda ... Če ostane živ ... je vedomec navaden
Avguštin, če ne ... je Kriš!
VSI
Tako je. Ce je živ, Je Avguštin ... če ...ne ...
Se boš slekla ali ne? Kakšni Joški. Honza, kakšna rit!
ANDA SE SLACI. STRIP-TEASE. KO JE GOLA GRE K
HONZI, HONZA SE VES PRESTRAŠEN UMIKA.
HONZA
Ljudje božji ... na mojem oknu ...
VAŠCAN
Anda ... Kaj pa čakaš? A ni vseen, če mu visi?
TULJENJE, PREREKANJE, NOROST. ANDA SE SPRAVI
NA HONZO.
ANDA
Kako je ... mlad.
VAŠCAN
Daj ga ... preden umre!
KO SE ANDA CEZ DOLGO CASA MED SPLOŠNIM TULJE-
NJEM SPRAVI Z NJEGA, HONZA OBMIRUJE, VSI OKOLI
NJEGA UMOLKNEJO V TRENUTKU.
VSI
Honza je mrtev. Najbrž je res ... Kriš.
Ženska
Joj ... živali ... Kaj pa, če nI?
ANDA
Je ... Zdaj ml pravi ... da Je Avguštin ... zdaj Fll in zdaj
Honza ... Navsezadnje pa je zmeraj Kriš!
11. SLIKA
OSEBE: Barbara, AVGUŠTIN, FIL, KAPLAN, VASCANI
NA TRGU PRED CERKVIJO
BARBARA
Mene Je strah, Avguštin!
AVGUŠTiN
Povsod so nama zastavili pot!
VAŠCAN
Ko je Avguštin prišel, se je začel hudičev ples!
Ženska
Krišev pajdaš je.
VAŠCAN
Pojahal Je lastno hči!
ZA AVGUŠTINOM PRILETI PRVI KAMEN. IN POTEM ŠE
EDEN, TODA PREDALEČ. VASCANI SE JIMA POCASI
PRIBLIŽUJEJO, MOŠKI Z VELIKIMI KAMNI V ROKAH.
FIL
Kaj vas je obsedlo, ljudje?
VAŠCAN
Tudi Fll je skrivač.
FIL
Ubili ste Honzo ... a boste mar zdaj vse?
VAŠCAN
Ce mi sam vrag pride na pot!
SE PRIKAZE KAPLAN IZ CERKVE
KAPLAN
Na cesti, pred božjim hramom, ne boste kamenjali ljudi!
VAŠCAN
Ce zasluži! Kdo pa nam Je nakopal toliko stisk? Kdo le?
KAPLAN
Kdo? Razvrat Je povsod. V vsaki hiši, za vsakim vogalom!
Nazadnje ... kaj pa je poče! Vodeb? Da ga je popadla psi-
ća? Ja ... tako daleč smo! Zdaj ima nogo večjo kakor trup
in gnoj mi smrdi na lice.
Ali vas ni nič strah?
AVGUŠTIN, BARBARA, FIL SE STISNEJO ZRAVEN KA-
PLANA.
KAPLAN
Ti, Fil, si snel larfo s Cigana. Pa si mislil, da imaš resnico
celega sveta.
Ce je ne bi snel, bi tile tukaj ne stali in težkali kamnov.
Kdo od vas ima še resnico v žepu?
Naj stopi sem in nastavi glavo!
KAPLAN Z AVGUŠTINOM, FILOM IN BARBARO ODIDE
nazaj V cerkev.
VAŠCAN
Prav, pa glavo. Kaj me brigajo glave. Resnico hočem,
NAVALIJO NA CERKVENA VRATA.
se nadaljuje
na naslednji strani
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 24 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
nadaljevanje s prejšnje strani
12. SLIKA
v cerkvi, kjer se čutijo kolikor toliko varni
PRED RAZBESNELO DRHALJO
KAPLAN
Fii, ti bi me rad razi<rini<al?
FIL
A ne vidiš, l<aj se godi?
KAPLAN
Stopi pred cerkvena vrata In razkrinkaj me.
AVGUSTIN
In mene tudi.
FIL
Saj sem vedel, da sta skup.
KAPLAN
Nismo!
Bi pa lahko bili!
FiL
Pri tej svinjski igri? Jaz nikoli!
KAPLAN
Ni dosti časa. A me slišiš?
DRHAL RAZBIJA PO CERKVENIH VRATIH.
AVGUSTIN
Kaplan ima prav. Povej, kaplan!
KAPLAN
Gnojni tvor si dokončno odprl ti. Ti misliš, da ljudje živijo
od dejstev. Ne veš, da živijo od vere v boga.
FIL
Ki si ga izmisli tak capin.
AVGUŠTIN
Ne pričkaj se ... Saj bodo kmalu razlomili vrata.
KAPLAN
Že dvajset let vem, kar ie vedel Avguštin. Ko je kuga po-
brala vas. Je šel k vragu smisel ... In kdaj bo prvi v roko
vzel kamen ... Je bilo samo vprašanje časa. TI ... pa
dejstva ... In zato sem si Izmislil vedomca jaz.
FiL
Kaj pa resnica?
KAPLAN
Je zunaj pri vratih. Greš morda ven in Jim to kar sam po-
veš, zdaj poveš! Mi rabimo Kriša, ki Je mrtev ...
BARBARA:
Fii, a ne slišiš, kako je pred vrati zmeraj bolj živ.
AVGUSTIN
Fii, vzel si si resnico, s Cigana strgal larfo in Jo vrgel med
ljudi.
KAPLAN
Zaradi tebe ... zdaj živi ...
BARBARA
Sodrga zdaj zunaj kriči. Podira hleve ... v župnišče hoče,
ker ne more sem ...
FIL
Kaj ml tvezlte ... Ljudem povem vse in bo mir ...
V TEM HIPU SE VDAJO IN ODPREJO CERKVENA VRATA,
vaSčani za hip obstanejo na pragu.
LJUDJE SO BOLJ IN BOLJ RAZJARJENI, PRIHAJAJO
BLIŽE IN BLIŽE, JIH SKORAJ OBKROŽIJO IN VZKLIKAJO,
KRIČIJO DRUG ČEZ DRUGEGA.
LJUDJE
resnica je dražja od zlata ... v teh časih ... Bo vedomec še
kar naprej pil nam vsem kri ... Crkuje živina ... Prašič je
zadnjič pod nebo vzletel.
FIL
Mir!
ZA HIP NASTANE TlSlNA
FiL
Ljudje! Jaz sem snel larfo. S sebe. Toda pod njo je bila še
ena ... in za njo še ena. in ko sem jih trgal s sebe. Jih je
biio zmeraj več. Nazadnje nI ostalo nič, niti smrt! ...
In ... kaj potem?
Kaj čakate s kamni? Začnite! Pri meni!
Tukaj sem!
VAŠČAN
Saj ti nisi Fii.!
ANDA
Res je ... tale ni FII ... ampak Kriš!
FIL
Ja ... tudi jaz sem. In vsi smo. Ti, in ti, in ti. Anda, Imaš
zdaj zadosti? Kaj še, če nimaš zdaj zadosti!
LJUDJE SE ZAČNO MRMRAJE RAZHAJATI.
13. SLIKA
OSEBE: KAPLAN, DEKLA JESIKA.
V ŽUPNISČU, KAPLAN SI NAMAKA NOGE V SKAF.
JESIKA
Je prav vroče?
KAPLAN
Ne. Se malo mrzle vode prilij.
JESIKA PRILIVA MRZLO VODO
KAPLAN
Tako ... Zdaj Je prav!
JESIKA NEHA DOLIVATI
JESIKA
A lahko zdaj grem?
KAPLAN
Si kaj slišala?
JESIKA
Rekli ste, naj zaprem oči In ušesa.
KAPLAN
Če kdo to reče, potem hoče slišati In videti še bolj. Kaj si
slišala ... kaj videla?
JESIKA
Tako je, kot je nekoč biio. Zunaj so prijetni dnevi in sonce
že ves čas. Z vozičkom za sladoled je Iz tujih dežel prišel
Avguštin. Odprl slaščičarno, in zdaj prodaja sladoled.
Sosed pa v gostilni: sir, salamo, suho meso ... golaž,
vampe, mešano. In čevapčiče In ražnjiče.
Soseda sosed je na svoj štant nabil novo pločevino in
popravlja avtomobile za na roko navit.
Od parizarjev kupujejo samo še dele in Jih razstavljajo kot
dobro staro blago in se gredo, kdo jih Ima več.
FII sedi doma in sešteva Junce. Po dva in dva. In zmeraj
sta samo dva. In pravi, da je rečem prišel do dna.
KAPLAN
Bedak, tat. Ne ve, da je dno brez dna.
JESIKA
Pomiril je ljudi ... Zaenkrat.
Ampak najbrž ni prav, da je Kriš čisto živ. In da je to FII.
KAPLAN
Brez tebe bi bil gluh in slep.
JESIKA
A naj okno odprem? Bi želeli lep razgled ... čez našo vas
Tomelj?
Boste videli, kako nekoč mrtev, zdaj živ živ Kriš v Filovi
postavi hodi po rebreh, nabira zvončke in trobentice in jih
prodaja naokrog.
Lepo Je spet, a grem v vašo postelj spat?
KAPLAN
Se ne! Že spet je spreobrnil moj izum. Ja Jesika, kaj na-
redi gospodar, če hlapec ni več hlapec, ampak tat?
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 19 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
14.	SLIKA
OSEBE: BARBARA, FIL
PRI BARBARI DOMA.
BARBARA
Jutri grem k spovedi ... in k obhajilu. Zdaj nama je res
lepo. In še lepše nama bo.
FIL
Barbara, kam pa naj grem jaz?
BARBARA
Saj zmeraj praviš, da do dna.
FIL
Kako do dna? Ko ne vem, kaj sem ... in kdo!
BARBARA
Meni je vseeno. Zame si ti ti! In kaj me briga.
A ni zadosti teh vprašanj. Bog je, nI mrtev več ... In zraven
ravno toliko, kot ga je treba. In ravno toliko, kot ga je tre-
ba ... je še vedomec Kriš.
In kaj bi še rad?
FIL
Kdo sem v tej godlji jaz?
BARBARA
Kar si drugim.
FIL
Jutri grem s teboj!
BARBARA
Se nikoli se nisi spovedal. Se nikoli bil pri obhajilu. Imaš
za bregom kaj?
FIL
Se to Kaplanovo hostijo bom požrl, če sem dotlej že vse.
če jih že žrem, naj jih požrem do konca.
15.	SLIKA
OSEBE: KAPLAN, FIL, ANDA, BARBARA, AVGUŠTIN,
POLNA CERKEV VASCANOV.
CERKEV PRED KAPLANOVO PRIDIGO.
KAPLAN
Danes je velika noč in na veliko noč je Bog vzel Kristusa v
nebo. Toda to je le prispodoba in ker ne veste, kaj je to,
vam bo danes povedal nekaj, česar še nikoli niste slišali,
bog nima brade, nima oči in nima ušes, nima telesa. In
zato je vsemogočen. Zato nam je lahko vedomca dal, in
kakor nam ga je dal, ga nam bo tudi vzel. Dal ga je zato,
ker ni bilo v tej vasi niti strahu niti spoštovanja več. In dal
nam ga je še, da nihče ne ve, kdo to je, in kdo med nami
ni. Vsi smo to lahko.
Toda njegova previdnost včasih pokaže tudi nanj. In tako
je pokazala na ... Fila. Na človeka, ki smo mu od otroških
let pravili Fil. Zdaj Fll ni več Fll, ampak vedomec Kriš. To
je v resnici tudi zmeraj bil.
VSI
Zmeraj je bil vedomec Kriš.
KAPLAN
In sam ne ve, kdaj vstane in kdaj se vrne v grob. In je živ
in mrtev, tukaj in povsod! Zato bomo živeli po božjih
zapovedih tudi tedaj, ko bo od nas odšel.
VSI
Živeli bomo po njih.
KAPLAN
Živeli bomo po njih, ker je tako odmeril gospod. Zob za
zob. glavo za glavo. Amen!
VSI
Amen!
SE PRICNE OBHAJILO, VASCANI HODIJO EDEN ZA DRU-
GIM K OBHAJILU. IN ODHAJAJO OD OBHAJILNE MIZE
NA SVOJA MESTA. ZRAVEN BUCiJO ORGLE IN LJUDJE
POJEJO Z NJIMI.
PESEM
Kristus je vstal, Kristus je vstal, iz groba skalnega.
Dvignil se je svetal, z lastno močjo.
Sveta Velika noč, bodi nam ti v pomoč.
Kristus je vstal, Kristus je vstal, iz groba skalnega.
K OBHAJILNI MIZI STOPI FIL Z BARBARO, KO PRIDE DO
NJEGA KAPLAN, SKORAJ VSTANE, PA GA BARBARA
POTEGNE DOL.
S'
a
s
B
fD
3
o
s
spod polža sluha
špricne
reža molči
ki se zajè kot roža
v spiralo mišic
da tulijo
in drsajo peščeni želod
žeje
Zavihki sape se vrtijo
okoli prstov, da jih
ščemi od kože stavka
sredi alge možgan
in dolbejo prostore
v stisko niča,
ki se, preklan z membrano,
vara o vsem
Da diha izstreljen
pod kožo
oči in obraza,
razklene drugo v sebi,
drugo, nično —
in se izcedi
iz žela škorpjona,
spetega, skozi lupino
glave, z vijugavim semenom
rdeče mehkega in vlažnega
oblaka / spola.
Nevidno je in neznano,
pa vendar se dotakne,
škrge meje, ki šepeče v
prijemu gnezda, oteče
in namesto sline izpljune
krik
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
Ker se
trže iz
gravitacije krogle, ki
kipi in se čuti, ki
z močjo žeje
kroži po sobi,
med mizo in med posteljo,
se iztoči na vrt in čez
ograjo na cesto, da bi
vgriznila v barvo, v dogodek,
ki jo stisne v
zavedanje izdiha, vdiha
in jo prekotali čez rob,
da jo zapiči v bok neizgovorljivo
znanega, vedno prisotnega,
v gibu, ki ni;
da vidi, da tiplje sebe v sebi
in hkratno
zabrni v obroču črt,
ki se, vzporedne, izlivajo
v temo,
kajti so dnevi, ki se izženejo
in so imena,
ki gorijo
v ne-bitje.
KAPLAN
Ali ne boš Boga?
FIL VZAME HOSTIJO IN JO ZACNE ZVECITI KOT KRUH
KO DA BI MU NE SLA PO GRLU. POTEM SE SPET SLI-'
Suo ORGLE IN "TE DEUM".
SREDI NAJSVECANEJSEGA DELA SE ZACNE FIL ZVIJATI
IN BRUHATI. POBRUHA KAPLANA IN BARBARO ZRAVEN
SEBE. POTEM SE MUKOMA POVZPNE NAD OBHAJILNO
MIZO.
FIL
Za vedomca me je naredil tale ... Kaplan ... In kot sem jaz
Fil In ne vedomec, tako je tudi res, da je bil Kriš samo
Kriš in da nI nikoli od mrtvih vstal.
Ljudje, nI boga. Tudi zato ne, ker me je s strupom za-
strupil lasten oče. Saj sem tega Kaplana in nesrečne Ande
sin.
In če sem vedomec jaz, je to tudi Kaplan ...
To je vsa resnica ... in vam jo povem ... preden ...
NE KONCA IN PADE NA TREBUH.
KAPLAN
Ljudje! Tako je doslej še vsak vedomec končal!
BARBARA
O, moj Fill
KAPLAN
Pojdite domov ...
ANDA
Vojske In kuge, reši nas o gospod, vedomec Kriš, vedo-
mec je povsod.
16. SLIKA
OSEBE: HLAPCA JUST IN JOST, ANDA, AVGUŠTIN
NA POKOPALIŠČU PONOCI ODKOPUJETA JUST IN JOŠT
FILOV GROB.
JUST
Je rekel gospod Kaplan, da bo zaleglo, če ga odkopljemo
čez štirinajst dni.
JOŠT
Zasmrde! ml bo nebo.
JUST
Ampak bo pred njim mir.
JOŠT
Sem slišal, da je plesal pri Robarju zvečer.
JUST
in si je že Barbaro izbral.
JOŠT
Kdo je to vse videl?
JUST
Najprej menda samo Anda, pol pa menda ...
JOŠT
Menda VSI ...
JUST
Mene je malo groza.
JOŠT
Mene tudi ...
JUST
Pohitiva. Saj že gredo ...
HITITA
JOŠT
Kako smrdi ...
MOŠKI SE POSTAVIJO OKROG IZKOPANEGA GROBA.
VSI IMAJO V ROKAH ZAŠILJEN GLOGOV KOL.
AVGUSTIN
Kamor bo padlo seme, tisti pa bo prebodel.
MEDTEM KO MOŠKI "IZBIRAJO", 2enske MRMRAJO
ZMERAJ glasneje IZ OZADJA.
ZBOR 2ensk
Kuge in lakote in vojske, reši nas o gospod!
Usmili se nas in daj nam spet svoj mir.
Ali pa kazen, ki nas odreši vse!
O, ki sl za nas na križu umrl In prosil Boga!
Gospod, če je ie mogoče, naj gre ta keiih mimo mene.
Tako te prosimo mi ...
Gospod, če je le mogoče, naj gre ta keiih mimo nas.
In če ni, sprejmemo, kar si odmeril.
Amen.
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 21 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
AVÜUSTIN ZASADI GLOGOV KOL V TRUPLO IZKOPANE-
GA FILA.
KAPLAN
Tako, končano je.
AVGUŠTIN
Amen.
KAPLAN
Amen.
POČASI GREDO EDEN ZA DRUGIM Z GLOGOVIM! KOLI S
POKOPALIŠČA, ZA NJIMI 2enske IN PRED VSEMI
AVGUŠTIN.
17.	SLIKA
OSEBE:
NA TRGU PRED CEKRVIJO. KMALU POTEM. KO SE
VRNEJO S POKOPALIŠČA, PRIPELJETA JUST IN JOŠT
FILOVA JUNCA.
JUST
Ne aamo Fllovo ... vea 2lvkna ]e polna kužnih klic.
JOST
Mogoče nam bo potem odmerjeno ... Gospodi
JUST
Včeraj je bil pri Robarju spet KrlS.
ANDA
Usmili se nas ... prebodi! z glogom ste mu srce ... In je Se
živ.
JOŠT
Kaj čakate, ljudje ... čez ves svet je vedomec strup zase-
jal. Kaj čakate ... A ne vidite tega zgleda!
LJUDJE ZAČNO VODITI NA TRG ZlVINO IN JO MED
STRAHOTNIM MUKANJEM POBIJAJO S KIJI.
ANDA
Ti, ki sl za nas kri prelil ...
GLASOVI
Da bo odmerjeno na vekov veke.
ANDA
Ti, ki sl za nas križan bil ...
GLASOVI
Da bo odmerjeno ... na vekov veke ...
ljudje drug drugemu ropajo hleve, vlačijo
VOZOVE IN poljsko orodje na trg, kjer gori 2e
VELIK kres, komaj se mukanje pobite 2ivine umi-
RI.
ANDA
Pustite moje otroke ... Moje In Kriševe ...
GLASOVI
Da bo odmerjeno ... KrIševI In Andini otroci so brez
kosti ...
PRASKETANJE KRESA JE ZMERAJ MOČNEJŠE
ANDA
Moj bog, pustite jih. Kaplan, pusti jih, naj drugo vse
zgori ... hiša, gozd, še njiva naj zgori ... Ampak ne lomite
jim kosti!
A ni biio dovolj gorja?
KAPLAN
Odmerja bog, ne ml!
KAPLAN STOJI NEPREMIČNO IN GLEDA V KRES. MED
PRASKETANJE OGNJA IN POSAMEZEN ZAPOZNEL KRIK
ŽIVALI SE NENADOMA ZLIJE KRIČANJE IN KRIKI
OTROK, KI JIM PO VEDOMSKEM OBIČAJU LOMIJO KO-
STI.
POTEM NASTOPI STRAHOTNA TIŠINA. PLAMEN JE EN
SAM IN TEDAJ SE KAPLAN OBRNE, DA MU JE VIDETI V
OBRAZ, IN STOJI PRED PLAMENOM ŠE KAR NAPREJ
POPOLNOMA NEPREMIČNO.
18.	SLIKA
OSEBE: KAPLAN, ORGANIST, AVGUŠTIN, VAŠČANI,
PREDVSEM 2enske. CERKEV MED PRIDIGO.
KAPLAN
Nobenega dvoma nI več. Zabredli smo v čas, ko je vsak
kristjan vojak, ko je zamenjal rožni venec za puško in mi-
lost za nož.
In zaradi tega ste včeraj ponoči slišali krike. In povem
vam, še jih boste slišali. Treba je odvreči strah, treba ie
odvreči pomisleke. Saj se razumemo: navsezadnje smo bili
stoletja In stoletja vendarle ljudje. To pa, kar je nad nami
zdaj, v teh dneh, presega preprosto človeško pamet. Tudi
mojo.
In zato vas svarim, ne razsojajte po njej, ker smo zabredli
v potoke krvi.
Tako je odmeril Bog, ne jaz, kot bi kdo to hoteli
In zato ste slišali krike in Se jih boste slišali. Amen!
MAŠA SE NADALJUJE, SLIŠI SE STARIKAV GLAS ORGA-
NISTA MED HREŠČANJEM ORGEL
ORGANIST
Kristus kraljuj, Kristus zmaguj ...
V SAMI CERKVI JE LEDEN MOLK, LE AVGUŠTIN IN ŠE
TRIJE BELOGARDISTI V UNIFORMAH PRED OLTARJEM
POSKUŠAJO PETI, PA NAZADNJE ZARADI MOLKA UTIH-
NEJO.
KAPLAN
Nočete peti? Vam je zlezel strah v kosti? Prav je, da vam
je. Mi, kar nas nI zaznamovanih, smo hoteli živeti v miru,
pa je prišel KrlS In s svojimi najprej zbežal v KozJerjev
borSt. čez dva dni smo našli ubita božja hlapca Justa in
Jošta. In potem je čez Tomelj prISla beseda, da nI Kri-
stusa, da nI boga.
Bili so časi nekoč, ko ga v Tomelju res nI bilo. In takrat se
nI vedelo, kdo daje In kdo jemlje glave In zakaj? Danes se
ve!
In zato vam rečem Se enkrat. Pojtel
SPET ORGLE IN PESEM KRISTUS KRALJUJ, KRISTUS
ZMAGUJ. LJUDJE SPET NE POJEJO. KAPLAN NAVSE-
ZADNJE Z LEDENIM GLASOM OZNANI.
KAPLAN
še to! Iz vsake hiše se naj jutri zjutraj javijo vsi moški v
starosti nad osemnajst let, če so Se doma. Jutri ob osmih
v župnišču.
Kdor ne pride, bo kaznovan. Kako pa kaznujem, se vel
19. SLIKA
OSEBE: AVGUŠTIN IN DVA BELOGARDISTA, REKRUTI.
PRED 2UPNISČEM JE PULT, ZA NJIM PA EDEN OD
BELOGARDISTOV, KI DELI UNIFORME IN 0R02JE, DRU-
GI JE PRI KAMIONU IN ZLAGA VSE TO IZ KAMIONA NA
PULT.
PRED PULTOM JE VRSTA MLADIH FANTOV, REKRUTOV.
PRVI REKRUT
Vzamem vse ... In potem grem. Tako ml je rekel komisar
Kriš.
DRUGI REKRUT
Jaz se skrijem zaenkrat. Lahko ml ubijejo Terezo.
TRETJI REKRUT
Kaplan samo grozi.
PRVI REKRUT
A nisi slišal ... ponoči spet.
DRUGI REKRUT
Tako je. Kaplan je klavec. Preveč sem videl mrličev skozi
cerkveno lino.
TRETJI REKRUT
Kakšnih.
PRVI REKRUT
Kakšnih. Domačih ljudi ... Očeta, mater... brata, sestre ...
vse po vrsti ... Klavci In morilci. In zdaj naj grem mednje?
BELOGARDIST ZA PULTOM
Kaj zijate ... a ne vidite, da se je vrsta ustavila?
SE POMAKNEJO BREZ BESED NAPREJ
BELOGARDIST ZA PULTOM
Kaj pa ti, fante? Zakaj ne stopiš v vrsto?
FANT, KI STOJI OB STRANI
Ker k vam ne grem!
BELOGARDIST
Kam ne greš? K nam? Kam pa greš pol?
FANT
Jaz bi šel ... rajš ... v partizane.
JECLJA. NI MU VSE JASNO.
BELOGARDIST
Kaj govoriš? V partizane bi šel? Zakaj pa?
FANT
Všeč mi je ... Bolj ml je ...
1 ?.4 4>ifi7Hfl10 111î1314 1Siei7181B20 21 22 23 24 25 2в27Г2В\29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 38 40 41 42 43 4446« 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
NE ZNA POVEDATI, ZAKAJ.
BELOGARDIST MU PRESEKA BESEDO.
BELOGARDIST
Kam ... v partizane ... sta čula ... Avguštin, sl slišal. Pa,
poba, povej jima sam, kam bi šel.
FANT SE CISTO ZMEDE, NlC MU NI JASNO, KAJ SE
DOGAJA. ZRAVEN PRIDE AVGUŠTIN.
AVGUSTIN
Boš povedal ali ne?
FANT
V partizane bi šel že rajš, ampak ...
AVGUŠTIN POCASI POTEGNE N02 IZZA PASU, GA
POGLEDA IN MU GA PRAV TAKO POCASI IN TEMELJITO
ZASADI V TREBUH iN POTEGNE SE STROKOVNJAŠKO
POCEZ. FANT SE ZVIJE IN SKRCI IN TELEBNE NA
OBRAZ NA TLA, HROPE IN OBLEŽI. LU2A KRVI ODTEKA,
AVGUŠTIN MU SE OD ZADAJ ZASADI N02 DO ROČAJA V
HRBET.
POTEM POGLEDA CELO VRSTO REKRUTOV.
AVGUŠTIN
A bi šel še kdo rad? Poberite to svinjarijo s tal.
BELOGARDIST
Ena čepica, srajca, pas ... hlače. A pišeš? Hlače, sem
rekel!
DELI IN KOT DA SE NI ZGODILO NIČ, ŠTEJE ROBO NA-
PREJ.
20. SLIKA
OSEBE: KAPLAN, JESIKA, njegova dekla, AVGUŠTIN
KAPLAN SEDI V SVOJI SOBI IN SI V ŠKAFU NAMAKA
NOGE. JESIKA MU JIH UMIVA.
KAPLAN
Jesika, kakšen je Kriš?
JESIKA
Se nikoli ga nisem videla.
KAPLAN
Jaz pa sem ga. Takrat sva bila še otroka in zalezovala sva
Terezo in Robarja, ko sta hodila v boršt. Čim sva zaslišala
Terezino kričanje od slasti, sva jo mahnila tja. Vse sva
imela pred nosom. Terezo, ki je molela noge navzgor kot
dva jambora na ladji, in vmes Robarja. Med gležnji pa raz-
pete Terezine hlačke.
Jesika, ko bi vedela, da sem rabil deset let, preden sem
ugotovil, kako Je to sploh lahko tako.
JESIKA
Kaj je z vašimi nogami? Zatekajo vam bolj in bolj.
KAPLAN
Stara Tereza, a je še živa? Takrat je vedel ves Tomelj, ka-
dar jo je kdo!
JESIKA
Stara Tereza? Ja, je! Zad za borštom.
KAPLAN
Še zmer? Kriš je skoraj znorel zraven. Ko je Robar vstal z
nje, je vpil:
— Stric, a ne vidiš, da hoče teta šel
In Robar je poiskal kamen, pa nikoli ni zadel.
JESIKA
A naj vam zdaj obrišem noge?
KAPLAN
Ja.
In zdaj ga lovim, Kriša, komisarja, kot zajca. Ko bi le ve-
del, kakšen je zdaj Kriš.
NEKDO RAZBIJA PO VRATIH.
KAPLAN
Ga nisem videl vsaj že dvajset let.
VEDNO MOČNEJŠE RAZBIJANJE.
KAPLAN
Pa kdo razbija?
JESIKA
Kaj pa, če je ...
KAPLAN
Kaj me strašiš. Videl bi ga rad. In če me vzame sam hudič.
Ne bom pred njim vsako noč trepetal.
JESIKA
Mu naj odprem?
KAPLAN
Dosti ml je že tega. TI ne razumeš ... ti misliš, da je zme-
raj ena sama pot ... Kaj pa, če nI. In če ti vsak korak že v
glavi pregrizne komisar Kriš?
Kolikokrat sem ga že obkolil, pa je zginil kakor dim. Pri
Remcu je gorelo kakor sodni dan, že v pesti sem ga
Imel ... In ko Je vse zgorelo prav do tal, njegovih kosti ni
bilo nikjer. Drug dan ml je pred nosom pobil
najzanesljivejšega človeka. To je hudič,-ne komisar ... to
je sam ... vedomec, tale Kriš.
A veš, da včasih mislim, da ga sploh ni.
JESIKA
A ni škoda vrat. Ali vas je res tako strah? Povejte, ali naj
odprem. Ampak ... Kriš je povsod.
KAPLAN
Odpri že ... naj bo, kar mora.
VSTOPI AVGUSTIN Z LESENO NOGO, V UNIFORMI, S
SEBOJ IMA ZVEZANEGA REKRUTA.
AVGUŠTIN
Vsi SO zginili, s tvojo robo vred. Samo tega sem tako
rekoč za roko ujel.
KAPLAN
Jesika, lahko greš. Noge si bom obrisal sam.
A je bil spet Kriš?
AVGUŠTIN
Bil.
KAPLAN
Ni bil. Ker ga ni. Drugač bi ga že zdavnaj ujel. Ti, smrkelj,
povej, kdo te je vlekel z mojo robo k banditom?
A je bil Kriš, a nI bil?
REKRUT
Bil je Kriš.
KAPLAN
Si ga videl?
REKRUT
Sem!
KAPLAN UDARI REKRUTA S TAKO MOČJO, DA PADE PO
TLEH.
KAPLAN
Lažeš!
AVGUŠTIN
Nič ne laže. Vsi že govorijo o tem. Videl sem ga v hrbet ...
In Barbara je vpila za njim ... Kriš, Kriš.
KAPLAN
In si ga videl samo od zadaj, kakor zmeraj jaz. Povej ti,
kakšen je, če si ga videl.
REKRUT POČASI VSTAJA.
REKRUT
Takšen kakor vi, samo da je čisto drug.
KAPLAN
Kaj ... samo čisto drug? In kaj je to: ČISTO DRUG?
REKRUT
Tega ne vem.
KAPLAN
Tak kot jaz in čisto drug! Avguštin, spusti ga ... naj gre,
kamor če. Naj gre h Krišu in mu to pove.
AVGUŠTIN
Ti si ob pamet!
KAPLAN
Nisem! Pobeeeeeeri se že h Krišu. Naj zve resnico tudi on.
AVGUŠTIN RAZVE2E REKRUTU ROKE IN TA IZGINE.
KAPLAN
Kaj je vse bilo, da je čisto drug? Kaj je to, Kriš?
21. SLIKA
OSEBE: BARBARA, TEREZA, REKRUT, FILIP, AVGUŠTIN
Z BELOGARDISTI.
V TEREZINI HIŠI, KI JE ISTA KOT V SLIKI NA ZAČETKU.
REKRUT
Barbara, odprl!
BARBARA
Ti si? Kako prideš nazaj?
REKRUT
Kaplan me je poslal, naj povem ...
IZ OZADJA PRIDE FILIP.
FILIP
Ne česnaj. Vemo, zakaj pošilja Kaplan nazaj. Ali pa sl ti
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 2S 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 23 48 49 50 51 5^^4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
nor.
In nas nisi Izdal?
REKRUT
NIsemI
FILIP
Sli
REKRUT
Ne bi prišel sem!
FILIP
Vsi taki pridejo sem. SI vedel to. Al! pa končajo v borStu.
REKRUT
NI bilo Izbire. Kam pa naj čem?
FILIP
Pripravi se. Greva!
BARBARA
Za božjo voljo ... kam?
REKRUT
Tako Je to ...
FILIP
Ven.
FILIP IN REKRUT STOPITA VEN, REKRUT SPREDAJ, SE
P02ENE PO NJIVI, FILIP MU SPUSTI RAFAL, ZASLIŠI SE
SAMO ŠE REKRUTOV KRIK.
FILIP SE VRNE POPARJEN.
BARBARA
če Je bežal ... še ni kriv!
FiLiP
Tega še sam Kriš ne bi nikoli dognal!
AVGUŠTINOV GLAS PRED HIŠO.
AVGUŠTIN
Filip, lepo si ga sestrelil. Tale Kaplan ve vse. TI ga Je
poslal kot zajca ... In, Filip ... zajec nI bil nič kriv.
Vdaj se ... Dvajset nas Je ... če ne zažgem, boš zgorel ti,
zgorela Tereza In še kdo?
FILIP SKOČI IN ODPRE VRATA IN USTRELI TJA, OD KO-
DER SE SLIŠI AVGUŠTIN. PADE, ZADET V NOGE, V TRE-
NUTKU JE PRI NJEM AVGUŠTIN IN GA ZVE2E, DRUGI
ZVE2EJ0 BARBARO, MEDTEM KO TEREZA NERAZiUM-
LJIVO KRIČI, DOKLER NE IZGUBI AVGUŠTIN 2IVCEV IN
POŠLJE VANJO RAFAL IZ BRZOSTRELKE IZ BLl2lNE.
VANJO IZPRAZNI OBA SAR2ERJA, POPOLNOMA IZ TIRA.
NAZADNJE ZNESEJO V HIŠO SLAMO, POLIJEJO Z
BENCINOM IN ZA2GEJ0, PREDEN ODIDEJO V NOČ Z
ZVEZANIMA BARBARO IN FILIPOM.
22. SLIKA
OSEBE: KAPLAN, LJUDJE V CERKVI.
KAPLAN
Potrgajte plakate, na katerih je komisar Kriš. Na njegovo
glavo sem razpisal tisoč mark nagrade Jaz! In če vam po-
vem, da je to tudi vse od Kriša, vam govorim resnico,
čisto kot zlato. Kriša namreč. Kriša sem si izmislil jaz!
Kaj me zijate. Poznam vsakogar nad trideset let. Poslušal
sem vaše spovedi In vaše svinjarije. Vi se ukvarjate z
zapravljivčki, žrete sladoled In če vas kaj pesti, vas pesti
kaka punca, če vam takoj ne da.
Kaj mrmrate? Samo seme Je hudič po svetu sejal. In ne
bog, in to ste zdaj vi in ste tudi bili. In to sem navsezadnje
tudi jaz. Samo, da ne mrmram. Službujem, berem maše in
spim z deklo. Tako kot vsi. Ampak zaradi tega nisem čisto
nič manj sam. In samo to sem vam posvetil, da svet tako,
kot hoče Bog, tukaj uravnam. Ko je bil še mir. Je bilo
težko. Zdaj, ko so prišli časi, da nikdar takih, ga ne bi mo-
gel več, če ne bi izumil prekucuha. In z njim sam otrebil
vas Tomelj.
Ste me razumeli? Toda tale prekucuh, rdeči komisar, mi je
zrasel čez glavo, kaj čez glavo, razrasel se je, da je vse-
povsod, čeprav Je izmislek mojih sanj. Povsod trosi grozo
in trepet. In, ker sem sl ga izmislil sam, ga bom tudi iz-
trebil iz vaših glav.
Zato ga od danes več ni. Potrgajte plakate. Če kdo kdaj in
kje samo omeni še to Ime, ga bom sam osebno kaznoval.
Kako kaznujem, pa dobro veste vsi. Da se ne šalim ...
Barbara in Filip ... gresta nocoj, prva na to pot.
Amen!
23.	SLIKA
OSEBE: KAPLAN, ANDA, BARBARA
V	MUČILNICI
KAPLAN
Nisem prišel sem, da bi zvedel, kje so ... Prišel sem, da
ml poveš. Anda, a Je res Kriš?
ANDA
Seveda Je. Kako bi ne bil.
KAPLAN
K zidu!
Barbara, povej, a Je ali ni?
BARBARA
Rekli ste, da ga nI!
KAPLAN
Povej ti, ne to, kar sem reke! jaz!
BARBARA
A je to sploh važno. Za mene nI! Kaplan, konec je blizu.
Jaz mislim na svojo smrt. Kaj ml če Kriš?
KAPLAN
Si se zbala za svojo rit?
BARBARA
A vam še nI vsega zadost?
KAPLAN
Greš k Andi za zidl
BARBARA
Je tudi vseeno. Za zid ali pa kam drugam. Sam umreš. In
ni težko, če te je minila groza In lastna smrt.
KAPLAN
Psica! Tako me ti teptaš? TI, ki sem te v svoji samoti gle-
dal noč In dan? In ... ker ml nisi dala doslej, ml boš zdaj
svojo kri! Poioka! ti jo bom iz tvojih prsi!
JI RAZTRGA BLUZO IN SE ZAGRIZE V NJENO DOJKO,
TAKO DA BRIZGNE KRI.
KAPLAN
Ta psica ... kako je sladka njena kri ... kako Je sladka ...
24.	SLIKA
OSEBE: AVGUSTIN, BELOGARDISTI, 2ENSKA, DEKLETI
IN OTROCI. SREDI NOČI RAZBIJAJO NA VRATA OSAM-
LJENE HIŠE IN PLANEJO NOTER. NA ČELU JE AVGU-
STIN. MATI IN DEKLETI V SAMIH SRAJCAH.
MATI
Jaz ne grem nikamor ... poglej otroke ... Avguštin ...
AVGUŠTIN
Rekli smo, da potrgajte plakate s Krišem. Niste jih.
MATI
Glej ... otroke ... pet jih Je ...
AVGUŠTIN
Ne boš okoli kazala riti ... Obleci se. TI, pa ti, pa ti ...
KA2E NA KOMAJ ODRASLI DEKLETI.
Rečeno Je bilo, da se ne spregovori beseda In Ime Kriš.
Govorili ste ... od Jutra do večera ...
Tiho ... ste ... vem, da ste ... To pustite tukaj. Ne boste
več rabile ...
2ENSKE JE POPADLA GROZA IN SO ČISTO LESENE.
MED JOKOM JIH Z GLOGOVIM! KOLI SPEHAJO VEN.
KO NI NIKOGAR VEČ, SO VRATA ŠE ZMERAJ ODPRTA
NA STE2AJ. OD SOSEDA SE SLIŠI SILOVIT PASJI LAJE2,
STREL IN PES V HIPU UTIHNE. VPITJE 2ENSK. VMES
AVGUŠTINOV GLAS.
AVGUŠTIN
Ta norec ... ta Kaplan. Saj sem vedel, da je samo Kaplan.
DOLGO ČASA TISINA. SPET KRIKI 2ENSK IN DEKLET IZ
ODDALJENE HIŠE. POTEM SPET DOLGO ČASA TIŠINA.
POTEM SPET ODDALJEN RAZLOČEN LAJE2 PSA, KI SE
MU PRÍDRU2IJ0 VSI PSI V TOMELJU. LAJE2 TRAJA
PRECEJ ČASA, KOT DA NOČE UTIHNITI.
25.	SLIKA
OSEBE: KAPLAN, AVGUŠTIN IN DOMOBRANCI, ANDA,
BARBARA, MATI IN DEKLETA IZ PREJŠNJEGA PRIZORA
IN NEKAJ ZVEZANIH 2ENSK. PONOČI. KOZLERJEV
BORŠT. NA JASI JE VIDETI TEMNE POSTAVE V KROGU.
V	ROKAH IMAJO GLOGOVE KOLE IN VSAK PO DVE
2RTVI.
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 24 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
AVGUSTIN
2enske, Kristusova vojska smo! Nobenega ne ženemo
nespovedanega v grob. Pokleknite in molite za kaplanom.
In bog vam bo odpustil.
MATI
Ti ... daj ... Kaplan, pet otrok imam ... Usmili se nas ... se
teh otrok ...
AVGUSTIN
Kuzla ... na to bi mislila prej ...
ANDA
Zakaj pa mene? Mene ne ...
KAPLAN
Molite!
BARBARI
Psica ... kaj čakaš? A še molila ne bi.
AVGUŠTIN ZAMAHNE Z GLOGOVIM KOLOM Z VSO SILO
BARBARI PO NOGAH, TAKO DA KLECNE S POLOM-
LJENIMI NOGAMI NA TLA. OSTALI PLANEJO S KOLI PO
DRUGIH ŽRTVAH NA ENAK NACIN, TAKO KOT JE TO
BILO V RESNICI V TOMISLJU, JESENI LETA 1942.
BARBARA
Naj živi osvobodilna fronta!
KAPLAN ZABODE GLOGOV KOL V NJEN ŽIVOT.
Naj živi partija!
BOLJ STOKANJE KOT KRIKI.
GLAS
Naj živi rdeči komisar Kriš!
26. SLIKA
OSEBE: KAPLAN, KOMISAR KRiS, PARTIZANI, MRTVI
BELOGARDISTI.
V ŽUPNISCU REGLJANJE STROJNIC, POKANJE, NA
TLEH MRTVI BELOGARDISTI. KAPLAN IN AVGUŠTIN PRI
OKNU, AVGUŠTIN IMA STROJNICO. OKNA SO RAZBITA,
PO SOBI SE SUKLJAJO PLAMENCKI IN ŠVIGAJO
KROGLE. NA RAZBELJENO PEC NEKAJ PRILETI,
EKSPLODIRA IN OGENJ SE RAZSUJE PO VSEJ SOBI.
VSE GORI. KAPLAN CEPI NA KOLENIH IN S PISTOLO
STRELJA ZA AVGUŠTINOM, KI BEŽI.
KAPLAN
Ta hudič, navsezadnje zmeraj zbeži!
27. ÇLIKA
PRED ŽUPNISCEM RAZOGLAV PARTIZAN Z BRZO-
STRELKO, IZ KATERE SE SE KADI. ŽUPNISCE JE ZAVITO
V OGENJ IN DIM.
KOMISAR KRIS
Ljudje ... zmagali smo ... Farovž gori ... Kaplan ubit ...
GLAS
Avguštin beži!
KRIS
Dočakali smo dan ...
GLAS
Avguštin je zbežai ...
KOMISAR KRIŠ
In jaz sem komisar Kriš ... Rdeči komisar Kriš!
TA TRENUTEK SE ZASLIŠI IZZA VOGALA RAFAL, KRiS
PADA ZADET NA OBRAZ, KROGLE ŠE KAR NAPREJ
RUEJO PO NJEM.
GLASOVI
Avguštin je bil. Avguštin ... tam gori na njivi ... zdaj
beži ... Avguštin je bil ... Kriš je mrtev ... Kriš leži!
VSE SE POMIRI, STRELJANJA JE KONEC. K NEGIBNE-
MU KOMISARJEVEMU TRUPLU STOPI GROBAR HONZA,
OKOLI STOJIJO LJUDJE IN PARTIZANI Z ZASTAVO, ENE-
MU VISI HARMONIKA CEZ RAMENA.
HONZA
Ljudje ... Bil je Kriš ... resnično je bil Kriš!
KONEC
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 25 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
dr. friedrich sonenkraut
v tem peklenskem, kosti parajočem, jesenskem
mrazu
ko se nad našimi glavami zbirajo črni in težki
oblaki
in se nam kuha ena huda inverzija
in je naša bela ljubljana
zavita v siv smrad in smod
tako da sploh ni več jasno
če je ljubljana kdaj bela bila
tako da jaz tukaj
javno in jasno pa šc glasno sprašujem
za to pristojne institucije
naj mi pojasne
kaj in kako je pravzaprav s to belino
kdaj je bila
kam je odšla
zakaj se je to zgodilo
in zakaj je ni več nazaj
pa še
če se je že kje kdo angažiral
da bi jo pobelil nazaj
in če se še ni
zakaj se ni
tako da moramo mi trpini
zaradi megle, čada, smoga in smoda
povsod gledat samo sivobo in puščobo
ter dihati smrad
saj v tej črni sliki
niti zelenja ni nikjer več na spregled
ko pa — v že itak prehudi situaciji
še neodgovorni posamezniki
in še bolj take institucije
zverinsko in brutalno
brez srca in duše
uničujejo
še zadnje bogastvo ki ga imamo
v tej skromni deželi slovenski
našo lastno in edino
mater naravo
ki nas hrani in oblači
se fotosintetizira in proizvaja kisik
nam daje dihati
in živeti
mi pa jo brutalno teptamo
v sivi beton vklepamo njeno srce
s črnim asfaltom polivamo njeno dušo
z granitnimi kockami
plačujemo njeno dobroto
kar poglejte občani
en načrt
dva elaborata
pa že gre dvesto ali več
kvadratnih metrov
lepe, sočne in zelene trave
hudiču v rit
če pa slučajno le še kje uspeva obstati
ka majčken skromen šopek
se že prikaže kaka satanska kreatura
povampirjeni vandal
jo zverinsko popade
brutalno populi
v deliriju peklenske ekstaze raztrga
razcufa, popljuje in potepta
da mu od satanskih orgazmov
prihajajo pene na gobec
nam pa, ubogim revam
nihče več ne dela kisika
in črne saje nas pritiskajo
prodirajo globoko v naša pljuča
jih zabetonirajo in zasmradijo
da ta sploh ne zmorejo več
organizmu dajati tistega kar rabi
in telesa nam pešajo in slabe
dokler sploh nismo več za nobeno rabo
nesposobni za svoje delovne naloge
samo še brezvoljno ždimo
in gagamo za čistim zrakom
ali pa vsaj svežim vetrom
ki bi prodrl vsaj v kakšno
od pljučnih kril
lahko pa se nam dogaja še huje
kot se je na primer prijateljčku
marku z
ki so se mu
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 26 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
od samih močvirniških hlapov
izpušnih plinov
dima tovarn
smradu in plesnobe
kar pljuča sesula
in je moral revček
na golnik pod štaubzauger
kar ga je toliko prizadelo
da revčku vse odtlej
ni več pošteno stopil
in jaz resno mislim
da moramo temu narediti konec
da si tega nočemo
pa tudi ne moremo več privoščiti
saj rabimo zdrave ljudi
ki bodo krepko pokonci
sposobni za svoje življenjske naloge
zato moramo počistiti zrak
odstraniti umazanijo
in če že ne pozapremo fabrik
poskrbimo vsaj za mater naravo
saj se moramo krepko zavedati
da brez zelenila, grmičevja in trav
tudi mi ne bomo dolgo obstali
(na drevesa in gozdove
pa v tej sivi situaciji
tako ali tako niti pomisliti ne upam
saj — tudi če še kje
taki čudeži narave obstajajo
se skozi oblak črnega smoda
do njih ne prebije oko)
zato vas rotim ljudje
v imenu narave
in naših pljuč
zberimo se in bodimo složni
krepko stopimo na prste
vsem gnusobam, nakazam in nestvorom
ki nas sicer počasi
pa tembolj temeljito in zanesljivo
ubijajo in more
sami moramo poskrbeti zase
sami poiskati plodna tla
sami zasaditi seme
z ljubeznijo skrbeti za vsak grmiček
vsako bilko
z lastnimi rokami vzdigovati
z lastnim znojem zalivati
saj če tega ne storimo
v naša pljuča nikoli več ne pride
nič drugega kot strup
česar pa nočemo
jaz sicer ne bom
ne tukaj ne kje drugje trdil
da bo vedno tako slabo
saj nekatera znamenja že kažejo
da se situacija boljša
in kot svetal vzor
lahko navedem zadnjo vrtnarsko razstavo
ne bežigrajskem gospodarskem razstavišču
(kje pa drugje)
kjer je bila absolutno največja reklama
za folifertil
kar poučenim že nekaj pove
poleg tega pa mislim
prijateljčki ljubitelji trave
da itak že dolgo vsi vemo
kje se skriva najkvalitetnejši gnoj
namreč v glavi njega
ki ima edini na razpolago
dovolj velike količine dreka
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 27 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
jaša Zlobec
pesniku I
ste videli tri zvonove
kako zvonko so zapeli
kako so zadoneli v svet
kako je ob njihovem glasu
brstičje zacvetelo
se pticam oko zjasnilo
trije zvonovi
ljudsko število
od usode dano
usodi namenjeno
ampak komu so kaj povedali
komu se je čelo
od veselja orosilo
čigavemu glasu
so zvonkost podarili
o si je kmet za plugom odpočil
o si je knap v rovu oddahnil
in v fabriki delavec za strojem zažvižgal
pa bo še vedno polje
jalovine polno
in rudniški rov silikozen
in stroj bo žagal
delavcu srce izžagal
trije zvonovi
bojo pticam peli
in rožam doneli
pesniku II
ko smo šli prvič trničje sekat
ščavje plet
da bi stezo utrli
pot odprli
se je pojavilo znamenje
martinček s sedmimi repi
nam je pot presekal
mali kuščar s smaragdnimi očmi
je z glavo odkimal
z razklanim jezikom zasikal
in smo šli naprej
drugemu znamenju naproti
device z razgaljenimi prsmi
so kamne dojile
s svojimi belimi prsti
steno čez pot zagradile
in smo šli naprej
sto in sto let
medtem je ptička
s kljunčkom goro do neba
obrusila
da smo se lahko popotniki vrnili
bila je naša pot
s krvavim potom smo jo tlakovali
vendar naše utrujene noge
niso v zemlji nobene sledi pustile
naše gorečne besede
so bile samo izgovorjene
naše ožuljene roke
so se v svojo notranjost krčile
in komur bo tretje znamenje usode
na srčni struni počilo
ta si bo ščit na rame opasal
in potovanje nadaljeval
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 28 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
andreasu
ubili so te
ko si bežal čez mejo
gologlav vihrajočih las
razprtih rok
si hotel galeb
poleteti v oblake
ubili so te
ko si bežal čez mejo
ko si obležal vznak
mrtvih oči
so se ti iz prsnega žepa
usule spominčice
venec spominčic
tarča za milostni strel
iz krvavega cveta
ki je šinil kvišku
sinicam obrizgal krila
skobcem ojeklenil očesa
je zrasel steber
krhki kristal
temna mračna luknja
ki vase požira
plahutanje kril
vseh perutnic
čirikanje čričkov
tiho škrebetanje
sivih poljskih mišk
njihovih ugaslih oči
kraka črni vran
čez pozebla strnišča
se vali ledeni plaz
njegovih rafalov
s tvojimi mrtvimi zrkli
si pilatuž roke umiva
začetek
v sak dan znova
se rodi novo jutro
vsako jutro znova
rodi nov dan
vsako zoro znova
dobi sonce ukaz
grej bodi toplo
pa po svoji volji menja pot
se v oblake odene
pošlje dež na zemljo
sredi snežnega zameta
z injastimi rokami
ti dvignem pest
sonce
brat prav si se odločil
vsako jutro
mi znova dahne v dlan
kaj je s to nočjo
predolgo je lena mačka
počivala na prsih
šala
intelektualcem
nekakšen micelij
podgobje
v tej deželi slovenski živahno klije
podzemeljsko mesto
mesto fantóm
ki ga ni ki je samo dogovor
na polaganje rok smo dogovorjeni
vemo da smo
občestvo
z vsemi odnosi strukturami
razen frizerjev trgovcev oštirjev sodnikov
kakšna vélika laž
možganskega potenciala
nekega zemljepisnega prostora
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 29 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
taras kermavner
SAMOSLAČENJE MODERNIZMA
(Esej o temle našem umetnostnem trenutku)
Letos bomo praznovali že pol drugo desetletnico, odkar
se je naselila na Slovensko tako Imenovana moderni-
stična literatura; s tem izrazom menim zmes dadaizma,
surrealizma, konstruktivizma, ellotovstva, letrizma, vizu-
alne poezije, novega romana, tiappenniga, livingovcev,
Grotowskega In ipd. Sam sem jo — v različnih obdobjih
in njene različne smeri — imenoval: reizem, ludizem,
karnizem, misticizem in lingvizem.
Kaj naj počnem s to obletnico? Naj priznam, da se je
modernizem obdržal mnogo dlje, kot pa so pričakovali
njegovi srditi nasprotniki? Kaj čem priznavati, ko pa sem
bil v tem času, čeprav po letih mnogo starejši, vendar
glavni zagovornik mlade in najmlajše generacije, sloven-
skih književnikov! Kvečjemu bi moral zmagoslaviti in se
biti po prsih, češ, zmagali smo. A ml tako počutje danes
ni pogodu. Ravno narobe. Zmerom bolj me obletava
zaskrbljenost. Zmerom nujneje se sprašujem: pa je
modernizem res udejanil, kar je obetal? Je res zadostil
mojim verskim pričakovanjem o povsem novem —
umetniškem in siceršnjem — svetu? Ali pa se mu Je
pripetilo isto, kar se je vsem svet odrešujočim In temelj-
no ambicioznim smerem dozdaj? Da se Je razodel le kot
ena od mnogih smeri, v marsičem mogočno osvoboje-
valna, duhovito inovativna, skladna s spremenjenim
duhom časa, vitalna, a vendar le minljiva smer/
Da, tako bo treba storiti. Vzeti pamet v roke, ponovno
gojiti — vsaj v delu svoje prakse — treznost. Priznati:
modernizem se pričenja izpraznjevati. Cas Je, da z nJim
ne ravnam več v baržunastih rokavicah; da ga ne branim
za vsako ceno; da se zazrem vanj z nezaupljivo kritičnimi
očmi. Morda se že kje v bližini, čeprav zastrto, napove-
duje nova smer? Bi moral, ne da bi se obiral, nji na po-
moč, morda ji primanjkuje lastnih uspešnih javnih
zagovornikov? A četudi se še nI najavila osvežitev in
prenovitev, bolje je, da z opozarjanjem na slabosti
modernizma kličem novega duhá In pripravljam pot za
ponovno prerojenje, kot pa da bi se posušil v trajnega
branivca nečesa, kar zadeva na zid, od sebe postavljen,
lastno daijnosežnost omejujoč, kajne?
Vsekakor je napočil nesvečan trenutek, ko me poziva
neodložljiva nujnost: napravi, dragi kritik, majhno inven-
turo modernizma in odgovori na vprašanje: kako je ta,
danes dejansko že vladajoča, od kulturno politične obla-
sti dopuščena, med mladimi trdno zasidrana smer preži-
vela teh trikrat po pet let? Se je preživela?
Najprej opozorilo samemu sebi:
ko praviš, da se modernizem izpeva; da mineva nje-
gova ekspanzivna mladost; da njegov dozdaj otroško
angelski glas ohripeva, upam, da se ti pogled ni nostal-
gično obrnil v zastarelo preteklost, k bodronravnemu
realizmu izpred treh desetletij; ali pač? Kaj nisi ravno v
zadnjem času tako navdušeno hvalil prozne tekste
svojega rodú, ki se je po desetletnem molku ali utišanju
ali vstranporinjenosti ali neopaženosti spet oglasi!, se
zarezal v slovensko književno Javnost s presenetljivo ži-
vim skalpelom? Nisi pri priči, sam kulturni politik, v
najboljšem pomenu besede seveda, postavil teorije, pro-
sto po Leninu: dva koraka naprej, korak nazaj, in sl z
dvema korakoma cikal na modernizem, z vračajočim se
korakom namigoval na novo-staro prozo svojega rodú, pri
tern pa zelo jasno povedal, da smo zdaj v fazi, ko stopa
naš korak nazaj, da bi lahko čez čas, spet nanovo pri-
pravljen, spet oborožen z življenjem In smrtjo, zakoračil
pogumno naprej?
Nisi Izrekel, da se Je modernizem nazadnje zvedel na
lingvizem; da je ves literarni svet postal znotrajtekstualni
jezik, deloma morfemski, deloma lepotni? Da se prav v
tem kaže njegovo nevarno stanjšanje v papir, v besedno
igro, v goli znak, v člen, s katerim manipulira sistem? In
da mu želiš ponovno okrevanje: napolnitev s tistim, če-
mur Je, čeprav za današnjo rabo najbrž neustrezno, reklo
izročilo: vsebina, širši svet, višji pomen, globlja usod-
nost, poseg v reailteto? Se ti ni izguba smrti In življenja,
ljubezni in žrtve, trpljenja in tveganja Izkazal^ za
neopravičljivo? Ne sodiš, da se skriva ravno v teh bltno-
stih, kar modernizmu manjka?
Gotovo da nočeš reči: prečrtajmo epoho modernizma;
vrnimo se k Boru in k Menartu. Takšna retrovizija ne bi
pomenila enega, ampak šest korakov nazai. štrbunk v
trarara. Z enim korakom mislim nat«ncno na tiste nove
tekste, ki me navdušujejo zadnje leto dni. Recimo dranie:
pesniška tragedija Daneta Zajca: Voranc, nabita z mitsko
primarnostjo, izčiščena do pojočih golih kosti; tragedija
strasti Koža meglê Frančka Rudolfa, vračajoča se v dobo
veljavnega rituala in pojočega noža; misterij Rudija
Šeliga Lepa Vida, ki obnavlja in modernizira ljudsko
pesem; krvavi panoptikum Dušana Jovanoviča Osvobo-
ditev Skopja, ki veže mitsko enobe z obuditvijo nat ira-
llstične drame. Niso vsi pisci mojega rodú. i^ar trije od
imenovanih so bili vodje modernizma; kot najbolj nadar-
jeni v skupini pa so najprej zaslutili konec svojega ob-
dobja in so začrtali novo obzorje; s pomočjo koraka
nazaj, ne pozabimo.
Pristneje k mojemu rodu spadajo naslednji: Jože
Snoj z Jezikovno mojstrskim, a obenem moralne téme
obujajočim Jožefom, z romanom, ki druži svetopisemski
mit z muko stalinizma; Marjan Rožanc z Ljubeznijo, z
nežnimi preprostimi spomini na mladost med leti 1941 in
1945; Vladimir Kavčič z vrnitvijo k zemlji, k težki in
nesentimentalni, a trdni, gosti, stvarni; Peter Božič s
kroniko Očeta VIncenca smrt, z nedopovedljivo brutal-
nimi doživljaji iz nemškega taborišča leta 1945, tudi
avtobiografičnimi; morda bi našli Se kaj, od Kovačiča na
prej ali pa že od Zupanovega Manuata za kitaro.
Rod, ki mu pripadam, je posebno obeležen. Doživel
je vojno; sicer predvsem na trpen način, vendar je otro-
kova zavest še posebej izpostavljena močnim vtisom, sa-
njam brez možnosti akcije, veri brez praktičnega udeja-
njanja, pogledu brez korigiranja s povnanjanjem; svet
smrti In muke, vere In obupa se je globoko zavrtal v nas.
Ker smo bili premladi, se nismo mogli dejavno priključiti
prejšnjim rodovom niti po vojni; nesrečni, ker smo se
počutili zgolj objekt tuje akcije — In dejansko smo to
tudi bili — smo se po vojni prvi uprli tradicionalistom, a
od znotraj, ne od zunaj; kot njihovi legitimni nasledniki,
ne kot njihovi stari konkurenti. Spor s prejšnjim rodom je
trajal tri desetletja; zdi se mi, da se še danes ni polegel
— bile pa so vmes dobe, ko Je plamtel do neba. Ker smo
v tem boju potrebovali zaveznike in ker smo zares čutili
potrebo po odpiranju, smo spodbujali nove rodove in Jim
pomagali, da so naša odkritja še radikalizirali. Tako Je
prišlo do nenavadnega položaja: da se med mojim
rodom, danes skoraj že petdesetletniki, in mlajšimi nI
vžgal tako rekoč niti en sam bistven javni spopad; tudi
tedaj ne, ko je modernizem, v zadnjem desetletju, pola-
goma Jemal vajeti v roko in je moj rod odrinil v kot. Oba
rodova sta prijateljsko koeksistiraia, čeprav sta se njuni
estetiki precej razlikovali.
Danes smo na tem, da stopita oba rodova, moj in
modernistični, v ustvarjalen dialog; v polemiko, če
hočete, ki pa ji ne bo šlo za kulturno politično oblast, za
onemogočanje naslednikov, za preprečevanje, da bi se ti
sami iz sebe izrazili — kar vse je bila praksa starejših,
predvojno vojnih kulturnikov; nadajam se, da bo ta
spopad drugačne narave: da se bodo drže, stališča in
sogovorniki nadgrajevali; da se bodo medsebojno spra-
ševali o lastni in svojega partnerja utemeljenosti, hori-
zontu, dosegu, ustroju; da bo debata filozofska: konfron-
tacija dveh svetov, ki oba tekmeca spodbuja, ne pa da ju
medsebojno onemogoča.
Takšno je torej moje predvidevanje dogodkov v kn-
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 2S 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 30 48 49 50 51 5^^4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
jiževnem življenju; napoved se bo uresničila, če bodo
vremena kolikor toliko jasna, se pravi, če se v prihajajoče
soočenje ne bo vmešala kakšna pretirano močna zunaj-
književna sila in ga preprečila ali že skraja zverižila; ta
moj strah ni od muh, kajti podobne nesreče so se že
dogajale; slovenska literarna zgodovina je v bistvu
zgodovina skrotovičenih nesreč.
Naj sežem nekoliko širše.
Danes, pri nas, v Evropi, koeksistirata dva splošna
sistemska socialna modela: tradicionalni in moderni.
Prvi omogoča tako imenovano tradicionalno umet-
nost; je patriarhalen, avtoritativen, hierarhičen, razredni,
humanističen, produktiven; potrebuje umetnost, ki pozna
čvrsto zgradbo, jasen namen, očitne In preskušene
vrednote, bogastvo misli in opažanj.
Drugi spodbuja modernizem. Imenujem ga sistem
koda. Računalniški je. V njem se je udejanlla buržoazna
težnja po svobodi — seveda je, realno, ta svoboda le pri-
vatna: svoboda željà, ki jih je mogoče kopičiti ad infi-
nitum in jih imaginarno trošiti kot zrak; potrebe so se
spremenile v želje, akcija v žeijenje, v hrepenenje,
subjekt v avtističnega Narcisa; na mestu akcije je fanta-
zma. Človek je člen tega sistema. Vsak člen prosto leti
naokrog, kot posameznik zasebnik je nekontroliran,
zamenljiv, že skoraj Irealen; veljaven Je le kot velika
matematična vsota posameznikov, kot socloloftka grupa,
kot populacijsko ali kakršno koli poprečje, ki ga zračuna,
ujame verjetnostni račun, to Je, danainja tehnizirana
kodirana znanost.
Sistem koda Je nova zgodovinska — ali že transhisto-
rična — planetarna scientistično tehnl(cisti)čna ali
tehnokratska, če hočete, stopnja, na kateri se življenje
kot zorenje k smiselnemu cilju končuje. Premica se
zaokrožuje v ponavljajoči se krog. Vrednote se obračajo
kot denar, so le menjalne blagovne taktično pozicijske
vrednosti; torej abstraktne. Hierarhija odpada, kajti nihče
ni več pomemben kot posameznik subjekt, kot javno
ustvarjalni posameznik. Gineta ustvarjalnost, navdih.
Zamenjujejo Ju inovativnost, kvantifikacija, variacija,
permutacija. Avtoritativnost se seli v sam sistem, proč
od ljudi; tudi ona postaja abstraktna, ljudje so po-
membni le kot vloge, kot nosivci te ali one oblasti. Vse
med ljudmi Je zdaj sporazumna, razumna nujnost:
spoznanje lastne osebne nemoči. Uspešna obramba pri-
vatnosti zahteva javno modrost, koruptnost, prikrivanje,
nezavezanost. Skratka: sistem koda je socialna skušnja
nemoči, je odsotnost družbe, ki veže, občestva, ki zave-
zuje: je zamenjava družbe z institucijo.
Nevezani členi se znotraj sistema Igrajo; umetnost
kot igra, ne kot posvetitev, ne kot nravnost, ne kot ideja.
Torej ludizem.
Umetnost kot igra reči, ne src, ne subjektov, ne muk,
ne vizij; torej reizem.
Umetnost kot senzacija teles, ne duš; torej karnizem.
Umetnost kot igra z neobveznimi drogantnimi skriv-
nostmi, ne kot obred svetega; torej misticizem.
Umetnost kot parasvet znotraj jezika, ne znotraj krvi
in ran in smrti; torej lingvizem.
Obet, pred petnajstimi leti, je bil neznanski. Človek
naj ne bi več poginjal v predmetenju sveta, to je sebe;
detroniziran kot pobijavski gospodar bi postal enako-
pravno bitje med bitji sveta. Enakopraven je sicer postal,
vendar ne med živimi bitji; zreducirai se Je na znak. Zlvo
reč je nadomestila mrtva reč. Enakost pokopališča,
vojašnice, privatnikov.
Človek naj ne bi bil več zavezan demagoškim idejam,
lažnim ideologijam, cenenim vizijam, ki so se skazale le
za krinke, s katerimi Je avtoritarnost ljudi varala. Z igro
naj bi te krinke odpravil, Igra naj bi razvijala njegove
spontane ustvarjalne moči. Pa se je dogodilo, da se Igra-
jo le črke, fonemi, grafemi, odsevi, materialije.
Človek naj ne bi več zatiral telesa, čutnosti. Prebil
naj bi ovire moralističnega purizma, predrl skoz goščavo
prepovedi, ki so ločevale polne, čutne erotlCne ljudi,
odstranjevale njihovo neposredno komunikativnost In jih
vezale le na ta ali oni generalni ekvivalent. Pa je prišlo, v
realiteti, tako, da je telo le uporabljalo soteio; da se z
njim ni moglo spojiti; se mu ne odpreti; da se je še bolj
zaprlo vase: zgolj v čutnost egotističnega poželenja, ki je
popolnoma nezmožno za ljubezensko občevanje.
Človek naj ne bi več hlapčeval banalnemu razumu,
vsakdanji treznosti; odprl naj bi si okno v svet; začel bi
čutiti, kar je bilo dozdaj skrito: skrivnost, neizrazljivo,
neimenljivo, zatrto. Rezultat tako lepega namena: privat-
niki se v privatnih grupah зки(зпо vdajajo privatnim
praznoverjem, ki so le variante željš.
človek se naj ne bi več slepil, da je borec za ideje. Z
analizo jezika naj bi odkril, kaj je realiteta idej. Analiza
jezika pa je nazadnje dognala, da sploh ni ničesar razen
Jezika, jezik je konvencionalen sistem, je kompjuter in vsi
mi smo njegova hrana.
Dokler je bil sistem koda še negotova, nejasna,
iluzljska, mnogoobetajoča opozicija vladajočemu morali-
stično nasilnemu patrlarhalizmu, se Je pojil modernizem
Iz živega vira. Iz vseprešinjajočega oporečništva; ko Je
sistem koda zmerom bolj — tudi in predvsem na nelite-
rarnem, na ekonomskem in na drugih področjih — zavla-
doval, je ta opojni vir umolknil; tako danes modernizem
ni več herojsko dejanje zoper reificirani model evropske
zadušljive ječe, ampak postaja, paradoksno, njeno
najučinkovitejše sredstvo, njena čez vse uspešna lepa fa-
sada, njen Inteligentni alibi.
Porekli boste in ml, upravičeno, poočitali: s svojo
novo analizo, ki je morda resnična, zadevaš le literarno in
druge ideologije modernizma, ne pa modernizem kot
umetnost, ne bereš umetnosti, ki se je razcvetela v dobi
modernizma; sekaš ogrodje, brez katerega umetnost
sicer ne more, a nI bistveno zanjo. Umetnost je neizrek-
ljivo, ne pa Ideja antlldeje.
Res Je, bom nemudoma odvrnil. Moji stavki ne dotlp-
Ijejo do umetnosti. Vendar, dovolite mi dve točki obram-
be. Prva pravi:
umetnost se v modernizmu tako usodno spreminja v
ideologijo — čeprav gre na videz za antlideologlzem,
dejansko pa za ideologijo antiideologizma — da se bliža
svojemu koncu. Kaj pa ji še ostane, če izključi življenje
In smrt? Jezik sam na sebi se prej ali slej zlije v sclenti-
stične in specialistične metajezike, razkriva se kot goli
um. (Računalniška poezija je zadnja meja te težnje.)
Druga točka zagovora:
vse do danes. In še danes, položaj traja že vsaj dvesto
let, se umjetnost meša z ideologijo; ne more brez nje.
Ideologija je forsirani, nujni okvir, v katerem se umetnost
socialno pojavlja; v katerem se sploh lahko jezikovno
oblikuje. 2e ustroj Jezika, današnjega, vsakršnega od
neolitika in zmerom bolj, je tak, da izdeluje, usmerja,
določa izraz. Če je umetnost diafora znotraj logičnega
sveta, če Je znamenje onega, kar je zraven, drugje, čez,
potem se to poleg čudno, subverzivno lepi na logiko kla-
sičnega Jezika; Jezik kot sistem ga skuša preprečiti.
In še: vélika umetniška dela so raztresena povsod,
neprogramirana so; znotraj vseh slogov jih najdemo.
Književno življenje pa poteka drugače: Je boj med lite-
rarnimi ideologijami.
Tudi modernizem je bil In je še takšna ideologija.
Ideologija Je posoda, mimo katere danes ni mogoče zaje-
ti nobene, ne žive ne mrtve vode; odvadili smo se srebati
z usti In zajemati z rokami — bogve od kdaj Je ta običaj
že prepovedan. Ga je stria kultura? — Ideologija moder-
nizma Je bila, ki nas Je pred petnajstimi leti navduševala;
manj njegovi umetniški dosežki. In spet Je Ideologija
modernizma, ki se je danes scvrknila. Ideologije so pod-
vržene drugačnim zakonitostim kot umetnost. Umetnost
živo brizga; umetniški tekst, izsanjan pred sto in tisoč
leti, se vsak hip nanovo poraja, ideologija, ko je odrab-
ijena, pa crkne In ni Je sile, ki bi Jo lahko obudila, dokler
ne pride čas zanjo. Ideologija je kruto, poenostavljajoče,
umazano sredstvo družbene zavesti, a žal takšno, brez
katerega danes (še) ne gre.
Zato je bila pred desetletjem In pol, sredi napetega
boja, sredi konkretnega — celo politizlrajočega — časa v
nastajajočih tekstih najmlajšega rodú najbolj zanimiva
ideologija; vsaj zame. Danes je najmanj; vsaj zame.
Razumljivo; Ideologijo Iščem predvsem v tekstih danes
1 234 567 891011 121314 1516171819 20 21 222324 28 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 3в@38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63
najmlajšega rodú, Šalamun pa Je že preSel petintrideseto
leto. Današnji najmlajši rod me opozarja na novi ustroj
sveta In njegove zavesti. Literatura Je, vsaj pri nas, glavni
nosivec In prenašavec nove senzibilnosti, novih idej,
novih življenjskih razmerij. V starih tekstih pa prebiram, z
radostjo, čisto nekaj drugega: tisto, čemur rečemo, po
občutku, umetniška veljava. Ideologija me v' njih vzne-
mirja le tedaj, ko analiziram ustroj naroda, ki mu pripa-
dam, ali epohe, brez katere sl ne morem razložiti
današnjega položaja.
Berem torej po dveh ravneh. In trčim na pristen para-
doks. Ugotavljam, oa je najboljši pisec, v katerem je
najmanj ideološkosti, ali tak, v katerem Je poleg Ideolo-
škosti še zelo močno ono drugo, umetniško. Pesmi iz
zbirke Uran v urinu, neverjetno duhovite, inovativne, za-
bavne, posmehljive, poskočne, na Slovenskem še ne-
viđene, sveže, bledijo; njihov bog, MIlan Jesih, ostaja na
kahii. v Salamunovin izrazito pridobiva avtorjeva fanta-
zijska in fantastična domiselnost, izgublja šokantnost.
Sveti nove se, naj so še tako In zmerom bolj razkošne,
znajdevajo na robu besedno likovnega esteticizma.
Ne pozabimo na bistveno:
tehnika je vse do nastanka sistema koda elu-
žlla. Bila je sredstvo nečemu drugemu. Ne sred-
stvo človeškega bitja, to je gotovo; a verjetno sred-
stvo produkcile. blaga, razrednoetl. vladarjev, idej.
Danes je premenjala naravo: zalezla se Je v človekovo
bistvo, postala njegovo bistvo. Tehnična igra ni več, kot
v nekdanjem Prešernovem Sonetnem vencu, vzdražljivo
sredstvo nacionalne zaveze, ljubezenske izpovedi; moder-
nizem ne mara za nobeno izpoved, buri ga zgolj igra.
Tudi jezik ni več zgolj tehnično sredstvo, kot v taistem
Jezikovno virtuoznem Vencu; vsa(ka) pesem Je danes le
še igra tehnike z jezikovnimi členi, besedami, metonl-
mijaml, sintemi; svet je le še znotraj jezikoven, znotraj-
tekstualen. Današnji modernistični Jezik je sinonim za
znanost, za tehniko; nI več jezik simbolike, ki prinaša
sveto, ampak le sintematike. Jezik ne izraža ničesar več,
kar bi bilo zunaj njega; taka Je veljala v tradiciji. Ne
Izpoveduje, ne prevaja. Kombinira se le Iz sebe kot logi-
čnega histeričnega sistema členov.
Da se zavzemam za vrnitev izpovedi, nacionalne, du-
ševne, stlskovne? Ah ne; odklanlam tovrstno podtikanje.
Sergej kapus
FAKIR
Ve, utrujene kače, ve.
prosti v soncu
bratova moč rasti
grenke rastline
sedež spomina
slanost v obiranju
divjih pečk
svetloba za robom
dviganje v središče obraza
vrenje krvi
zjutraj
spočiti grmi
izbruha trenja zvezd
kri magneta
majhnih stopal
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 32 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Da se angažiram za ponovno prevajanje nadjezikovnosti,
za obuditev direktnega kanala: ideja — literatura? Ne, ne,
te kaše ne bom pihal. Tipam zraven, ob; v tisto in v
takšno drugo, ki ni ne zunaj ne nad, a tudi ni znotraj in
ni Isto. Kam torej? Ko pa se je tako težko izraziti; vse
besede, ki so nam na razpolago, nosijo s sabo obreme-
nitev s polpreteklimi pomeni in mi mojo siutnjo že
vnaprej izkrivljajo; sama gramatika jezika, v katerega se
zapisujem, mojo vizijo (de)formira.
Reči hočem:
ko se literatura izpraznuje, ko se tanjša v zgoijjezik, v
zgoijtekst, se razodene kot zgoijtehnika: kot realizirani
nihilizem buržoazne svobode, enakosti, lažibratstva. A ta
hip nehuje biti umetnost. Med umetnostjo in tehniko,
med umetnostjo in sistemom koda ni več one neogibne
diafore, ki omogoča metaforo in iz katere umetnost
poganja.
V prejšnji dobi se je umetnost ujela, sužnja, v podo-
bo; že to je bilo dovolj slabo. Danes odpravlja še
podobo. Ce pa jo ohranja, podoba ni več mimezis,
posnemanje zgleda, živoga človeškega vzora; je le še
odsev odseva, podoba jezika. Ker se umetniško ustvar-
janje predela v kodiranje členov, izgubi svojo nekdanjo
funkcijo in naravo.
In bravee, gledavec, posiušavec sl upravičeno zastavi
vprašanje:
čemu bi z užitkom ali s pridom gledal upodobljeni
stroj, ukiparjene električne valove, suženjski odlitek noge
v gipsu, če so ti posnetki slabše isto kot posnemano? če
niso niti predelani v nek višji smisel, kot terja tradicio-
nalizem. niti niso klasična blažilna humanistična lepota,
kot priporoča meščanska vlažna duša?
Tu smo.
Meščanska družba zori. Prerasla Je svoje zgodnje,
iluzijsko, humanistično obdobje; morda je segla že čez
svoj vrh, saj se tudi svet produktivizma umika pred
kodom. Da se je končala, ne bi hotel trditi; tovrstne
napovedi so se večkrat skazale za preuranjene; meščan-
ska družba je neverjetno trdoživa. Vendar, dejstvo Je:
znegirala se je v novo, času ustrezno, odporno obdobje
kodiranja.
Ogenj.
Otrdelost in klic.
Okrogle zvezde.
Prihodi uravnavajo vžig.
Risi večje svobode.
Spomini vesolja in žćlja.
Volja nove oblike, zemlja, predanost zarodka.
Svetloba, žerjavica, lokus razleta krvi.
Razbita zvezda, strah, krčenje v eno.
Odprti brizgi.
Meja za znamenje, spanje.
Posestvo pomenov,
otrplost in lov.
Merjeni presledek, udarec v snov.
Samost, bližajoče se truplo.
Reža, curek, bel in rdeč.
Površina, bič barve, pokol,
modro ihtenje.
Beli dogodek, selitev.
Volja spomina in odpadanje zla.
Vsi stiki pripadnost,
pretok brez pomena,
vračanje i/ dna!
Osvetje.
Lokus, predor.
Preteklo gibalo v prihodnost.
Nerojena svetloba,
brezrobnost, razdeljeni prizor.
Prerezana opna, vrtenje.
Upognjena premica, seme, vzdignjena barva.
Ruda, pretok.
Širjenje, prosojnost, pozaba.
Preskok.
Obnebje, notranjost.
Razlet, spomin za izganjanjem zla.
Vera, razžarjena koža.
Met
in žalost,
divji gozdovi.
Prva obljuba, sprememba oblike,
dih v nebo.
Obodi, odsev,
koli nepretrgane zveze.
Reža, gibalo ozadja!
Strup,
zaprti prehodi, razdrti obseg.
Otrdelost, samota.
Stalna nepremična predstava,
prilastitev,
videzi žrtve!
Možnost in krutost!
Vzpenjanje znaka,
vrenje, prosojnost, telo!
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 33 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Nova poznomeščanska Institucija ne odklanja več
modernizma, kot ga je skrepenevajoči, ostarevajoči,
nefunkcionalni starožitni patrlarhalizem; ta se je penil,
od brezzobega sovraštva, od krčevite nemoči, od spar-
jene samozavesti, ko se je začel modernizem, v moji
generaciji, trdovratno oglašati. Patrlarhalizem ni bil spo-
soben priznati, da je sam zasnoval In udejanil vsesplošni
nihilizem; zato modernizma kot funkcije tega nihilizma ni
smel dopustiti. A Je v tem nasprotovanju, naš starčevski
starševski fanatik, polagoma oslabel.
Nova poznomeščanska Institucija modernizem inteli-
gentno vključuje v lastno kodirano členjenje; posrečilo se
Ji je, da je modernizem vpela, kot eno svojih funkcij, v
generalni sistem. Pri tem postavlja literaturi en sam, a
bistven pogoj: da umetnost ne oživlja onega drugega,
drugosti, tistega, kar živi zraven, ob, drugje; da se zado-
volji z obzorjem koda.
Dovoljene in delno celo podpirane so tri različice; in
vse tri so obilo prakticirane.
Prva:
ponavljanje stare smiselne umetnosti zgodnje
meščanske dobe. A ne pozabimo: tačas se Je svet dejan-
sko izpraznil, smisel se je sploščil v znak; obnavljanje
bivšega nI posodobljanje bivšega, takšnega, kakršno je
bilo, v času njegove vélike moči, vitalnosti, sintetičnosti.
Danes se s tem nekdanjim le manipulira. Služi le za alibi.
Je ie muzejski eksponat brez lastne nujnosti. Posnetek.
Obnavljanje Je restavracija, ne oživljanje. Ne izraža duhá
časa; prikriva ga. Model Je učinkovit predvsem za široke
množice; te pa so danes v večini. Ljudje ne prenesejo, da
bi bili le delovne živali, ie členi, ie snov, le racionalni
momenti — zato si umišljajo, da so nekdanji korenjaki,
polni dogodivščin, gibke osebe sredi vrvečega življenja.
Življenje Jim Je, v tej različici, naslikano; trošljo ga kot
fantazmo.
Po vseh voglih se koti brez števila tekstov, proizva-
janih po premišljenih in nezgrešljivo učinkovitih receptih.
Vdor znanosti v pisanje: marketinga, objektivne analize
tržišča; porabnikove psihe. Tovarna današnjih sanj.
Vrh te smeri so tako imenovane uspešnice; tudi Slo-
venci jih že poznamo, čeprav še ne toliko kot tehnično,
trgovsko, manipulacijsko razvitejši narodi. Naši pisatelji,
pa četudi so brez darú, še zmerom sanjarijo o véiiki
umetnosti, o Izpovedi In o podobnem, sumljivem, na-
mesto da bi računali, konstruirali in trgovali.
Druga različica:
eksperimentalna. Eksperimentaiizem modernizma Je v
skladu z nujnim brezmejnim eksperimentalizmom siste-
ma koda.
Znotraj tega sistema je vse, kar je nekoč veljalo za
ustvarjalno, eksperiment. Clovek-člen sploh ni nič druge-
ga kot divja eksperimentalna volja In nebogljen poskusni
zajček; vrti se kot obseden, vse se v nJem in okrog njega
(pre)kodira, vse ostaja isto; obenem In zmerom enako Je
kodirani in eksperimentallzirani člen. Sistem se repro-
ducira, le če nenehoma iznajduje nove tehnične prijeme;
inovativnost je njegov pogoj, vgrajena je vanj kot njegova
usoda. V igri je vse poskus, in če Je človek člen, ga za
poskus nI škoda. Eksperimentiranje z njim Je današnje
tveganje. Vendar ni izziv usodi, ampak Je usoda spreme-
nila značaj: zdaj ljudi ne sooča več tragično s sabo, zdaj
z njimi le racionalno tehnično manipulira.
Vis-â-vis prvi različici — uspešnici konvencionalizma
— Je umetnostni eksperimentaiizem elltističnega, aristo-
kratskega značaja; če je mogoče tema dvema oznakama
sploh pripisati še kak pomen. Kajti plemenitaštvo je le
navidezno, saj ne služI svetemu, plemenitemu, vzvi-
šenemu, izvoljenemu, ampak ravno narobe: funkcio-
nalnemu obračanju vsakdanjega, splošnega, institu-
cialnega, pritlehnega. Eksperimentaiizem je strokovni od-
delek v tovarni; ta pa dela za široko, za svetovno tržišče.
Eksperimentaiizem je odigral, v preteklem desetletju
In več. Izjemno pomembno bitko: razkrinkal, razbil,
deavtentiziral, napodil Je samopašni tradicionalizem.
Pokazal Je, s prstom, na univerzallstično planetarno
tehnično etapo, v kateri životarimo. In, ves preprost,
dejal: glejte, naša resnica; glejte, kralj Je gol. Se nasilno
slačiti mu ga ni bilo treba; le gledati brez rožnatih očal.
Konceptualna umetnost, letrizem, grafizem, kompju-
terska poezija in kar Je bilo podobnih konkretnih smeri,
so z nesramno eleganco opravile zadnji ritual: razkrin-
kanje goljufa, nato pa so, naj so hotele ali ne, stopile v
službo novega kralja, nič več baročnega, nič več tradicio-
nalno razkošnega; njihov zdajšnji vladar je suh,
premišljen, stvaren. Pravi znanstvenik.
Ali umetnost v službi znanstvenika?
Slab posel.
Tretja različica:
ta se mi vidi ta hip najbolj nevarna, ker plove v naj-
bolj samovšečnem zanosu.
Z ene strani je antitradicionalna, saj je le lepa igra. Z
druge nI eksperimentalna, ni po videzu scientistična.
Imenujem Jo esteticizem.
Povrgel Jo Je sam sistem koda. Ta je pač razumen in
ne želi zreti sam sebi ,ienehoma v obisti, razkazovati svoj
tloris, svoj tehnični načrt, svoj skelet (kot ga v eksperi-
mentalizmu). Se globlje je utemeljena njegova želja po
samoskritju: boji se, in nikakor ne neupravičeno, da se
bo v bravcu, ki bo venomer strmel le v racionalno nage,
hladne, ledene konstrukcije, zanetil strah; da se bo
bravee sistemu, ki vse skeletizira, uprl, saj bo v njem kot
v ogledalu ugledal lastno iztrošenost, izmozganost, iz-
žitost in spoznal: sistem sam se redi, jaz pa crkujem.
Eksperimentalna umetnost je za izbrane strokovnjake, za
specialiste, ki so imuni in ki v iogizaciji vsega celo
uživajo; pač poklicna deformacija. Drugi, manj zavarovani
pred surovostjo resnice, naj se tudi v umetnosti sladkajo,
kakor se že v industrijskem in sploh vsakdanjem življe-
nju.
Devetnajsto stoletje je še dovoljevalo neoviran pogled
v stroje, transmisije so sikale pred našimi očmi, mašine
so se neženirano razkazovale gole; danes kar najbolj
cenimo umetno oblikovanje. Zaprimo stroj v lepotno
obliko; tudi proizvod, pa naj Je še tako enostaven, nepo-
memben, enodneven, obiikujmo kot estetski predmet,
dajmo mu videz duše in gibanja, spoiirajmo ga, dože-
nimo njegov videz, ko pa je to opravilo kar se da lahko:
eksperimentalci izumijo prototip, tega odštancujemo brez
omejitve. Opraviti imamo z dvema pakiranjema: z zuna-
njim, predmet v škatli; in z notranjim, prvim, odlo-
čilnejšlm: resnica predmeta — njegova ekonomičnost,
koristnost — oblečena v lepotno tenčico, da bi utrdila
videz neskope, nezgoijtrgovske, človeku namenjene, hu-
mane, dobre družbe.
Esteticizem Je umetnostna smer, katere funkcija je
zavijanje resnice sveta v lepotni kokon, v mavrično
mreno. Zmanipuiirani svet je zdaj spet zapeljivo krasán.
Lepota se Je znova instalirala kot ena osrednjih — in
poudarjeno kulturnih — potreb.
Gre mar za radikalizacijo devetnajstostoletnega
larpurlartizma? Larpurlartizem Je zares odstranjeval
utilitarizem. In vendar ni zmogel zaustaviti njegovega
pohoda. Narobe; najvišje razviti utilitarizem si je zataknil
lepoto kot tako v gumbnico in z njo paradira. To se mu
Je posrečilo, ker jo Je kupil. Danes ni več nekdanje raz-
like med bogatim in revnim; kupna moč je bolj ali manj
enakomerno porazdeljena med vse, zato so pa tudi proiz-
vodi nizkih cen: esteticizem bo vsak čas dostopen vsako-
mur, kdor se bo prenažrl uspešnic.
Nekdanja vsebinsko polna, zdrava, rdečeiična, močna
lepota, dosežena v kakem Zupančiču, se je skladala z
najvišjo stopnjo udejanjanja nacije. Sinteza Je ohranjala
še spomin na rodovno občestvo, na srednjeveško obred-
nost, na mit. Preteklost je biia postavljena v napol še
sveto, napol že ideološko visoko službo bogu-narodu.
Obenem pa je na moderen način stare težke, danes že
nezaznavne mitske ritme preugiasila v gladko spevno
operno melodijo. Čudovit čas povzdigovanja. Nacionalni
kodificirani jezik je ukinil, združil, preoblikoval in spel v
novo kantato nekdanje dialekte. Postavil je lepi, smi-
selni, pošteni, upravičeni zakon: zakon naroda. Vse je
poenotil v Imenu tega naroda; ljudem Je dal smer in raz-
log.
Današnji trenutek Je zarisan nekje v večeru nacije;
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
nebo je že napol nočno In ne rdi več. Sivina zasega vse
živo. Napeto umirjena enotnost nacionalnega jezilo se je
skrhala. Univerzalizem, ki tiči skrit v bistvu nacije, je
razmetal sintezo; bila mu je ovira na njegovi poti usodne
radikalizacije, ki vodi k čistemu umu: k scientifikaciji
vsega. Imperializem evrocentrizma se ne more ustaviti ob
lepi ženski; žene ga, da živo bitje zamenja z lepo — s še
lepšo — lutko, s popolnim robotom. Da pa bi ljudje
vzdržali v tej bistveni robotizaciji, jim mora sistem na
drugi strani popustiti uzdo; ta druga stran je seveda pri-
vatna: žretje lastnih fantazem. Privatnost ni več omejena
le na posameznika. Dandanes je mnogo širša: zaobsega
grupe, okužuje zveze med ljudmi. Paradoks: prl-
vat{istlč)na socialnost. Skupine In (laži)skupnosti ljudi
skupaj sanjarijo: imaginirajo. Zato njihova sanjarska
dejavnost ni le želja, ki ne prodre Izza mejá posamez-
nikove glave. Opazujemo jo povsod, vlači se okrog oglov,
naseljuje se v slumih naših mestnih blokov.
Rečemo ji argot, slung, žargon. Posebno med mla-
dimi je žargonizacija' radikalna. Nekateri pišejo brez
samoglasnikov. Osrednje nacionalne besede so zame-
njane s takimi, ki so karakteristične za ozko kvazl-
socialno privatno okolje. Spreminja se sintaksa, celo
gramatika. Razkroj nacionalne kodifikacije. In vendar:
nosi grupno pozasebljanje v sebi zrno nove socialnosti?
Ali je le navidezno nasprotje izbranemu esteticizmu?
Navidezno, ponavljam; kajti estetika grdega je prav tako
esteticizem — pač namenjem nerazsvetijenim, neiz-
branim, širokim slojem. Nasilje je pendant snobizmu;
oboje je krvava moda, ki priteka iz zastrupljenih cevi
kodiranega sistema.
Obe krili, oba rokava Ideologiziranega oblačila, v ka-
tero se je zagrnil sistem, valovita čez nas: čarovniška
halja biserne lepotije se bohoti v naskoku plamenečega
jezika vzhodnjaških sanj (recimo poezija Iva Svetine); na
nasprotni strani istega naleta seka duhoviti, nespoštljivi,
detronizirajoči, cinični straniščni govor. Izraz ni moj, a
zadeva; tej smeri je stranišče glavni prostor stanovanja.
In imajo prav, moderni barbari, ko so nekdaj posvečeno
spalnico in bogato jedilnico in okusno sprejemnico za-
žgali, posrali: demolirali v sekret. Storili so le, kar jim je
narekoval sistem; njihovo razbijajočo pest, njihovo tepta-
joče kopito je vodil sistem, saj so, členi, le marionete.
Meščanski dom dejansko ni nič drugega kot akumuliran
kup človeškega govna.
Sistem koda rajši vidi to In takšno resnico, ker je še
zmerom nekako angažirana, prizadeta, zanosna, nravnc
čuteča, kot pa da bi povsod visela le podoba zredu
ciranega funkcionalizma. Herojska doba eksperimen
taiizma, modernizma je že mimo; Schwltters, César,
kubizem so odstavljeni. Picabia je sam žalil z mondenim
mesom svoje nekdanje krute ironične dahavske fotogra-
fije. Stran z umetnostjo, ki ponuja enolično sintema-
tiziranje členov, identiteto fizikalnega čebrnanja, kodi-
ranih matematičnih zvokov! Revščino senzacij, barv,
čutov zaprimo v permanentno evropsko ječo, poveznimo
pokrov na elektromagnetične, laserske, nevtronske valo-
ve! Odčepimo stekleničke Helene Rubinstein in razšpri-
caimo vsepovsod opojni vonj penastega filmskega mesa,
vključimo se v kólo pobarvanih okostnjakov, ki jih je
zgrabil esteticistični vidov plesi
Bistvo sistema koda je radikalizacija uma. Eksperi-
mentalizem je njegov najbolj pristen izraz. Tradicio-
nalizem pomirja zaostalejše sloje. Esteticizem pa igra
prebrisanejšo igro, čeprav se je ne zaveda In čeprav
ponavadi veruje v lastno soboslikarsko poslanstvo. Pred-
stavlja se, kakor da bi pogumno zastavljal pot scien-
tifikaciji; kot da bi ji, mnogočesa zmožen, zaslanjal
prehod in jo celo onemogočal; kot da je lepota dan
današnji enakopravno nasprotje védenju.
Pa nI, trdim. Pa njena lepa skrivnost, skrita v lepoti
pesmi, recimo Borisa A. Novaka, neizrecno sili bravea,
da navzame vlogo kritika, znanstvenika in da uganko, ves
nepočakan, razrešuje. Iracionalnost je potrebna, da se
more racio udejaniti; da lahko zmaguje; da se sploh
lahko izkazuje. In še bolj prekanjeno ravna: po poteh
iracionalnosti, skritosti, navidez nedoumljivega se priti-
hotapi v notranje kamrice človekove duše, v gube njegove
zaznave, dozdaj zasute celice razsvetli in si jih, takó,
podredi. Misticizem modernizma vnaša neznan(sk)ost v
najbolj skrito naravo pesmi In (ne)zavesti; s tem dela
umu dostopno zadnje oporišče brez-umnega.
V	tradicionalnih časih je potekalo vse bolj preprosto.
Skrivnost je zaostajala eksteriorizirana; kvečjemu se je
zatekla v usodo, ta pa je nedosežno nad človekom,
znanstvenik ne najde vrat vanjo. Esteticistična skrivnost
nI usodna; nji ni potreben medij svetega. Le vaba je In
pionir, le diamantna glava vrtalnega znanstvenega stroja,
brez katere sonce zavesti — bistvo sistema koda — ne
more prodreti do svojega cilja: do odkrivanja, do opisa
same srčike jezika in človeka, njegove želje in neza-
vednega. In svet ne bi mogel biti do kraja, tudi odznotraj
slečen. Misticistična skrivnost je sredstvo za total(ltar)no
slečenost sveta — na ogled postavljeno le izbrancem:
patentiranim voyerjem: znanstvenikom. (Tudi meni, tudi
meni.)
V	tem okvirju je mogoče Izreči še nekaj besea o
konkretni, o vizualni poeziji kot najdlje IzproženI roki
eksperimentalizma.
Zares, splošna slovenska ustanova, politična, javna,
posvetna. Je še ni posvojila; a Je tudi ne preganja. Pušča
jo v polmraku. Cemú? Ker Je, ta ustanova, še zaostala,
še tradicionalno avtoritarna, še ne dovolj plastično kodi-
rana? Ali pa Je sploh ne more zajeti, se do nje jasno
opredeliti, ker Je v vizualni poeziji nekaj, česar sistem
koda ne more povzeti? — To Je poglavitno vprašanje.
Naj bom že kar na začetku spraševanja kot nož oster:
vemo, da edino smrti sistem koda ne more kodirati;
vse drugo mu je razpoložljivo.
Torej?
Odgovor je odvisen od našega stališča.
Ce menimo, da Je vizualna poezija le ena smer med
mnogimi eksperimentalnimi, potem ne moremo govoriti o
smrti; inovacija Je le kodantna manipulacija. Ce pa
spoznavamo v vizualni poeziji konec umetnosti; če jo
imamo za zgolj morfološko, za razkrojeno urejen sistem
mrtvih, mrtvo animiranih črk; če je v nji sam umetnostni
eksperimentalizem zadel ob svojo nepresežno mejo
(gibanje OHO je bilo tako radikalno, da Je nazadnje
zapisovalo le še posamezne črke, nato črte, nato pike In
slednjič nezapisano prazno belo stran, Zagoričnikov
Opus nič, Plamnova in Pogačnikova Knjiga z luknjo);
potem dejansko simbolizira točko smrti in Je sistemu
koda nedostopna.
Vendar, druga plat te nedostopnosti:
belina Izpraznjenega papirja ni kodiran znak, a tudi nI
nikak govor. Kaj sploh je? Da Je vseeno znak, pravite.
Da označuje ravno mejo koda? Da Je prazna stran zme-
rom možnost napisane strani, napisana stran v možno-
sti? Enaka ničli v številčnem sistemu? Znak, brez kate-
rega pisava sploh m mogoča? Najpomembnejši znak,
katerega prištevamo k ostalim?
Ce je vrh vizualne poezije — prazna bela stran —
smrt umetnosti In pisave, kakšno živo življenje ta člstun-
ska smrt sproža? Grafizmu sledi esteticizem; ne, v nJem,
ni novega življenja, je le posllkanost prejšnjega. Danes
se znova uveljavlja eksistencialna umetnost; tej sem
sodil, da Je korak nazaj, četudi čudežen in oživljajoč. Pa
Je morda življenje rezultat koraka nazaj? Korak nazaj pa
nasledek tega, da smo zadeli ob zid — ob smrt?
Ne oznanjam, strahopezdijivec, nekam polovične re-
šitve? Nisem otrpnil pred dolgotrajnim obleganjem, ki ga
terja volja do zmage nad okopi in zidovjem beline? Je
zaskočivši se korak le priprava na pravi vzlet čez zid, na
pravo — prihodnje — življenje? Na umetnost življenja, ne
več na življenje umetnosti?
Naj to vprašanje zastavim drugače.
Ce je vizualna poezija zgolj eksperimentalizem, kot
(si) jo razlaga prevladujoče mnenje, potem ne prebija
tradicionalne evropske — in za nas najstrahotnejše
zaporniške, vistosmerjene, ideologizirane, metafizicirane,
poenotujoče, vse drugo reducirajoče — pisave. Naclo-
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 2S 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 35 48 49 50 51 5^^4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
nalnl jezik je sicer španski jezdec, ki ga prevrača, iztepa,
mu jemlje bleščavo, a kaj, ko je nacija le prehodna faza;
če se ta vtopi, še nI konec uma, narobe, nacija, stara de-
vica, ga na njegovi najbolj drzni poti ovira. S tem ko
slovnico in sintakso, stavek in glagol, besedo In črko In
črto reducira na sinteme, na nov neobvezen znak, ki je le
igriva kvaziumetnostna zamenjava za matematičnega, kaj
stori s tem? Kaj s tem ne zvede vsega, kar'je v jeziku, v
črki, v podobi še drugačno od racionalnega, zgolj na
nadomestek, zgolj na konvencionalno znamenje, torej na
sredstvo Igrivega uma?
Ali pa, to bi bila sijajna In revolucionarna prilika za
človeka, raziskuje človeško pisavo tako radikalno, če-
ravno znanstveno, da pretolče meje sistema koda, da
paradoksno in avtodestruktivno ubije sámo znanost In
zatipa onkraj ... kam? ... v povsem drugačno medčlo-
veško ... spet paleolitsko? (jemljem sl metaforo) ...
sporočilnost?
Kako bi mogla, vizualna poezija, to zmoči? — S tem
vprašanjem za spočenjajo naše sanje.
Vizualna poezija ne more biti tradicionalizem; manjka
jI sleherna smiselna banalno mimetična vsebina; manjka
ji zmožnost obnavljanja celovitega evropskega nacio-
nalnega sveta. Niti ne more tekmovati, revna pastorka, z
esteticizmom; njena lepota In očitna skrivnostnost sta
preskromni. Ostaja jI — morebiti, morebiti — naloga:
bi se jI moglo posrečiti, da ne bi bila le eksperi-
mentalna?
Najprej:
ne bi smela biti zgolj tehnika:
ne zgolj proizvod tehnike (kot taka je nekoristna,
neuporabljiva), ne zgolj identitetni odsev tehnike (kot
taka Je nepotrebna). Če je še umetnost, če torej še nI
smrt (umetnosti), je v bistvu enaka esteticizmu; kljub
vsem fenomenalnim razlikam tudi ona še zmerom svet
podvaja v reailteto — v tehniko — In v lepo Igro; se pra-
vi, da tehniko skriva; lepa igra je le zamaskirana tehnika.
Naj Je igra celo grda, naj Je le morfemska, naj Je pijan
ples razmetanih črk, zmeda črk In črt, kot taka se zme-
rom profitira od razlike med obrazom in masko.
Tisto sanjano drugačno, kar Iščemo, slepi in neza-
držni, ne more več temeljiti na Igri oblačenja In slačenja,
skrivanja in razkrivanja, maske In obraza. Tehnika kot
zadnji krik poenotene univerzalne zgodovine je dejansko
razliko(vanje) ukinila. Lepota, kakršno poznamo danes, je
buržoazni pojem plakatiranja; okraševanja ambienta.
Tehnika je ukinila usodo; usoda Je le Se reklama z
lepakov. Zatorej:
Je zahteva po obuditvi usode vračanje v klasično neo-
litsko izročilo — vračanje, ki smo ga nastopili vzne-
mirjeni zaradi skušnje neusodne poljubnosti, v katero je
zavozlan svobodni člen sistema koda? če gresta svoboda
in usoda skupaj, če sta enojajčna dvojčka, potem je z
realizirano svobodo udejanjeno končana tudi usoda. In
nobeno pasje tarnanje ne pomaga; potem je usoda
usodno brez tal in se lahko igračkamo le z njenim
manekenskim nadomestkom.
Je še živa ljubezen? NI tudi nje sistem koda zadavil?
Skupaj s sovraštvom? Se je danes zmožen kdo za koga
izpostaviti, žrtvovati? Se za kaj in č0mu izročiti? Da,
cemu, ne le čemu?
Ko pa tega česa ni; bi se že, ta ali oni, Junaško Iz-
prsil, saj smo še čvrstega rodu otroci; pa ne gre, ker
manjka obvezni clli.
Kaj bi tožili, da manjka, ko pa je tak realni cilj
zmerom le allbil Zavrzimo alibljel Ko vera začne verovati
v Boga, v osebo, v idejo, v konkretna nebesa, je že
načeta In brezverska; je že Ideologija In narkotik. Prava
vera veruje tako, da cilja v drugo(st); drugosti se ne da
pozitivno opredeliti, ker so vse današnje opredelitve
znamenja našega metafizičnega sveta-jezika In zato vse
merijo krivo. Zadošča za pravo vero brezmejen odpor do
tega tukaj, do Istega, groza pred ponavljanjem, obup za-
radi praznine, gnus do vtirjenosti? Vtirjenost In praznina
in ponavljanje so le druga Imena za pekel. Nebesa so le
drugo ime za drugo(st). Nebesa so, ker jih nI tu: ker niso
to. Nebesa so eter svetega, božjega, ki sl ga Bog Oče
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 36 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
1 2 3 4 5 e 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47
48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 14 1 5 16 1 7 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49
50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70
1 234567891011 121314 1516171819 2021 22232425262728293031 32333435363738394041 42434445464748495051
52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70
1 2 3 4 5 6 7 8 91011 12131415161718192021 2223 242526 27 28293031 323334 353637 38394041 424344 4546 47 48 495051 5253 54
55 5657 58 596061626364656667 686970
1 234567891011 121314151617181920212223242526272829303132333435363738394041424344454647484950515253545556
5758596061 626364656667686970
1 23456789101112131415161718192021222324252627282930313233343536373839404142434445464748495051 5253545556575859
6061626364656667686970
Gospodar Sistem podredi in si<rije v nedostopno zai^iad-
nico večnosti. Oropati Boga, ukrasti ogenj drugosti,
zminirati skladišče zlata: s preprostim dejanjem izkazati
nedolžnost.
Pa je nedolžnost mogoča njemu, ki govori? Ni jezik
izvirni greh?
Morda pa bi sl mogli zamisliti logos, ki nI logičen?
Mit, ki organizira, a ne enoti in ne podjarmlja? Jezik, ki
ne temelji na pravilu identitete? Govor, ki Izteza svoje
peresaste kaveljčke v nenadzorovan prostor?
Naj zasekam v duševno telo bližnjega le absolutno
predanost svetu, sočloveku? Naj oznanjam protidar,
vrnjeni dar, ki pa ne bi smel biti smiselno smotrna žrtev?
Ta je že proizvod ekonomije. Dogodila naj bi se le Izpraz-
nitev sebe, da bi drugI bil, se razcvetel v mojega
bližnjega.
Ti ne zadošča, iskavec, izpraznjenost životarjenja v
kodu, čistina bele strani, ki je nedolžnost sama? Nismo
pridrsali do kraja, kjer se spet spočenja začetek?
Kaj pa če je tudi izpraznitev le druga plat bogastva,
nabiranja, kopičenja? Ker gre
oboje skupaj, tudi oboje skupaj odhaja, in danes, v
predpostavljenem koncu, ne morem več enega izigravati
zoper drugo. Prazen — poln; vso srečo, nerazdružna
prijatelja, ne prvega ne drugega sl ne želim I
INI celo trpljenje najlepši, najdragocenejši dar neoli-
tika, posledica dela, odtujenega (a neodtujenega ni),
poljskega, rudniškega, živinorejskega? Poticasti nasle-
dek vojn, krvavodejnih, sopotnik Institucialno državne
organizacije? Trpljenje je najbolj ljubljeni človekov otrok,
a sistem koda nam ga jemlje. Pritiskam na gumb, kodi-
ram in se pustim kodirati, je to še trpljenje?
Kaj pa če je takšno početje najstrahotnejša muka, ki
si jo je mogoče zamisliti? Muka nemučenosti? Bolečina
praznote? Groza niča?
Se da temu še reči trpljenje? Gre za tisto trpljenje, ki
očiščuje, pomirja, osvobaja? NI čisto navadno sranje? —
tako bi neprisiljeno bleknil mojster žargona.
Je neskončna imaginativno narcisoidna ekspanzija
želj le posledica nihilizma? So nam esteticistični in
karnistični in ludistični užitki navrženi, da bi z njimi
uravnotežili drsajočo skušnjo niča? Se muka in užitek,
pohlep In gnus, želja in nič družno prekrižavajo In skle-
njenih rok cepajo v podsvet senc, v Hades?
Kaj ostaja?
Nič ne ostaja, takšna je prva resnica. Drugačni,
sanjani svet je tak, da v njem ne more nič ostajati, da
sam ničesar ne zadržuje, da sam sploh ne traja kot osta-
jajoč; kar se kopiči in bogati In skladišči in Instrumen-
talizira, je ta svet, je svet, ki ga ne maram.
Ob-svet, drugje-svet, kako te odkriti, kako te Imeno-
vati, nesanja sanjana?
Ampak to je tisto:
kar odkrivam, z jezikom spoznanja evropskega, s
filozofijo, z mišljenjem logičnim, je že tradicionalni neo-
litski svet: igra skrivanega-odkrlvanega. Kar imenujem, je
že isto: odsev imenovanja. Jezik tvori vsenaokrog le
predmete samega sebe, le pomožna določila zase. Jezik
doseže, da je Ime namesto sveta. Najprej je razlika med
Imenom (kulturo) in Imenovanim; takšen je položaj v
visokem hipu vzraslega naroda. Nazadnje, danes pa je le
še Ime sámo. Besede niso več reči; niso več besede za
reči; so le še besede za besede.
Torej končati z imeni?
Sistem koda nadomešča Imena z znaki; to Je še huje.
Znaki so ie znanstvene okrajšave Imen, le njih tehnično
bistvo. O čemer sanjam, je svet brez Imen.
Sanjam. Sanjam? NI sanja(rje)nje prav tako tradicio-
nalna dejavnost, podvajanje realitete z Imaginarnim?
Ne! Saj sanje niso izmiSIJenIna!
Morejo biti sanje slutnja drugačnega sveta?
Je ob meni ob-svet kot sanja?
More zaplapolati sanja kot dejavni val In zasnovati
svežo družbo?
Vizualna poezija nekaj določno ukinja: samostojnost
novoveške pisave, samostojnost novoveške slike. Vre Iz
srhknna mešania med obollm nekaj drugega? Sploh
lahko o tem drugem merodajno razpravljamo, če se izra-
žamo, govorniki, le z dozdajšnjimi — dopolnjenimi,
dovršenimi — pojmi in imeni? Ce nas vsa ta znana,
zdrsana, zmrvijena imena vračajo v že znano in v stalno
isto?
Ce Je ne govoriti zastonjski posel, sprenevedav in
mlačen umik pred surovo govorečo, ukazujočo, nadi-
rajočo nas reaiiteto. Je potem dober nasvet: drugače
govoriti? 2e; a kako? Preoblikovati z močjo neznanske
stiske človeškega bitja (smo mar že v nji? je že skrajna?
preobračajoča? si je le ne umišljamo, slabički?) dozdaj-
šnjo podobo Imen, vsebino in lik pojmov, obraz stavka,
fonetično pisavo znakov, racionalno sintakso govora,
lastniško ločevanje na slovnični Jaz In ti in mi In oni in
na preteklost in na prihodnost in s tem na moje In tvoje
in prejšnje moje in bodoče moje? RazhoditI dozdajšnjo
slovnico, ki usodno modelira naše reiflcirane, produk-
cijske, poiaščevalne, kodirane odnose? Raztreščiti
obenem z evropskim prisilnojopiškim jezikom tudi evrop-
sko institucijo: ne Ječe narodov, ampak nacionalno Ječo?
A na kaj se opreti, ko sanjam o svetu zunaj lastnine,
izključujoče, blaga, navzdol tlačečega, zunaj koda,
žigosajočega, zunaj sistema, hlevskega, zunaj avtoritete,
posiljevalne, zunaj svobode, neobvezne, zunaj užitka,
ponižujočega, celo zunaj usode, nesprašujoče? Kako
sploh topogiedno sanjati?
Vizualna poezija prišepetuje: naša strategija je v
uveljavitvi razstavitve stavkov na morfeme. Jaz pa vračam
podtikanje: naša strategija Je ravno v otipanju zunaj-
besednosti. Ni potreben ravno neizprosen boj z ideolo-
gijo kodantnega lingvizma, esteticistične znotrajtekstu-
alnostl?
A kakšen preklet boj?
Tak, ki ga sam, ta hip, igraš, nemočen boj samih s
sabo sprtih besed, samih sebe križajočih čustev, nepo-
tešenih, nesrečnih, že vnaprej izgubljenih?
Je edina pot esejizem — čečkanje, ki se ga, prev-
znemirjen, lotevam: brezobzirno radikalizirati sistem
koda, to je uma (kako naj zavrnem znamenito Foucaul-
tovo ^ojico: savoir, pouvoir. Jouir — vedenje, oblast,
užitek?), obenem pa ie-tega subverzivno, notranje In
zunanje, kjer moreš, razstreljevati? Torej še kar naprej
slačiti, a noro dosledno: ne pustiti več nobenemu obla-
čilu, da bi bilo célo, še posebej lepoti, goljuficl, ne? Sla-
čiti kožo, meso, strgati kosti? In prisluhniti temu, kar
zapoje pod nožem samorazrezovanja?
Jc ondula
produit
kond
prod
ukt
ukt
Icon
uk
konec
uka
krovec
rov ka
krov
kroveka
ove
v
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 37 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
^etet ШШп
X)er (^olbat unb ber (^taatêmann
STALINGRAD
Na stalingrajskem polju muzika
gosli in cimbal igra,
junakom na čast,
ki se pravkar v boj podali so.
Mrličev kupov vedno več nastaja,
se sreča enkrat k Nemcem,
drugič k Rusom nagne,
ko Marsu moč nenadoma zastane.
Opazi to kapelnik, cela godba naša:
da ja sijaj te bitke zlepa ne ugasne,
nažgemo viže, rock in twist.
VESELO PRIČAKOVANJE
Grem na štreko,
se na tire počm,
vlak počakam,
nič ne jebem.
Sonce odpizdim
in modro nebo,
ksihte nagnusne
in bedast sistem.
Že rahel zven
v tračnicah
zaslišim.
Jujujuhuhu!
KONEC
Potem, ko je vse končano,
ko je samo nič,
ko sta fuk in duh
eno in isto sranje
in volje in moči ni,
mi manjka ie
suicide on the stage.
TOTAL RAZVRAT
Ko babo po stopnicah
za lase gor vlečem,
vpije pizda kravja,
da rada me več nima.
A kaj me briga to cviljenje,
saj rock 'n roll mi daje moč,
da po njej udriham celo noč.
Se desee iz tovarne,
ki kvante jim bistre oko,
povabim k sebi
na peklenski ples.
Pa kaj, če zjutraj vse pocrka,
saj rock 'n roll mi daje moč,
da dobro serjem ga vso noč.
VLADAR
Vladar je heroj,
ki pride na sceno
in divje kriči:
"Se kurb, še šnopsa!'
1 234 56 7 891011 1213 14 1516171819 20 21 22 23 24 26 28 27 28 2930 31 32 33 34 35 38 37 38 39 40 41 42 43@45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
janko jezovšek
samomorilska i
dajte nam kaj za kadit
dajte nam kaj za popit
dajte nam šnopsa in žganja
rakije in klokotanja
kakršnekoli pijače
damo vam kikle in hlače
dajte tablete za spanje
da bojo večne nam sanje
dajte nam sabelj in strupa
da se v navalu obupa
ločimo laže od trupa
dajte nam čvrstih vrvi
da nam telo obvisi
dajte nam hitra vozila
da bojo kosti nam zdrobila
dajte nam toka in plina
dajte še ognja bencina
dajte nam britvice nože
da si razparamo kože
da si prerežemo žile
in si zabodejo vile v črevesa
da nas ponesejo vile
v nebesa
samomorilska ii
na progi ležati je húdo
ker vlak ima vedno zamudo
strmoglavimo raje z letalom
potegnimo se z dvigalom
na vrt nehotične ploščadi
da jo zagodemo nadi
da jo zagodemo upu
in se umaknemo hrupu
vrzimo se v brezno na skalo
položimo vrat na tnalo
z mosta skočimo
od jeze se razpočimo
šivanke požirajmo
od dolgčasa umirajmo
vzemimo sodček smodnika
in sigurnostne žigice dolac
pika
če vse to ne gre
ne obupajmo
trčimo z glavami
no?
placa
danes je prvi
gremo nakupit
sveže postrvi
jest kaviar
to bo večerja
lupiti krompirja
danes ni treba
naj ve soseda
da gremo v bar
potrošniška
dajte klobas in pečenke
dajte mi stegna mladenke
dajte mi vinskega trsa
dajte dojiljina prsa
dajte mi jagod rdečih
dajte mi usten ljubečih
dajte začimb mi pekočih
dajte mi rok božajočih
dajte še sladke medice
ljubljeno krilo device
uporniška
dajte nam kruha in vina
ponavlja se zgodovina
dajte nam vina in kruha
upor se rodi iz trebuha
komur ni vode in zraka
dovolj in raje pretaka
kri za boljše življenje
ostane le hrepenenje
kdor pa na vse le prikima
in je le črna živina
ta dobi pokojnino
da si zamenja jo v slino
kdor se upira resnici
in kliče krivične k pravici
je od norosti okužen
svobodnih misli je suženj
CitalniSka
o vodnik sorodnik
okroglih sprevodnik
kje je tvoj duh
Slovenci so v senci
zavesti lestenci
naprodaj za kruh
o kje so napevi
kje vriskov odmevi
ali sem gluh
kaj bi z zahodom .
požrešnim gospodom
nismo od muh
XXX
kaj pijanec bi brez vina
kaj kokoš brez petelina
kaj bi gospodar brez biča
kaj deklič bi brez fantiča
kaj počne naj kmet brez polja
kaj mehanik bi brez olja
kuharica brez okusa
in šofer brez avtobusa
kaj mesar bi brez živine
kaj bi starci brez mladine
kaj glasbénik brez posluha
kaj v neslani juhi muha
kaj naj peče pek brez moke
kako naj krade tat brez roke
vrč ni pravšen brez držaja
pendrek nič brez policaja
2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 3538 37 38 39 40 41 42 43 44@« 47 48 48 50 51 52 53 84 56 56 57 58 89
West Centre Hotel
LILLIE ROAD ' LONDON ' SW6 ' TEL; 01-385 1266 ' TELEX: 917728 ' GRAMS: WESTCENTA TELEX LONDON
WHIÏÏi I WAS III LOITDOIT THIS SFRIITG,
I HAD A DREAM ABOUT INTERMTIOHAL DREAIû SHOv;.
I DREAI.ÎÏÏD MYSELF BEING A CH/lIRPERSOIičao£^SOMETHIlJG LIKE.....
#
For Real Comfort and Unique Value in
Basildon, Sirmingham. Cardiff. Dundee. Edinburgh. Glasgow. Hull. Leicester. Liverpool. London, Heathrow,
Newcastle. Portsmouth. York. H.M.I., Centrelink. and Supranational Hotels throughout the World.
1 234 58 7 891011 1213 14 IS 16 1 7 1 818 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 36 36 40 41 42 43 44 45@I7 48 48 90 51 52 53 54 56 56 57 58 59 60 61 62 6364
1 23 4 56 7 8 9 1011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 41 45 46 47 48 4^^1 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
darko štrajn - pripombe k
vprašanju mestne gverile
Baumann, Michael, oitwimi ..Borwrt"
28 e. 47 B«f)m
rtn Gstilinlung durent Eiplotion (§311
. Jtnwôlicii Anqehonflef det Anarchieiengfupp« J2- iuni")
Au!.-«hm»i«hr 1970
SefiCffrwbt/f^Q- 1.7в gr., »cManl^. dunkeíbfsun«* H»ar,
möglictwfwew Kjnn-, Wengen- und íoúv)
C	OtMflippeniMrt
Cliih пет51<ј delavski razred je bil od vseh zmeri
najbolj preguncan, zdej so ga "Soziji" (socialisti,
komunisti), pol pa "mad"-Hitler. Vsakmu je pršlo in
je precenu celo verigo od rdečega do črnega, od
levega do desnega, to je tko, da v nobeni deželi ni
tko teklo kot v Nemčiji in je pol jasno, da oni več
nobeni stvari ne pristopajo.
Anarchistischer Gewalttäter
Vorsicht Schußweffe!
"Bommi" Baumann: Wie alles anfing, str. 35,
Frankfurt/M 1976
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 42 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Prevod zgornjega citata bi naj približno ustrezal
žargonu berlinske ulice, v katerem je napisana celotna
navedena i<njižica. V tem žargonu po nemških
beznicah nemški delavski razred izreka tisto, kar bi v
marksistični terminologiji označili kot razredno za-
vest; natančneje: kot izgubo razredne zavesti. Michael
"Bommi" Baumanr. je individuum tega razreda, ki je
izstopil iz svoje razredne apatije v revolucionarstvo —
preko ročka in bluesa, preko izvenparlamentarne
opozicije do mestno-gverilske' skupine "2. junij".
Danes je Baumann tudi izven tega, v ilegali, saj je še
vedno ña tiralicah nemške policije.
Baumannova knjiga "Wie alles anfing" (Kako se
je vse začelo) je bila ob svojem prvem izidu zaple-
njena, knjigarna "Trikont-verlaga" v Miinchnu pa
požgana. Izšle so nove izdaje, ki so bile podpisane s
kakšnimi štiristo podpisi oseb in založb. Knjiga je
bila v prvem trenutku prepovedana, čeprav gre za
izpoved bivšega terorista, terorista, ki pripoveduje
svojo zgodbo o "tripu", ki je vključeval speciali-
zacijo za izdelovanje bomb. Toda prepoved knjige je
utemeljena v nečem drugem: bivši terorist je razkril
vlogo policije nemške obveščevalne službe (BND):
"En takšen človek kokr Nollau (takratni šef BND) je
že 1966 rekel podpirat vse maoistične grupe, da je to
bla naloga varuhov zakonitosti. Potisnili so nam
orožje v roke, da bi mogli šicat njihove lastne ljudi.
To meni danes še ni prav jasno, ktera vloga tem lju-
dem pripada ... (Ibid. str. 110)
Baumannova izjava ni izmišljotina, četudi pomi-
slimo, da je naivna dikcija fingirana. Njeno verodo-
stojnost je dokazala policija (skupaj z aparatom
zakonitosti za seboj) s svojim poskusom prepovedi
knjige, ki v pogojih nemške akademske demokracije
ni uspela. Naslednji element dešifriranja sklopa drža-
va-terorizem-država v polju meščanskega reda je: ka-
dar se državni- organi ukvarjajo s "subtilnim"
manipuliranjem, se znajdejo na tleh iste iracio-
nalnosti, kateri je subjekt-državljan podvržen v svoji
spontanosti.
II
V pričujočem zapisu nam gre za temeljnejši, po
imenei materialistični razmislek o novem evropskem
"terorizmu", za lociranje mesta "tega fenomena" ob
sprotnem kritičnem obračunu z določitvami s stališča
meščanskih ideologij. Zadeva je še tolikanj urgent-
nejša, ker se to ideološko .stališče pod krinko ne-
kakšne obče morale ipd. hoče vtihotapiti tudi v
marksizem. Uspeh ideološke meščanske diverzije na
tem terenu je potem "dokaz", da je marksizem
vključen v isto logiko oblasti kot ideologije, ki jih
producira v določenih konkretnih formah sedanja
struktura meščanske družbe. Sam marksizem se
podredi moči tega "dokaza", kakor hitro izreče svojo
nezmožnost diferenciranja utemeljenosti pojava,
njegovega zgodovinskega mesta, večplastnega vpra-
šanja položaja delavskega razreda v meščanskih
"demokracijah" in vsekakor še aktualnega vprašanja
države. Prav slednje vprašanje, ki je bilo navidezno
vzrok spora med marksizmom in anarhizmom, odpira
možnost razumevanja italijanskih Rdečih brigad,
medtem ko nemška urbana gverila izreka čistejšo
konfrontacijo, ki jo do določene mere pojasnjuje
uvodni citat.
Žurnalizem legalnega tiska in ostalih informa-
tivnih medijev ne manipulira javnosti, ampak pred-
vsem artikulira legitimnost samega sebe in legitimnost
celotne monopolno-kapitalske strukture in njenega
političnega konstrukta. Vprašljivost te legitimnosti, ki
jo urbana gverila izreka z bombami, streljanjem,
ugrabitvami letal ipd., izključuje tisto prekrivanje
med meščanskim ideološkim čvekom in tistim, kar
materialni pogoji konkretno producirajo kot svoj
skrajni refleks.
"Netransparentnost položaja", kot bi sedanje
stanje meščanske družbe imenovali v kritično-teore-
tičnem kontekstu, je netransparentnost namenov
predpostavljenega skritega subjekta v mreži kapita-
listične produkcije in političnih institucij (katere insti-
tucije niso politične?). Toda ali tak subjekt sploh je?
Za nemškega ali italijanskega mestnega gverilca je
odgovor pritrdilen, kajti prav ta pritrdilnost na-
sprotno konstituira nasproti-samopostavljenost
subjekta, ki se razume kot predikat Revolucije.
Pomembno konkretno vprašanje je, kako individuum
prispe do takšne konstitucije, zakaj se v ogledalu
svojega razumevanja zgodovine povzpne do
samozanikujoče narcisoidnosti. Odgovor je stvar ana-
lize, ki pa se ne sme zadovoljiti samó s pojasnje-
vanjem. če to pojasnjevanje nima namena prestopiti
meja šablonskih razlag.
Ill
Mladi teroristi prihajajo iz različnih okolij, toda na
večino od njih sta vplivali dve italijanski najbolj ri-
gidni ortodoksiji: komunizem in katoliška cerkev.
Newsweek, 15. maj 78, str. 17
1 23 4 56 7 8 9 1011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 43 45 46 47 48 4^^1 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Gornjo razlago "globljih motivov" dejanj Rdečih
brigad povzema tudi naš žurnalizem, samo namesto
"rigidne ortodoksije" pojma komunizma vsta^/lja
"napačno razumljeni komunizem" in podobno.
Kljub vsemu pa se zdi čudno, zakaj tisk socialistične
dežele, kakršna je Jugoslavija, sodeluje, pri vključe-
vanju naše javnosti v isto paniko, kakršno ustvarja
zahodni etablirani tisk. Kakšna je "narava" te pani-
ke?
Deloma jo pojasnjuje Baumannova navedba o
sodelovanju obveščevalne službe pri oboroževanju
skupin mestne gverile, ko so bile te še v svoji
"romantični" fazi. Obveščevalne službe, policija in
verjetna vednost določenih segmentov pravnega siste-
ma so v tem primeru delovale v skladu s svojo
utemeljenostjo v sistemu. Najlaže jih lahko pri-
merjamo z lovcem, kateremu se mora žrtev pojaviti v
polju merjenja, da jo lahko pokonča. Policije, ob-
veščevalne službe itd. po svoji vzpostavljenosti delu-
jejo kot predstavniki cenzure dejanj. Njihova naloga
je zavarovati državo in lastniški sistem pred vsakršni-
mi erupcijami spontanosti, ki je prav tako utemeljena
s prepovedjo, razen organizirane spontanosti, ki je
n.pr. kanalizirana v športne spektakle, prostitucijo
ipd. Vsaka transgresivna spontana reakcija individua
je izven zakona, ki konstituira kriminalno dejanje, ali
dejanje zoper potek obratovanja produkcije itd. Za-
kon in red je torej instrument zapiranja individuov v
obratovanje sistema, ki deluje na obrobju ustaljenih
vzorcev reprodukcije ljudi, vzorcev, ki opravljajo
vlogo zunanjega razloga psihoanalitsko spoznavnega
inkividualnega potlačevanja. Fenomen terorizma torej
v prvi vrsti producira sama pravno-politična nad-
stavba v svoji soodvisnosti z zgodovinsko danim
konstruktom celotne družbene reprodukcije. Hlapci
države, ki se obenem identificirajo z gospodarjem
(kajti gospodar je fikcija v abstraktumu države) torej
logično sodelujejo pri postavljanju tarč. V nadalj-
njem poteku stvari, ko se urbana gverila organiza-
cijsko emancipira, postavi nasproti legalnosti države
samo sebe v ilegalo, preraste meje svoje zgolj nega-
tivne vzpostavljenosti, s čimer se sproži samotek kre-
pitve ilegale in krepitve legale (policije). Prvotna
potreba države po diskreditiranju razredne fronte z
redukcijo na "zlobno ponorelost" posameznikov
zoper dobri red, se izstavi iz igre; ne obstaja več kot
potreba, ampak kot potreba negacije (likvidacije)
konfrontacije, in skupaj z likvidacijo na ravni tero-
rizem — država skuša zajeti čimveč od možnosti lik-
vidacije konfrontacije razredov. Tisk sodeluje pri tem
z razširjanjem panike, ki je panika množic pred
lastno spontanostjo, saj je "ogroženost demokracije"
zahteva po obči disciplini, ki je po modelu iz tride-
setih let v Nemčiji lahko tudi demokratična pot v fa-
šizem.
Italijanska KP je skorajda nasedla tej igri. Name-
sto distanciranja od države s hkratnim distanciranjem
od Rdečih brigad, je v celoti sprejela politično igro
"obrambe demokracije". Značilno pa je, da naše
časopisje ni poudarilo Berlinguerjevega govora konec
maja, ko je pozval k strnjenosti celotne fronte levice
do meje Rdečih brigad — vse preveč se je razgovorilo
o "ogroženosti demokracije" in o morali. Kakšni
morali? O morali države, ki mirno žrtvuje politika, ki
samo kot truplo lahko reši njene moralne dileme?
Ne! Ampak o morali tistih, ki ga "zverinsko ustre-
lijo" (kakšna je razlika med to in nezverinsko ustre-
litvijo?). Kot da bi bila dilema v tem, ali se je mo-
ralno boriti proti meščanskemu redu! Ne razumimo
se napak — ne gre mi za obrambo taktike mestne
gverile v pogojih meščanske demokracije. Gre za to,
da je mejna linija zavračanja te taktike v zgodovini
komunizma bila drugje kot v identifikaciji organizi-
ranega komunističnega gibanja z državo (vsaj še v 19.
stoletju).
IV
Kdo ne prepoznava v fenomenu mestne gverile
nekaj analognega terorizmu in atentatorstvu pred le-
tom 1848, v katerem je svojo epizodo odigrala tudi
Zveza pravičnih (poznejša prva Zveza komunistov v
zgodovini), kdo ne prepoznava v konspiraciji Rdečih
brigad model, kakršnega je v 19. stoletju zasnoval A.
Blanqui s svojo organizacijo "Letni časi" itd. itd.?
Zdi se, da tisti, ki se boje že samo možnega pomi-
sleka, da so tudi fatalne strateške zmote v boju zoper
meščanski red znanilci strukturiranja revolucionarne
situacije. Fetišisti dejanja (der Tat) so opozorilo o
odsotnosti radikalne organizirane opozicije zoper
meščanski red. Spor IVIarxa in Bakunina ni vključeval
strahu pred spontaniteto množic (odkod bi sicer bil
napisan n.pr. "18. Brumaire"). Slo je za spor, v
katerem Marx dokazuje iluzoričnost obstanka
spontanitete že zaradi gole nereflektiranosti diskurza,
ki je spontan v rabi terminov "absolutne" svobode in
v postavitvi "revolucionarne organizacije", ki ji
spontanost ostane zunanja predpostavka, navznoter
pa dobimo teološko hierarhijo "revolucionarjev".
Toda cenzura meščanskega zdravega razuma celo
nekaterim "marksistom" prikazuje sodobno mestno
gverilo kot ekskluziven pojav sedanje epohe, ki ji je
po istem postopku odšteta zgodovina (dialektika).
Ponovi se stara napaka — razredni sovražnik dobi
substitucijo notranjega razkrojevalca. Ideološki
spopadi na levici zanemarijo položaj delavskega raz-
reda, ki je potem morda voljan "izbrati" tudi faši-
zem za rešnika.
Dejanje kot fetiš je v kriznih trenutkih kurantno
blago, vse zmerne stranke lahko do onemoglosti
barantajo za drobiž "demokracije". To je polje, v
katerem "zgodovinski kompromis" lahko postane
zadušnica za svojo lastno možnost, ali pa najde svojo
zgodovinskost v razredni brezkompromisnosti.
"Realna tla zgodovine" sedanjosti so pogoji, v kate-
rih palestinska gverila deluje na izvoru svoje
utemeljenosti, so pogoji, v katerih individui z roba
etabliranega sveta med konformiranjem v "udobju"
in tveganjem življenja izberejo slednje.
Termin "izbire" opozarja na eksistencialistično
totalizacijo, ki se v meščanskem svetu vedno znova
vzpostavlja ali kot teorija svobodne subjektivitete ali
kot bombaška akcija ali kot fichtejanstvo ali kot
praktični jakobinizem ali kot mladoheglovstvo ali
blanquizem ali kot kot rokodelski socializem ali kot
anarhizem določenega tipa ali kot narodnjaštvo ali
kot "Narodnaja volja" ... Skratka, ves čas obstoja
organiziranega marksističnega komunističnega gibanja
1 23 4 56 7 8 9 1011 12 13 14 15 1 6 1 7 1 8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 4^^1 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
(in še pred njim) se pojavlja samozvani preziralec
besede in fetišist dejanja. Idejna borba očitno ustvar-
ja nestrpnost. Mimo tega poudarimo, da pravkar
navedene dualitete ustvarjajo privid točno določljive
zakonitosti, kajti vmes stoje pojavi n.pr. stalinizma,
kropotkinovskega miroljubnega anarhizma, social-
demokracije, anarhosindikalizma itd. Toda ne gre za
ugotavljanje predvidljive zakonitosti, gre za možnost
razpoznanja pogojev, v katerih teoretični subjekti-
vizem začne igrati svojo vlogo, ki jo lahko igra zaradi
odsotnosti subjekta, ki je utopljen v ritmu vseprese-
gajočega sistema reprodukcije. V tem je izpeljana
izguba spontanosti, ki je dosegljiva skozi fetiš dejanja
zoper predstavnika avtoritete.
Država s svojim aparatom je nedvomno repre-
zentant avtoritete, ki funkcionira kot avtoriteta proiz-
vodnje in kot na drugi strani avtoriteta očeta, država
je abstrakcija prav teh reproduktivno utemeljenih
avtoritet ob avtoriteti za obvladovanje imaginacije, ki
jo tvori cerkev. Pojasnjevanje dejavnosti mladih
urbanih gverilcev kot zgolj na psihološki konstituciji
utemeljenega "shizoidnega" reagiranja, je obramba
meščanskega idealističnega ideološkega sklopa pred
materialistično psihoanalizo družbe. Tragična zmota
evropske mestne gverile izvira iz odsotnosti teoreti-
zacije, ki razkriva mehanizme avtoritete tam, kjer ta
deluje. "Tragična zmota" je videti avtoriteto tam,
kjer je reprezentirana, kjer ji reprezentiranost daje
vlogo žandarja, ki je zadolžen za zapolnjevanje praz-
nin delovanja avtoritete v reprodukcijskih meha-
nizmih družbe.
Razvidno je torej z vso očitnostjo, da se teore-
tična in praktična vloga organiziranega komunizma v
odnosu do evropske urbane gverile ne izčrpa v samem
ideološkem odklanjanju in v enoglasnem obsojanju
predrznosti dejanja. Kolikor se, je tak organizirani
komunizem soodgovoren za perpetuiranje in širjenje
terorizma, v končni instanci tudi terorizma države.
Odprto pa ostane vprašanje, v kakšni meri je takšne-
mu komunizmu prezentna alternativa organiziranja
množic za ukinitev meščanske družbe.
V
Potrebno je, da se dotaknemo še enega problema
v zvezi s tu obravnavano problematiko. Jasno je, da
celotni meščanski ideološki instrumentarij v imenu
moralističnega prekletstva nad terorizmom kompro-
mitira vse, kar je v dani strukturi meščanskih družb
politično levega. Pod posebnim udarom je seveda
nova levica in vsa njena tradicija, s kulminacijo pred
desetimi leti na prvem mestu. Nova levica je še
večkrat označevana kar kot "skrajna levica", skupaj
z različnimi marksizmi je v to zajet tudi vsakršen
anarhizem.
Ali to nediferencirano poenostavljanje za omeje-
vanje razuma bralcev Springerjevega tiska lahko
sprejmemo kot točno? Nekateri naši pisci časopisja
nas prepričujejo, da je res tako, in to svoje prikazo-
vanje hočejo prikazati celo kot svojo "službeno
dolžnost". Morda te banalnosti ne kaže podcenjevati.
Nova levica je sicer teoretsko-ideološko-praktični
reprezentant percepcije odsotnosti kritičnega materia-
lizma v teoretskem in praktičnem pogledu v razvitem
svetu šestdesetih let. Porodi jo ponovna popularnost
zgodovine, iz katere povojne generacije izluščijo
marksizem, utopizem, anarhizem, trockizem itd.
Največji del nove levice, ki je marksističen, je formu-
liral kritiko dogmatizma v marksizmu in obnovil
idejni boj, namesto katerega je dolga leta po vojni
vladalo monološko (blokovsko narekovano) hvaljenje
enega sistema nasproti drugemu. Tradicionalni
organizirani komunizem, kolikor ga je še bilo v za-
hodni Evropi, seveda ni manifestno priznal svoje
zgodovinske dezorientacije, sčasoma pa je pripoznal
"nove pogoje", kar imejmo za začetek procesa
ponovnega osvajanja množic s komunistično idejo.
Toda razredne fronte se neprestano zamegljujejo.
Desnica se včasih loti dikcije levice, nekdanji levičarji
(kot n.pr. "novi filozofi" v Franciji) se ponudijo za
predelavo meščanske ideologije v modernizirani di-
skurz antimarksizma. Nemčija je ob svoji komuni-
stični in socialistični tradiciji proizvedla pogoje za
vegetiranje najbolj "pomalomeščanjenega" delav-
skega razreda vsaj v Evropi. Toda mašina kapita-
lizma in novih form imperializma za temi ideološkimi
kulisami izloča pozicijo "tretjega sveta" in "blago-
stanje" dežel starega sveta.
V približno vsem tem neznatni del radikalizma iz
1. 68, ki se ni zaprl v študijske kabinete ali se obrnil v
"revolucijo navznoter", končno hoče presekati vozel
z dejanjem, "popolno predanostjo stvari Revolucije"
itd. To je nevroza in poseben odgovor na nevrozo.
Namesto potlačenja frustracije, eksplozija frustracije
nekje na robu meščanske družbe, ki se proizvaja v
novi fašizem.
Neoanarhizem, ki je recimo ideologija terorizma,
je sinteza marksizma in leninizma z revolucionarnim
dejanjem za vsako ceno. Ocena, da so meščanske
demokracije fašizem, je lahko zmotna ali ne, kajti
nihče nima pozicije izven družbe v prihodnjem času v
objektivni poziciji samo opazujočega boga.
Nova levica ni bila organizirana v enotni partiji,
če odmislimo njene organizirane segmente. Po svojem
spontanem miroljubnem izbruhu (ki pa je terjal večje
število žrtev terorizma države) se tudi kot enotna ni
mogla ohraniti, saj je obudila predvsem različne pri-
stope k 1п1ефге1аај1 razredne razlike, pri čemer
najmodernejša zgodovina marksizma nekaj njenih
teoretikov ne more več odmisliti (n.pr. Dutschke, H.-
J. Krahl, Gorz, Negt, angleška skupina ob New Left
Review, skupina ob "Manifestu" v Italiji itd.).
Mestna gverila je eden od, recimo, zmotnih odgo-
vorov. Toda ni vseeno, kako je konstatirana ta
zmota!
Darko Strajn
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 18 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 45 35 36 37 38 39(S)l1 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
d b vodušek
pripombe k pesniškim prispevkom tega zvezlca Problemov
Friedrich,dr. - Abecedna usoda je nanesla, da se no samem začetku pritičnih Opomb soočim z največjim (posebno kadar v čevljih)
Sauerkraut slovenskim pesnikom. Njegovemu stvoru sem pribil uredniško mnenje "naj napiše kaj boljšega (česar je vsekakor sposo-
ben); vendar je bila odločitev uredništva v celoti (kot je očitno) v prid objavi; in to me je spodbodlo k ...opombam.
Drugega že skoraj n! več pridati.^
Osnovni idej! prvega (da I j šega) kosa nimam kaj očitati (čuvajmo zeleno, ki ga ljubimo) j ampak ta cilj nikakor ne opra-
vičuje uporabljenik formolnihi (ne)sredstev!
Drugi kos (finale Maestoso) je presegel moje dojemanje. (Morda se ne morem zares z dušo prištevati k ljubiteljem tra-
ve - glej tam).
Dekleva, - Ta v tem zboru na oko najbolj nepesniška oblika vsebuje zame največ poetičnega vzdušja.
Milan
Jezovšek, - Zanj ne bom štedil dobre besed. Deklevi ni konkurent, ker druge strune ubira. Njegov jezik in vodila pesmi so v
Janko	v toku trenutne (polpretekle) "punčk" dobe (in ob tem poje, bodisi nekritično, bodisi sam sebi se posmehujoč:
o vodnik
kaj bi z zahodom
požrešnim gospodom
nismo od muli
A kdo n! poln protislovnosti?
s Samomorilsko I se mu je napisala (morda nehote) dobra (diskretna) družbena kritika; na koncu taiste pesmi F a je
(na našem koncu redko) smiselna štiripasovnico -
da si zobodemo vile
v črevesa
do nas penesejo vile
v nebesa
Diagromatsk! prikaz:
vile - angeli (nebesa)
vile - ost!(smrt)	vile - držalo (metla)
vile - čarovnice (pekel)
Kapus, -Njegovi teksti me spominjajo no glasbo. Kadar so daljši (Osvetje...) delujejo kot Improviziran jazz. In iz dolo-
Sergej čenega koto brani uspejo vzbuditi mikaven razbit ritem zvena, pomena. Kadar so kratki, so kot gruča klavirskih ti-
novf že so mimo - komaj do si jih opazil.
Kleč, - Mladenič (Kleč) je skočil na mesec (žensko) in se :
ulegel
in tako nadomestil
manjkajoči del
da je bil rre sec
brez najmanjše
izbokline okrogel
(popolnost - oblika krogle - mistična želja po celovitosti)
Torej on in ona - popolnost, enota? in mladenič tako potenten, da mu luna ni previsoko"?
Te moje ekskurzije v K tečovo peS€tn ne bom popolnoma njemu naprtil, o njegova (tokratna) ekshibicija prav va-
bi...Kajti tokrat je spočel nečastno dete, čeprav se pogosto s Kermaunerjem strinjam, ko postavlja Kleča kot na-
slednika slovenske poetične tradicije.
Memon, - Objektivno (karkoli že ro je) - za objavo. Subjektivno - ne bi bral, če ne bi bil v uredništvu.
Vladimir
Mlakar, - Tudi v toku (že omenjene) punkovščine, ki tudi že pri nas prihaja iz mode, pustila pa bo za sabo na novo iz-
Peter	krčeno ozemlje (erozija). Da je šlo Petru (in punku?) vsaj deloma za pozo, izdaja kontrast med deklarirano vse-
enostjo (grem na štreko ....n'č ne jebem) in potrebo po barvitosti željenega (zagovarjanega) konca:
ko je samo nič
volje in moči ni
mi manjka še
suicide on the stage
(''aralela - ? - "Take strychnine for your ultimate trip!") Doslednosti Mlakarju tu ne moremo očitati; voljo vseka-
kor ima, volji dd'največje" (in zadnje) uprizoritve - uprizoritve smrti. (Spolnost že več ni tabu). Smrt kot pos-
lednji "noli fangere"- demistificirano, vulgarizirana... Do tega je moralo priti. Ob tem lahko preskočimo na
tekst Stalingrad:
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 2S 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 46 48 49 50 51 5^^4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
Mrličev kupov vedno več nastaja
se srečo enkrat Nemcem
drugič k Rusom nagne.
Boji naših očetov niso naši boji. Njihove grozote so nam pravi ¡ice o trojanskem konju, njihove grozote lahko
pojemo neprizadeto kot lllado za šolsko berilo, in kdo se je iz šolskega berila naučil, da se js vojne treba
bati, izogniti... So pesniki znanilci? Nam tak odnos nakazuje, da se je strah polegel, da so obrambni reflek-
si ugasnili ... kajti ali n! morda vojna .... hec?
Pesniki ne pišejo z razumom, poezija ni logika; sicer po tudi v človeškem ravnanju v nojšipšem smislu ni videti
posebne logike, še poezije ne...
Rotar, - Če si navaden smrtnik in pišeš pesmi: kratke pesmiso najtežje. Brvar jih je pisal vodoravno (enovrstičnic«; -
Dreja tudi Kleč). Oba ne vselej uspešno, vsekakor pa sto sicer dosti boljše pesmi ustvarila.
Rotar piše navpično.In vodoravno. No jo. Ne. Napisal je tudi (upam, da ne slučajno) dober tekst (ki je se-
veda malo daljšiI), ki se začne z mahajočimi otroci in se konča z odraslimi.
Zlobec, - Čeprav se zavedam, da je ocena "dobro narejeno" pogosto uporabljena tam, kjer nam kaj ne seže čisto do
Jaša	srca,obenam pa ne moremo mimo tega, da gre za kvalitetno stvar... Prav to je moja opomba k Zlobčevi poe-
ziji, ki je v tej družbi gotovo najelegantnejša, pričo o mojstu besede - jezika. Tu ni disonance, obliJ<a je
dognana, vsebina (morda) še preveč.
Kaj mi brani, da ne morem z njim na njegov planet?
V taki celovitosti ti že majhno neskladje prepreči popoinstik. Pri mojem odnosu z Zlobcem so to pomanjševalnice:
(dobesedne in smiselne):
medtem je p tičica
s kijunčkom gre do nebo
To nagnjenje go spravlja pri meni v pre'dal ... kjer sicer ni v slabi družbi. Pomanjševalnice je ljubil tudi Kette.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 011 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 20 21 22 23 24 2S 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 5^^4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64
isati i gOvoriH slovenački ¡oš-ne znači biti slovenec; t.j. da ne
ko lingvistično dejstvo ¡oš-ne znači podudaranje s dejstvom neke d
olocene nncije, koja bi od-ločilno učinkovala v podudaranje mene s
tom nacijom, t. j. do-ločala moje iz-rikanje in/ili u-pisivonj
e u jednom striktno določenem geogrnfskem-političnem-ide
ololkem prostoru, ki je ovde slučajno prostor slovenstva, mogel bi
neke -^eči, da serem na mesto slovenaca, ali tega mesta ni: topos j
e uvek-več drugje, izmaknjen/izmikajuč-me in serem u ponor /civili
zirnne sranje, sranje civilizacije je višemanje vedno sranje u pon
or/ i još ovo /npr. znano je, da je u indiji naseljenih oko pet mi
lijuna slovenaca:, natančno številko daje "Pegam in Lambergar", tek
st F. Rudolfa; podatak je iz leta 1971/
/trenutno mi nije sasvim jasno što som htio da rečem; ako nij
e jasno niti vam, potlej smo skupaj u nejasnom /skupaj nejasni; In
V slogi je moč in u masi je toplo in. tako prijatno smrdi po švicu,
po giljetini, po madam pompadur, po čredi, koja je sognano u šišan
je, ulazi postaven kmet, ki naj smi-di po rakiji /mekani/ in ima u
šakama ška-'je in odlaže brkonji čeljustniku brkove.../
dakle evolucija; tO''e|, od tega 1.9.1978 do danas sem
toliko segel čez^e, da mogu vi,deti što je na stolu, skrivnost je o
dg'njeno, tančice koje je detinstvo splelo in pregrnule preko dolg
očasnega, todo prefriganego mišljenja istoga, su pregorele, torej
danos sem jugosloven. razširitev pojsoža izmoknula je dotle čist
o in nepokvarjeno pri rednost crkva na hribih, bele, vijugave ceste,
tu i tamo dim iz dimnjaka ili iz finše /sada in od tu ni jasno: fla
šo ili dimnjak/, znamenj ob putu, nezadržnega progreso, mesijonsk
e posvečenosti u tajnu poslednje ure in spasenja /ko je sasvim jas
no kdo mo'o da je spašen i ddo može biti spašen/. . .
v prêts tovi je prog'-es nekaj toko očiglednego i foscinontnego,
toliko sam primoknjen nekim novim prostorom, ki do nndoljnega i ko
sni je definitivno ukidaju fiktivni prostor prošlosti, ga vdenejo u
besmiselno zunoj-Iogična oniričko videnja u kojima je kvečjemu
smešen, ki se /tu in zdaj, za-enkrat/ prostori jugoslovenstvo, da
je samo pitanje časa, kod e ekîponzijo iz ovih za sada još uvek n
ovih prosto'-a, upisati tudi te iste nove prostore, jih razgraniti u
geografsku kartu za neodrešujoči zor od onstran in tostran. . .
samo da bo jezik, koji čs se tada upisivati i/ili izgovarjati,
toliko tuj/ drug; različen; da bo očekivanje sporazumevanja /s vaš
e st ane, nikad nije to moje očekivanje/ nemoč gobavcev ispad jed
nog zida koji ubija več time, da je tu /s svojo prisotnostjo/ koo
plivanje i ronjenje u ognjenom mo-^u jezika, čije je mnoštvo još ne
predvidljivo, kao tinjonje smrti /nepos^edovono/; kao
2 3 4 5 6 7 8 9 1 0 11 12 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 48 21 22 23 24 25 @27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 58 60 61 62 63 64
iztok <;nksida-inknc	OBJAVA
nisam slovenac
rojen u atlantidî i naložim u sebi sve, kor }e pozobljeno î p
otopljeno; ribe se pretakajo iz čaše u čašu; upisane u kamnu; kamn
i preplesknni s algama ili nacionalističkimi znamenji: falos koji
štrli u večnost, u apsolutno, кпо zrenje ideja
znčeci su stvar bega u more, kroz još ne jezik,daleko od pre
foknnjn smrti, daleko od vedenja o fi-ulenju, jakih bokov /kot ples
trebuha v dotiku evkaliptusa/ in s štapom u roki. jedenje je stvar
štapa in rnkovic in polžev in sečanja na daleko, veličastveno, tru
jujuče zlato dobo; faza ubijanla in stalno prekidanje te faze; več
na mogućnost krntkog stiko /ili |o? bolje: izza večnosti/
tigar ¡e vstopil vame. v mestu JEST panika, ljudje se zatvara
ju za svnkimi "i-ati /starn , ponavljana stva-": zaključati, ključ u
buno'-, prek leve rame/, u momentu smo na ulici gasilci i ¡с>
sami: smešen in s predolgimi uhlji / adi: inter vaccas bos est abba
s/, z gasilci smo prijatelji, b zo; pripremimo rajanje in sedemo g
o pozno v noč i pljujemo svetu guzicu europske demokraCIE; toga od
gosilacn nisnm očekivao, nikad, zato me proti Jutru vrne
jo u kletku. K'ožnik in plostična žlica / ne smem se sam ubiti / su
jedina veza s svetom. Sam sam, ovde in svoboden...
ni-^em slovenac
dakle: to, dn pišem i govorim slovenački, še ni nikakvo jamstv
o zn to, da sam nek slovenac / prvi put sam besedo slovenac čuo 1 .
9. 1978 in nimam nikakvih razjašnjenja o tome, zakaj ovde gre. mogu
da mislim -svašta! i mislio sam <;vaštn:
da je slovenac puki sinonim za avst oogarskog brambovca iz prv
ih redova , ki pada z besedo hvaležnosti svojemu cesarju v gobec / go
bcu;
do je to nabasana, čitalnička, čejankarska, gobarska, gubava,
b-untarskn, kajžarska, polizana, pojebana, klavstofobična, sodomi
(ska, nekromatička, gnjila rit;
da je to gobi na 983 ;
da je to katoločki - liberalistički - oportunistički sekret za sl
užavke u rokefelerovoj palati 1978;
da je ... šta je ? pitam svakog, ki bi to znao, da mi ovako uzgr
ed kaže, kaj je to slovenac
od 1.9.1978 sem u izvesnom smislu evoliral od točke /1.9. je
Ovde tek toliko, da se določene vremenske koordinate, vremenska ta
čka, iz katere lahko izvajam kretanje /, ko sem se još pitao što je
to uopšte slovenac, kad sam imao priliku, da izjavim dejstvo, da p
1 23 4 56 7 8910 11 12131415 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 5.(5^ 57 58 596061 62 63 64
2 3 4 5 6 7 8 9 1011 12 1 3 1 4 15 16 17 1 8 1 9 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 424344 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55^)57 58 50 60 61 62 63 64