4 STROKA Inclusion also in the Area of Literature for Blind children Aksinja Kermauner, Jerneja Herzog, Maja Logar Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe Izvleček V zadnjih letih prejšnjega stoletja se je po svetu začela širiti ideja inkluzije, torej vključe- vanja ljudi s posebnimi potrebami v širšo družbo na mnogih področjih. Eden od pogojev za uspešno vključevanje oseb s posebnimi potrebami v okolje je prav gotovo dostopnost informacij, ki naj bi bile razumljive vsem. Za slepe in slabovidne odrasle bralce je v Sloveniji prilagojene kar nekaj literature (prepis v brajico, zvočni zapis), manj pa je je za majhne slepe otroke. Slikanice, v katerih so ilustracije dostopne tipni zaznavi, imenujemo tipne slikanice ali tipanke in le z njimi bodo majhni slepi otroci lahko polnopravno uživali v branju. Knjiž- nica kot prostor spodbujanja branja ima na tem področju izjemno inkluzivno vlogo. Napore na področju dostopne literature za slepe in slabovidne otroke v naslednjem prispev- ku predstavljajo kar tri avtorice. V prvem spoznamo načine prilagajanja besedil za otroke s posebnimi potrebami, še posebej za slepe in slabovidne, tipne slikanice (tipanke) in njihov pomen; v drugem sta opisana projekta Praktično manipulativne metode pri razvijanju taktilnega gradiva za slepe in slabovidne v LUM (SLUM) in Dotakni se umetnosti (DUM), oba v shemi Po kreativni poti do praktičnega znanja, ter projekta TAKTUS in TAKTUS II (tip, aktivnost, kreativnost, team, umetnost, slepota) v sklopu sheme Študentski inovativni projekti (ŠIPK). Predstavljena je tudi zbirka tipank Potipaj me (in njeno nadaljevanje), ki je nastala v okviru predmeta Likovno specialno pedagoški projekt. V tretjem prispevku avto- rica oriše Službo za mlade bralce in razširjen program Skupine za uporabnike s posebnimi potrebami v Mariborski knjižnici, način obdelave tipnih slikanic, povezavo tipnih slikanic z igračami, ki jih omogoča bogata knjižnična Igroteka, in dogodek Potipaj me, ki nakazuje sodelovanja Mariborske knjižnice na lokalnem in vseslovenskem nivoju ter jo umešča med močne inkluzivne dejavnike. Ključne besede otroci s posebnimi potrebami, bralno ovirane osebe, slepi in slabovidni, prilagojena literatura, slikanica, tipanka UDK 82(02.053.2):376 5 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 Keywords children with special needs, persons with reading impairment, blind and visually impaired, adapted literature, picture book, tactile book Abstract In the last years of the previous century, the idea of inclusion became widespread, i.e. inclusion of people with special needs in various aspects of society. Among the conditions allowing a successful inclusion of people with special needs in the environment is undoubtedly availability of information that everyone can understand. While there is a fair amount of literature in Slovenia adapted for the blind and visually impaired adults (Braille transcription, audio recording), literature for blind children still needs some attention. Picture books with tactile illustrations, called tactile picture books or tactile books, are the only way for small blind children to be fully included in an enjoyable reading experience. In this sense, the library, as the environment that fosters reading, has a powerfully inclusive role. The efforts in the area of available literature for blind and visually impaired children are described in this work by three authors. The first article introduces the ways of adapting the text for children with special needs, particularly for the blind and visually impaired, as well as the genre of tactile books and their importance. The second presents the projects Practical Manipulative Methods in Developing Tactile Material for the Blind and Visually Impaired in Fine Arts (“Praktično manipulativne metode pri razvijanju taktilnega gradiva za slepe in slabovidne v LUM (SLUM)”) and Touching Art (“Dotakni se umetnosti (DUM)”), both within the scheme Taking a Creative Path to Practical Knowledge (“Po kreativni poti do praktičnega znanja”), as well as the projects TAKTUS in TAKTUS II (represent- ing the concepts: type, activity, creativity, team, art, blindness) within the scheme Students’ Innovative Projects (“Študentski inovativni projekti (ŠIPK)”). The article also introduces a tactile book collection called Touch Me (“Potipaj me”), along with its continuation, created within the Special Pedagogy Art Project. The third article outlines the Young Readers Service and the extended programme implemented by the Group for Users with Special Needs at the Maribor library, as well as the approach to tactile books, connection between tactile books and toys from the extensive library toy supply, and the event Touch Me, which reflects the Maribor library collaboration at the local and Slovenian level and its placement among strong inclusive factors. Aksinja Kermauner INKl UzIJA IN SlIKANICA Inkluzija izhaja neposredno iz človekovih pravic in iz ideje multi- in interkulturnosti ter pluralizma (Skalar, 2002). Je sistem inter- vencij, s katerimi skušamo delno ali v celoti vključiti socialno izključene posameznike v socialno skupino ali v širše socialno okolje. Če pa naj bi se okolje spremenilo, potem je treba razmišljati o prilagoditvi različnih dejavnikov. Vključevanje v družbo, ki sama sebe imenuje inkluzivna, bo uspešno le v primeru, da imajo odrasli in otroci s posebnimi potrebami (OPP) zadovoljene vse kulturne potrebe, torej tudi prilagojeno literaturo. Prav gotovo si otroštva brez slikanice ne mo- remo predstavljati. Otrokov prvi stik s knjigo v predbralnem obdobju poteka s pomočjo ilustracij, mladi bralec odkriva in spoznava domišljijske podobe, ki so jih zanj ustvarili drugi. To učenje poteka na kognitivni ravni, ravno tako pa tudi na področju umetniške občutljivosti (Dolinšek Bubnič, 1999). Otrok posluša in kasneje bere literarno zgodbo, prav tako pa zaznava tudi likovno. Slikanice predstavljajo otrokov prvi stik s književnostjo in likovno umetnostjo, mu omogočajo lažji Inkluzija je sistem intervencij, s katerimi skušamo delno ali v celoti vključiti socialno izključene posameznike v socialno skupino ali v širše socialno okolje. 6 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe vstop v kulturo svojega naroda in ga duševno ter intelektualno bogatijo (Haramija in Batič, 2014). Ker sta v slikanici zastopani literarna in likovna zgodba, lahko otrok raziskuje slikanico kot predmet, na ilustracijah prepoznava obli- ke, različne odnose med predmeti in ljudmi in jih povezuje s svojimi dotedanjimi izkušnjami. Interakcija s slikanico mu lahko sproži različ- na čustva in občutke, omogoča vedno nove možnosti igre ob prebranem in ustvarjanja (Dolinšek, 2004). Vsa ta večplastnost doje- manja literarnega dela pa predstavlja tudi osnovo funkcionalne pismenosti v širšem pomenu besede. Vse to velja ravno tako za otroke s PP . Zato je nujno, da tudi njim ponudimo pester nabor otroških knjig, saj bodo le tako dosegali svoje vrstnike s pričakovanim razvojem. Slovenski trg ponuja zares veliko domačih in tujih otroških slikanic, vendar jih je zelo malo prilagojeno otrokom s PP . IFLA (Mednarodna zveza bibliotekarskih združenj in ustanov) navaja zaskrbljujoče dejstvo, da je le 5 % infor- macij v svetu popolnoma dostopnih osebam z bralno oviranostjo. Družba se sicer vedno bolj odpira tudi na tem področju in zato nasta- ja več knjig, ki so prilagojene tem ranljivim skupinam bralcev ali o njih govorijo, vendar po besedah avtoric Jamnik in Picco (2011) niso vse slikanice in knjige s tovrstno tematiko kakovostne. Avtorici pravita, da naraščajoči trend knjig o 'drugačnih' in za 'drugačne' izka- zuje dva nasprotujoča si vidika: potrošniški, ki sledi pridobitniškim namenom in navadno ni kakovosten, ter namembnostni. Ta potrjuje dejstvo, da je namembnost lahko do velike mere združljiva s kakovostjo. Na strani zveze IFLA je tudi navedeno, da mo- rajo imeti ljudje z ovirami pri branju s podporo Mednarodne konvencije Združenih narodov o pravicah oseb z oviranostjo enake pravice do dostopa do knjig, znanja in informacij (About the Libraries Serving Persons with Print Disa- bilities Section). BRAlNO OVIRANe OSeBe Izraz bralno ovirane osebe označuje osebe, ki imajo različne senzorne, fizične ali kognitivne primanjkljaje. To jim preprečuje, da bi lahko brali pisno gradivo tako, kot to počnejo osebe brez ovir (load2learn). Med osebe z ovirami pri branju uvrščamo osebe s slabovidnostjo, slepoto in z okvaro vidne funkcije, gibalno ovi- rane osebe, osebe, ki imajo različne težave pri učenju, osebe z disleksijo, motnjo avtističnega spektra in motnjo pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) ter osebe z motnjo v duševnem razvoju, dodali pa bi tudi gluhe osebe, katerih prvi jezik je slovenski znakovni jezik. Prav tako spadajo v to skupino po našem mnenju tudi oklevajoči bralci, priseljenci, pripadniki manjšin in starostniki z različnimi senzornimi in kognitivnimi težavami (pešajoč vid, demenca, stanje po kapi itn.). Za različne skupine otrok s PP so tudi prilago- ditve lahko povsem različne, lahko so tehnične ali vsebinske, skupine pa jih lahko uporabljajo vse življenje ali le v določenih obdobjih. Nekaj pravil pa je tudi skupnih. Prilagoditve za slabovidne so na primer zelo podobne prilago- ditvam za osebe z disleksijo, le črke so za sla- bovidne navadno večje. O povečavi govorimo od 14 pik naprej. Pri obeh skupinah se izogi- bamo samim velikim črkam in ležečemu tisku. Uporabljamo le levo poravnavo, papir naj ne bo pretanek in naj se ne blešči; izberemo rahlo obarvanega. Črke naj bodo brez serifov (Arial, Tahoma, Calibri itn., nikakor ne Times New Roman, ki se danes veliko uporablja). Razmik med vrsticami naj bo 1,5 (Kermauner in Plazar, 2019). Za gluhe otroke, katerih primarni jezik je slo- venski znakovni jezik, je zelo pomemben izbor besedišča. To ne sme biti preveč kompleksno in abstraktno, saj je obseg zaradi drugačnega usvajanja pomena besed manjši kot pri sliše- čih. Besedila je treba ilustrirati s kretnjami in/ ali posneti tolmačeve kretnje na video, kar je v slikanici lahko dostopno na priloženi zgoščen- ki ali preko QR kode (Kermauner in Plazar, 2019). Lahko branje (angl. Easy to Read) so prilago- jena besedila, namenjena osebam, ki zaradi različnih razlogov težje berejo ali razumejo originalna besedila. Besedila so lahko av- torska ali prirejena. Ne gre le za prirejanje že obstoječih informacij, temveč tudi za ustvar- IFLA navaja zaskrbljujoče dejstvo, da je le 5 % informacij v svetu popolnoma dostopnih osebam z bralno oviranostjo. Lahko branje (angl. Easy to Read) so prilagojena besedila, namenjena osebam, ki zaradi različnih razlogov težje berejo ali razumejo originalna besedila. 7 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 janje besedil v laže berljivi in razumljivi obliki (Haramija in Knapp, 2019, str. 52). Besedila v lahkem branju morajo biti napisana razumlji- vo, s kratkimi in jedrnatimi stavki, preprostimi besedami, brez narekovajev. Priporočljivo je, da je med besedilom umeščenih veliko slik ali ilustracij (tudi za odrasle) (Haramija, 2016). Več informacij, kako pripraviti lahko berljivo besedilo, je na strani projekta Lahko je brati: www.lahkojebrati.si. Slepim otrokom je treba ponuditi besedilo sli- kanice ali ilustrirane knjige v brajici (Braillovi pisavi), dodati pa moramo tipne ilustracije. Za to, da bo slepi bralec lahko otipal ilustracijo, jo moramo ustrezno prilagoditi v tipnem načinu. Tipna slika je pravzaprav vsaka slika, ki je dos- topna tipni zaznavi in se drži določenih pravil oblikovanja. Ne more sicer povsem nadomesti- ti slikovnega gradiva, vendar je za slepe bralce dostikrat edini vir spoznavanja (Kermauner, 2013). Slikanica za slepe je lahko kompleksna celota književnega in likovnega vidika le s tipnimi ilustracijami. TIpNe SlIKANICe Veliko pravljic in povesti je prepisanih v bra- jico ali so posnete na nosilec zvoka, tako da so dostopne slepim otrokom. Žal pa manjka takih, ki bi imele prilagojene tudi ilustracije, torej tipnih slikanic. Tipne slikanice so po posebnih pravilih načrtovane slikanice, ki so običajno sestavljene iz krajšega besedila in tipne ilustracije. Besedilo je v povečani (od 18 pik naprej) ter brajevi pisavi. Ilustracije so lahko narejene z različnimi tehnikami, vsem pa je skupno, da jih je mogoče otipati. Pri pripravi tipnih ilustracij izhajamo iz osnovnih razlik med vidom in tipom (Claudet, 2009): vid je distalni čut, deluje na daljavo, tip pa proksi- malni, stični; vidno zaznavanje je sintetično in z njim zajamemo celo sliko, tipno pa anali- tično, vezano na detajle in format, postopno (Kermauner, 2013). Dobra tipna ilustracija je generalizirana, torej očiščena vseh nebistve- nih informacij, metodično in didaktično pa je prilagojena starosti slepega otroka (Brvar, 2000). Veliko slepih otrok še razloči močne barve, zato za tipne slike uporabimo nasičene, kontrastne barve. Sorazmerja med tipnimi figurami naj bodo taka kot v naravi (npr. bolha naj ne bo večja kot pes), razen če zgodba tako ne zahteva. Uporabljeni material naj podpira prikazan objekt, torej za hladne objekte upo- rabimo gladke materiale. Ne uporabljamo linearne perspektive in se izogibamo prekri- vanju predmetov, živali ter oseb; vedno prika- žemo celotno telo človeka ali živali, ne samo enega dela. Ljudi in živali upodabljamo od spredaj in prikažemo vse okončine in ušesa, če je le mogoče. Pri velikosti in formatu tipnega prikaza sledimo drži dveh razprtih dlani v širino (ležeč A4 format). Slikanica se med branjem ne sme zapirati – bralec tipa ilustra- cijo z obema rokama – zato pazimo tudi na vezavo. Ilustracijam lahko dodamo tudi vonje in zvok (Kermauner in Herzog, 2019). pOmeN TIpNIh SlIKANIC S tipnimi slikanicami pri slepih in močno sla- bovidnih otrocih razvijamo bralno pismenost na več načinov. Na osnovni ravni razvijajo in izboljšujejo čutilo tipa, s čemer začnemo že v najnežnejšem obdobju – razvit tip je predpo- goj za branje brajice. Tipne slikanice prav tako spodbujajo precizno motoriko ter pomagajo pri razumevanju določenih oblik v procesu posploševanja oz. generalizacije. Seveda je ključnega pomena tudi pridobivanje novih informacij (novi pojmi ter pojavi) in utrjevanje izkušenj iz vsakdanjega življenja. Ne nazadnje pomagajo razvijati jezik (Kermauner, 2013). TIpNe SlIKANICe V SVeTU IN pRI NAS V tujini je izbira tipnih slikanic precej velika, predvsem po zaslugi dijonske založbe »Les Droits Que Révent« »Prsti, ki sanjajo«), ki že dobro desetletje z natečaji, tekmovanji, lite- raturo in nasveti pomaga pri širjenju teh tako potrebnih knjig (Kermauner, 2014). V Sloveniji je zaenkrat zelo malo tiskanih tipnih slikanic, ki niso unikati (Snežna roža, Žiga špaget gre v širni svet in Žiga špaget je za punce magnet Aksinje Kermauner, Zakaj imajo zebre proge Lile Prap). Nekaj zanimivih izdelkov so ustva- rile študentke in študenti Inkluzivne pedagogi- ke na Pedagoški fakulteti Univerze na Primor- skem (zbirka »BralaTipke«, tipne slikanice v Dobra tipna ilustracija je generalizirana, torej očiščena vseh nebistvenih informacij, metodično in didaktično pa je prilagojena starosti slepega otroka. 8 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe lahko berljivem načinu). Večina tipank je bila podarjena Centru IRIS ali slepim in slabovid- nim učencem v večinskih šolah. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru pa je v sodelo- vanju z dr. Jernejo Herzog nastala zbirka tipank študentov Likovne pedagogike »Potipaj me« v dveh delih, kjer so študenti uporabili vse svoje znanje in domišljijo ter ustvarili zares imenitne umetniške stvaritve. Jerneja Herzog pRVA UNIKATNA zBIRKA »pOTIpAJ me« V sklopu študijskih obveznosti pri predmetu Likovno specialno pedagoški projekt študenti 4. letnika likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru usvajajo vsebine področij likovne umetnosti in dela z ranljivimi skupinami. Namen učnega predmeta je, da se študenti seznanijo z načini in postopki dela z ranljivimi skupinami na različnih področjih vizualne likovne umetnosti (slikarstvo, ki- parstvo, arhitektura, literatura …). Poleg štu- dijskih vsebin, kjer se študenti likovno peda- goške smeri seznanjajo z različnimi sodobnimi didaktičnimi principi dela in razvijajo lastno kreativnost, je naš namen tudi, da študenti ozavestijo pomen lastnih kreativnih sposob- nosti za pomoč ranljivim skupinam. Zavoljo likovnih sposobnosti in svojega likovnega talenta se študenti lahko uveljavljajo tudi na področju prilagoditev umetniških eksponatov in literarnih del. Takšne prilagoditve so zaradi ustreznega prilaganja tako tiflopedagoških zakonitosti kakor tudi likovno ustvarjalnih lahko izjemno kakovostne ter zanimive tudi za polnočutne osebe. V zadnjem obdobju smo uspešno realizirali kar nekaj takšnih projektov. Naj omenim Pro- jekt Praktično manipulativne metode pri razvi- janju taktilnega gradiva za slepe in slabovidne v LUM (SLUM) v shemi Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in Evropski socialni skladi Evrope unije. Slika 1: Slepa oseba med tipanjem reliefa, prilagoditve, ki je nastala v sklopu projekta Praktično manipulativne metode pri razvijanju taktilnega gradiva za slepe in slabovidne v LUM (SLUM) ob razstavi Naši heroji v Umetnostni galeriji Maribor (2015). Foto: osebni arhiv avtorice Slika 2: Študentka Tina Lanišek v vlogi žive slike. Elementa, ki lahko zelo nazorno in živo pomaga slepi osebi doživeti upodobljeno na sliki. Aktivnost se je odvijala v sklopu projekta Dotakni se umetnosti (DUM) v Umetnostni galeriji Maribor (2017). Foto: osebni arhiv avtorice Prav tako projekt Dotakni se umetnosti (DUM), projekt sheme Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga je sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in Evropski socialni skladi Evrope unije. V sklopu sheme Študentski inovativni projekti (ŠIPK) sta se v zadnjih dveh letih realizirala 9 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 dva projekta. Projekt TAKTUS (tip, aktivnost, kreativnost, team, umetnost, slepota) in na- daljevalni projekt TAKTUS II (tip, aktivnost, kreativnost, team, umetnost, slepota). Omen- jena projekta sta prav tako bila sofinancirana s strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije in Evropskega socialnega sklada Evrope unije. Kadar govorimo o prilagoditvah za slepe in slabovidne, moramo imeti v mislih, da so postopki prilagajanja (kakršnegakoli) gradi- va izjemno zahtevni ter terjajo sodelovanje različnih strokovnih področij. Tako smo pri do sedaj omenjenih projektih združevali stro- kovna znanja različnih področij tako likovne umetnosti, tiflopedagogike, muzejske pedago- gike, jezikoslovja ipd. Iz tega vzvoda smo pri naših projektih in študijskih aktivnosti združili moči s priznano tiflopedagoginjo in pisatelji- co dr. Aksinjo Kermauner, ki je nepogrešljiva strokovnjakinja za to področje in jo z velikim veseljem povabimo k sodelovanju. Najino sodelovanje sega že v leto 2014, ko sva sodelo- vali pri projektu AKTIV. Takrat nas je popel- jala v svet tipank in svet slabovidnih. Hitro sva spoznali, da imava podobno vizijo in da se najini strokovni področji zelo lepo prepletata. Povabila sem jo k sodelovanju pri študijskem procesu v okviru predmeta Likovno specialno pedagoški projekt. Ob seznanjanju študentov likovne pedagogike o pomenu, nastajanju in vrednosti tipank za slepe in slabovidne se je v študijskem letu 2017–18 rodila ideja o prvi Sliki 3 in 4: Slepi in slabovidni ob spoznavanju Spomenika NOB kiparja Slavka Tihca in reliefna podoba upodobljene podobe Slave Klavore na kipu. Rezultati in aktivnosti so bili realizirani v sklopu projekta TAKTUS (2018). Foto: osebni arhiv avtorice Slika 5: Predstavitev prilagojenih vseh 19 artefaktov Forma Vive v mestu Maribor. Rezultati so nastali v sklopu projekta TAKTUS II (2019). Foto: osebni arhiv avtorice 10 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe unikatni zbirki tipank za slepe in slabovidne otroke »Potipaj me«. Nastal je edinstven primer na kulturno-umetniškem področju, in sicer izid prve unikatne zbirke tipnih slikanic. Realizirali smo izjemen interdisciplinaren pro- jekt, kjer se prepletajo različna področja: likov- na umetnost, literarna umetnost, grafična in tekstilna tehnologija, oblikovanje, pripovedni- štvo, tiflopedagogika, specialna pedagogika in slovenski jezik. Študenti so skozi likovno upo- dobitev, ki so jo izjemno uspešno prilagodili zahtevam tiflopedagogike, ustvarili estetsko likovno podobo, ki jo lahko dovolj kakovostno zaznavajo tudi slepi in slabovidni otroci. Z lite- rarnega stališča pa so pravljice in tudi zgodbe, katerih avtorji so študentje, vse kakovostne, saj sledijo literarnim zakonitostim ustvarjanja. Prenekatera ima še globlje, moralno sporoči- lo. S kakovostnimi besedili slepim otrokom privzgajamo literarni čut in jih senzibiliziramo za dojemanje umetnosti kot take. Osveščanje javnosti in približevanje tovrstnih projektov in njihovih rezultatov otrokom, polnočutnim kakor tudi slepim in slabovidnim, je izjemnega kulturnega in sociološkega pomena. Izid prve unikatne zbirke »Potipaj me« je bil deležen precejšnje pozornosti javnosti. Tipanke smo predstavili tudi na javnem dogodku 8. marca 2018 v Univerzitetni knjižnici Maribor, na razstavi v razstavišču Avla Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in razstavišču Pedagoš- ke fakultete Univerze na Primorskem in na dogodku Mariborske knjižnice v mesecu feb- ruarju 2019. V mesecu aprilu 2019 smo vseh 12 pravljic podarili Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS). Študenti so za te dosežke prejeli Perlachovo priznanje Univerze v Mariboru. V lanskem študijskem letu 2018–19 je nastalo novih 7 unikatnih tipank. Trenutno pa smo že v načrtovanju novih pravljic, ki bodo dopolnile zbirko »Potipaj me«. Vsakoletni rezultati so vsekakor spodbuda, da študente še naprej osveščamo o pomenu razvi- janja tako pripomočkov in prilagoditev kakor tudi metod za delo s slepimi in slabovidnimi na vseh področjih umetnosti. Če pa so ob tem študijski in projektni rezultati tako uspešni, da jih lahko aktivno uporabljamo v praksi z ose- bami, ki to najbolj potrebujejo, pa smo toliko bolj veseli. Maja Logar Spl OšNA KNJIŽNICA IN NJeNe pOTI V SVeTel SVeT TemINe Splošna knjižnica s svojim knjižničnim fon- dom, umeščenostjo in dejavnostmi skrbi, da v svoje središče privabi uporabnike v najširšem pomenu razumevanja in občutenja, upošte- vajoč skupine raznovrstnih starosti, interesov, možnosti, navad in življenja v celoti. Mladinski oddelki zajemajo bralke in bralce od najzgod- nejših obdobij ter skozi odraščanje in dozore- vanje vse do mladostnikovega 15. leta. Skupaj z mladimi bralci povabijo v svoj prostor tudi njihove družine, skrbnike, izobraževalne insti- tucije, zavode, društva in centre, torej okolja, v katerih poteka njihov vsakdan, in tudi tista, v Slika 6: Nastajanje tipanke (avtorica Valentina Gobec). Foto: arhiv avtorice Slika 7: Otroci med branjem tipank (Center IRIS, 2019). Foto: osebni arhiv avtorice 11 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 katera jih povezujejo različne aktivnosti, vzgibi in talenti. Mariborska knjižnica v okviru Službe za mlade bralce, ki skupaj z uredništvom revije Otrok in knjiga deluje že od leta 1972, področje mla- dinskega knjižničarstva, mladinske književ- nosti, ilustracije, knjižničnega gradiva za otro- ke in mladostnike, bibliopedagoškega dela in umetnost pripovedovanja celovito in sistema- tično razvija, strokovno utemeljuje, neguje in izvaja. Vse, kar se dotika mladega bralca, je skrbno in premišljeno načrtovano, ima vzgib, uresničitev in večsmerno podporo, ki omogo- ča pretok, pestre kombinacije in z njimi tudi vedno nove poglede in smeri, ki se uravnavajo po trenutnih potrebah ter po dinamiki širšega razvoja socialnega in družbenega okolja. Že v zgodnjih začetkih smo v knjižnici veliko pozornosti namenjali tudi ranljivejšim skupi- nam otrok, mladostnikov in odraslih. V pre- teklosti so dejavnosti zanje izvajali predvsem mladinski knjižničarji, danes Služba za mlade bralce svoje delo na tem področju prepleta z izhodišči in razširjenim programom Skupine za uporabnike s posebnimi potrebami. V Mariborski knjižnici svoje osnovne biblio- tekarske dejavnosti uravnavamo na različnih nivojih in z mnogimi pristopi, da tako čim širše zajamemo raznovrsten krog uporabnikov, sledimo njihovim potrebam, jim omogočimo poti do pestrega in bogatega knjižničnega gradiva in informacij, pa tudi da vzajemno budimo senzibilnost in razumevanje mnogih svetov in njihovih značilnosti. S temi pre- pričanji in vizijami gradimo svoje zbirke, jih obdelujemo, jih dajemo v uporabo ter s prire- ditvami, dejavnostmi in projekti skrbimo, da z našim posredovanjem iz smiselno urejene baze zaživijo tudi čim bolj navzven. Prizadevanja so naravnana k individualnemu bralcu in njegovi družini po eni strani, po drugi pa upoštevajo skupinske obiske organiziranih skupin. Kadar govorimo o uporabnikih sodobne splošne knjižnice, ki prihajajo iz ranljivih skupin, je nujno izpostaviti tudi širšo družbeno umeščenost teh skupin v novejšem času, ki je s številnimi informacijami in prizadevanji mno- go pestrejša in bolj vključujoča, kot je bila pred časom. To se odraža tako v okviru zavodov, skupin in centrov, ki se z različnimi skupi- nami strokovno in organizirano ukvarjajo, kakor tudi na polju novih povezav, projektov, sodelovanj, inkluzij, mnogih izobraževanj in možnosti izpopolnjevanj. Ne nazadnje je pre- mik opazen tudi v povečanem obsegu pestrega gradiva, ki na različne načine upošteva uporab- nike s posebnimi potrebami, je širše dostopno in daje možnosti, da ga vključimo tudi v svoje knjižnične zbirke in izvajanje dejavnosti. Na tem mestu izpostavim znatno razširjeno produkcijo knjig s povečanim tiskom, prilago- jenih besedil za lahko branje, tipnih slikanic, besedil z vzporednimi zapisi v brajici, knjig, prilagojenih bralcem z disleksijo, zvočnih knjig in obogateno produkcijo zvočnih posnetkov li- terarnih besedil, večje število gradiva, pospre- mljenega z nazornejšimi podnapisovanji ali z znakovnim jezikom ter mnogo pestrejšo izbiro kakovostnih senzornih in tipnih igrač. Zaradi trodelnosti sklopa, ki ga ta pogled tvori s prispevkoma dr. Aksinje Kermauner in dr. Jerneje Herzog, se v zapisu v nadaljevanju omejujem predvsem na področje, ki skrbi za otroke in mladostnike, katerih različnost je povezana s slabovidnostjo in slepoto. TIpNe SlIKANICe, š TeVIlčNO SKROmNO IN V pOmeNU NeNADOmeSTlJIVO BOg ASTVO KNJIŽNIčNe zBIRKe Ne glede na omenjene premike in bolj naklon- jen čas, ki je povezan tudi z novimi tehničnimi možnostmi, je že odraslim slepim, v primerjavi s celotnim bogastvom knjižnih polic slovens- kih knjižnic in z možnostmi izbire, ki mnogo- krat pljuskajo tudi čez meje jezikovnih okvir- jev, namenjen precej boren nabor knjig. Slepi in slabovidni otroci najzgodnejših obdobij so na tem področju še veliko bolj prikrajšani. Otrokov prvi stik s knjigo je pogosto vezan na slikanico in tako v njegovo doživljanje hkrati vstopata literarni in likovni svet, večplastno občutenje, zaznavanje in sprejemanje umet- nosti. Prvo slovensko tipno slikanico smo dobili šele v letu 2004. Snežna roža dr. Aksinje Kermauner je izšla pod okriljem založbe Miš le Prvo slovensko tipno slikanico smo dobili šele v letu 2004 – Snežna roža dr. Aksinje Kermauner. 12 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe v petdesetih izvodih v slovenskem in v desetih izvodih v angleškem jeziku. Vse knjige so bile v celoti ročno izdelane. Dobro se spomnim, kako je informacija v tistem času prišla tudi do naše knjižnice in kako zelo smo si želeli in si prizadevali, da bi to, takrat res posebno knjigo, lahko vključili tudi v svojo zbirko. Da bi jo skrbno uporabili pri bibliopedagoškem delu, da bi z njo razveselili svoje slepe in slabovidne bralce in da bi polnočutne otroke z njeno po- močjo seznanili z brajico, z zakonitostmi knjig za slepe in slabovidne ter da bi k njim pripeljali tudi zavedanje, da živopisan svet ni za vse enak in tudi ne samoumeven in da odstira popolno- ma drugačne zaznave, videnja in senzoriko. Za Mariborsko knjižnico je bila to prva tipna slikanica v knjižničnem fondu, ki smo jo umestili v študijsko zbirko Pionirske knjižnice Rotovž, naše osrednje mladinske knjižnice. Ena sama knjiga je sprožila celo vrsto razmisle- kov in sodelovanj v bibliotekarskem in mnogo širšem smislu. Zanimalo nas je, kako naj jo vsebinsko obdelamo in opremimo z gesli, da bo čimbolj natančno opredeljena in jo bo čim lažje najti. Nadalje pa tudi, s katerimi priredit- vami in dejavnostmi naj jo pospremimo, da bo polno uresničila svoje poslanstvo. Svoj izvod tipne slikanice smo povezali z leposlovnim in strokovnim gradivom o slepoti in slabovid- nosti in s tipnimi igračami Igroteke v Pionirs- ki knjižnici Nova vas. Za mlade bralce smo pripravili srečanje z dr. Aksinjo Kermauner in skupino otrok Slepi potnik. To je bil vzgib za premike, ki je v nadaljevanju rodil sodelovanje: najprej z dr. Aksinjo Kermauner, kasneje pa še s Knjižnico Minke Skaberne v Ljubljani in z Medobčinskim društvom slepih in slabovid- nih Maribor. Knjižnično zbirko smo v okviru skromnih finančnih možnosti začeli načrtno dograjevati s tujimi tipnimi slikanicami in senzornimi igračami. Oboje je bilo največkrat vezano na en sam izvod posameznega naslova, kar nas je vodilo predvsem k uporabi tipnega gradiva pri pravljičnih urah in vodstvih po knjižnici za organizirane skupine vrtčevskih in šolskih otrok ter v vključevanje tega gradiva k vsebinam prireditev in razstav. Možnost, ki je omogočala tudi širšo nabavo tipnih slikanic, je sprožil predvsem projekt Tipanka v vsako slovensko knjižnico, vrtec, šolo, ki sta ga pogumno domislili in uresni- čevali dr. Aksinja Kermauner in založba Miš in je ob osnovnem namenu promoviral idejo, da so slikanice z izbočeno likovno podobo in opremljene z brajico zanimive tudi za videče otroke. V letu 2010 je slovenski prostor dobil kar tri tipne slikanice: Žiga špaget gre v širni svet Aksinje Kermauner z ilustracijami Zvonka Čoha (Miš), Zakaj so zebre progaste Lilijane Praprotnik Zupančič – Lile Prap (Mladinska knjiga), sem pa do neke mere sodi še slikanica z dodanim besedilom v brajici Mi se z vlakom peljemo: slovenske otroške ljudske izštevanke (samozaložba M. Perger, Lions Klub). Leta 2017 je Aksinja Kermauner ustvarila novo tipanko Žiga špaget je za punce magnet (Miš), ki je možnosti za različna branja še nadgradila in je bila leta 2018 nagrajena z desetnico. Avto- rica je na podlagi svojih izkušenj in dela na več področjih domislila pravo multisenzorno sli- kanico in jo podnaslovila: zgodba s priredbo v slovenski znakovni jezik, brajico in lahko berljiv način. Dobili smo slikanico osupljivih mož- nosti in povezav, saj vključuje besedilo v brajici in ilustracije za slepe, povečan tisk za slabovid- ne, z barvo, naborom črk, razmiki in podlago sledi priporočilom za bralce z disleksijo ter vsemu temu dodaja še zapis v slovenskem znakovnem jeziku in QR kodo s posnetkom tolmačkinega pripovedovanja v slovenskem znakovnem jeziku. Z lahko berljivim načinom poskrbi tudi za bralce z motnjami v duševnem razvoju, za bolnike po kapi, za starejše in za tiste, ki se slovenščine šele učijo. 1 Ob omen- jenih knjigah so slovenski prostor dosegle še redke in v nakladi skromne izdaje tipnih slika- nic in slikanic z dodanim besedilom v brajici, praviloma v samozaložbah, in najnovejša tipna slikanica Mateje Jerine Gubanc: Pingvinčki in skrivnostni travnik (Ljubljana: Lekarna, 2019). Tipne slikanice so v teh zamahih postale tudi širše dostopne in slovenske splošne knjižnice smo jih končno lahko v polnem obsegu umes- tile v svoje zbirke in jih slepim, slabovidnim in polnočutnim mladim bralcem ponudile v uporabo, branje, vonjanje in tipanje. 1 Kermauner, A. (2017). Žiga špaget je za punce magnet. Dob pri Domžalah: Miš. Dobra tipna slikanica mora zadostiti vsem tehničnim in oblikovnim zakonitostim, ob njih pa v ravno tako polni meri tudi umetniškim vidikom knjige, da jo lahko spoštljivo in odgovorno ponudimo slepim in slabovidnim otrokom. 13 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 Hkrati z omenjenimi slikanicami se je sloven- ski knjižni trg v sodobnem času precej zapolnil tudi z bolj ali manj posrečenimi slikanicami z vključenimi tipnimi elementi. Največkrat so to kartonke, ki sicer niso namenjene slepim in slabovidnim otrokom, ciljajo pa na predšolske bralce in gradijo na odstiranju večkanalnosti ter na bralno-izobraževalnem vključevanju tipa. Kadar gre za kakovostne, estetske in tenkočutno oblikovane interaktivne slikanice te skupine, so lahko odličen samostojni knjižni izdelek in hkrati zanimivo mostišče do tipne slikanice v polnem pomenu besede. Dobra tipna slikanica mora zadostiti vsem tehničnim in oblikovnim zakonitostim, ob njih pa v ravno tako polni meri tudi umetniškim vidikom knjige, da jo lahko spoštljivo in odgovorno ponudimo slepim in slabovidnim otrokom in da lahko z njo budimo domišljijo, pridobiva- mo celo vrsto občutij in informacij, premika- mo predstavnost in primikamo ljubezen do knjige, branja, literature in ilustracije. Videčim bralcem tipna slikanica ob vsem tem odstira še marsikdaj odmaknjen in nepoznan svet slepih in slabovidnih, empatijo do ljudi s posebnimi potrebami in vključujoč odnos do vrstnikov. V službi za mlade bralce Mariborske knjižnice svojo povečano skrb za gradivo za slepe in slabovidne bralce vzporejamo z dostopnejšo produkcijo in širšimi možnostmi njene vklju- čitve in uporabe ter jo v sodelovanjih z drugi- mi oddelki in službami v ustanovi uresničuje- mo na več nivojih: • redno sledimo izdajam tipnih slikanic na slovenskem in mednarodnem trgu; • v okviru svojih finančnih možnosti nabav- ljamo gradivo za slepe in slabovidne in ga umeščamo v vse knjižnice v svoji knjižnični mreži; • tipne slikanice izčrpno vsebinsko obdelamo, jih dopolnimo s povezavami, vse pa dobijo tudi dogovorjene in poenotene predmetne oznake, ki opredeljujejo knjige za slepe in slabovidne uporabnike; • tipne slikanice vključujemo v izvajanje različnih oblik bibliopedagoškega dela in razstavno dejavnost; • povezujemo jih z drugim knjižnim in ne- knjižnim gradivom; Slika 8: Nekaj naslovnic slovenskih tipnih slikanic in slikanic z vključenimi tipnimi elementi 14 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe • posebno skrb namenjamo nabavi, obdelavi in promociji senzornih in tipnih igrač, kar še dodatno obogati obsežno zbirko iger in igrač v Pionirski knjižnici Nova vas; • pripravljamo prireditve in srečanja, v ka- tera vključujemo predstavitve senzornega knjižničnega gradiva za otroke, mladostnike in odrasle ter možnosti njihove izposoje in uporabe; • tipno gradivo vključujemo v predstavitve za učitelje, vzgojitelje in mentorje bralnih projektov; • za zaposlene organiziramo izobraževanja o slepoti in slabovidnosti; • izvajamo svetovalno delo, usmerjeno k individualnim uporabnikom, pedagoškim delavcem, študentom in strokovnjakom; • sodelovali smo pri predstavitvi projekta Po- tipaj me (z dr. Jernejo Herzog in dr. Aksinjo Kermauner). V nadaljevanju bom predstavila tri za našo knjižnico bolj prepoznavna prizadevanja, po- vezana s tipno slikanico: način obdelave tipnih slikanic, povezave tipnih slikanic z igračami, ki jih omogoča naša bogata Igroteka, in dogodek Potipaj me, ki nakazuje sodelovanja Maribors- ke knjižnice na lokalnem in vseslovenskem nivoju. KAKO SO OpReDelJeNe TIpNe SlIKANICe IN TIpNe IgRA če IN KAKO JIh NAJDemO V KNJIŽNIč ARSKIh BAzAh pODATKOV V Mariborski knjižnici smo v službi za nabavo in obdelavo, službi za mlade bralce in v sode- lovanju s skupino za uporabnike s posebnimi potrebami skupaj dorekli postopek obdelave tipnega gradiva in ga začeli tudi dosledno upo- števati. Poznavanje specifik tipnega gradiva tako bralcem kot knjižničarjem in informator- jem najbolj pomaga pri iskalnih poteh in njiho- vi učinkovitosti. Vsako tipno slikanico, igro in igračo za mlade bralce obdelamo po bibliote- karskih načelih z dveh vidikov: z vsebinskega ter glede na njihovo obliko in namen. V knjižničarstvu uporabljamo za splošno ozna- ko opisovanega gradiva termin tipno gradivo, kamor umeščamo tudi tiske v brajici, taktilne igre in igrače. Natančneje tipne slikanice že izhodiščno opremimo z dvema gesloma, ki sta se v uporabi zanje uveljavila: s sprejetim geslom tipne slikanice in s prijaznim, že udo- mačenim in splošno prepoznavnim izrazom tipanke. 2 Vsaka tipna slikanica je opredeljena tudi z gesloma knjige za slepe in/ali knjige za slabovidne, glede na dodatne elemente v knji- gi pa seveda opozorimo tudi nanje, na primer: povečani tisk, reliefi, brajica in Braillova pisava. Zaradi razširjene možnosti iskanja in upoštevanja različnih uporabniških vidikov in naravnanosti pri tem gradivu v Mariborski knjižnici dosledno upoštevamo tudi sinonime. Značilnosti knjig, ki poleg branja in dela s knji- go vključujejo tudi ostala čutila in zaznave, pri obdelavi opišemo: npr. zvočne knjige, zvoč- ni efekti in tvorimo med vsemi možnostmi najnatančnejše sklope. Ob teh, zelo opredelju- jočih geslih, dobi tipno gradivo tudi splošnejša gesla: osebe s posebnimi potrebami, otroci s posebnimi potrebami, knjige/gradivo za osebe s posebnimi potrebami, knjige/gradi- vo za otroke s posebnimi potrebami. Pri slikanicah in kartonkah, ki smo jih v be- sedilu že omenjali in niso posebej namenjene slepim in slabovidnim otrokom, a vključujejo tipne elemente, nanje opozorimo, vendar jim ne dodamo gesla knjige za slepe in slabovid- ne, ter na ta način tvorimo informacijo, ki na dodano značilnost knjige sicer opomni in jo hkrati ohrani na pravilni distanci ter jo še z do- datnimi gesli umesti v ustrezen koncept (npr. v polju 610a: tipne slikanice, tipanke, kartonke, izobraževalne slikanice, predšolski otroci ter v polju 606 še osnovne vsebinske umestitve: npr. 606aDomače živali xMladiči xV otroškem leposlovju, ali, kadar gre za stroko: 606aLiki xOblike wKnjige za otroke). Prav tako z gesli posebej natančno opredelimo in opišemo leposlovno in strokovno gradivo, ki o slepoti in slabovidnosti govori ali ju strokov- no obravnava, pa to izhodiščno ni namenjeno slepim in slabovidnim uporabnikom. V tem pogledu so najpogostejše kombinacije gesel: 2 Bibliotekarski terminološki slovar (2019). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica. V knjižničarstvu uporabljamo za splošno oznako opisovanega gradiva termin tipno gradivo, kamor umeščamo tudi tiske v brajici, taktilne igre in igrače. 15 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 slepota, slepi, slepi otroci, slabovidnost, slabovidni, slabovidni otroci, osebe s poseb- nimi potrebami, otroci s posebnimi potre- bami, različnost, drugačnost, medosebni odnosi, inkluzija, brajica, Braillova pisava, medsebojno sprejemanje, pomoč. Naštetim geslom pri vsebinski obdelavi seveda dosledno Sliki 9 a in b: Primeri vpisov za knjižno gradivo in taktilno igračo iz lokalnega kataloga Mariborske knjižnice v COBISS+ priključimo tudi gesla, ki posamezno publika- cijo ali neknjižno gradivo še dodatno oprede- ljujejo. Samo natančno in izčrpno opremljeno gradivo tvori v katalogu njegov prepoznaven oris, ki bralcu in informatorju ponuja dovolj is- kalnih možnosti, d a ga lahko najdemo natanč- no in s čim manj zdrsov. Kadar gre za speci- 16 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe fično in številčno manj obsežno vrsto vsebin, kamor se nedvomno umešča tipno gradivo in v njegovem okviru tudi tipna slikanica, je to še toliko pomembneje. SOBIVANJe TIpNIh SlIKANIC IN TAKTIlNIh IgRA č V KNJIŽNICI IN NJeNIh DeJAVNOSTIh V Mariborski knjižnici se ponašamo z eno prvih in najobsežnejših igrotek v slovenskih splošnih knjižnicah. Prve igrače zanjo smo nabavili že leta 1980 in takrat smo začeli raz- mišljati tudi o urejeni zbirki in njeni povezavi s knjižnim gradivom in z novimi bralnimi spod- budami. Osnovni cilji igroteke so vsem otro- kom omogočiti dostop do kakovostnih igrač in ob njih razgrniti pestre možnosti, ki jih igre in igrače razvijajo in dramijo, ter privabiti v knjižnico tudi uporabnike, ki jih knjiga v zadostni meri morda ne bi uspela priklicati. V knjižnici pri delu z mladimi bralci knjigo vselej povezujemo tudi z igračo in tako ustvarjamo pretočnost, ki plemeniti otrokovo radoved- nost, ustvarjalnost in domišljijo. Posebno skupino v naši Igroteki zavzemajo tudi sen- zorne igrače in v njihovem sklopu tipne igre in igrače. Namenjene so otrokom in odraslim s posebnimi potrebami, posredno pa, iz istih razlogov in s podobnimi učinki kot tipne slikanice, tudi polnočutnim uporabnikom. V Igroteki je tudi veliko igrač, ki se po osnovni opredelitvi sicer ne uvrščajo v skupino sen- zornih igrač, z načini uporabe in izdelave pa na marsikateri točki omogočajo tudi tovrstne pristope in uporabe. K delu s tipno slikanico v knjižnici pogosto vključujemo tipne igrače in tvorimo zanimi- va sobivanja in povezave, enako dragocen je preplet obojega tudi pri svetovalnem delu. Zato je oboje povezano z dobrim poznavanjem knjižničnega fonda in z ustvarjalnim pristo- pom knjižničarja. Naj kot prikaz predstavim možnosti ob dveh primerih tipnih slikanic. Prvi primer sta že omenjeni slikanici Aksinje Kermauner Žiga špaget gre v širni svet in Žiga špaget je za punce magnet sta bili že izhodišč- Samo natančno in izčrpno opremljeno gradivo tvori v katalogu njegov prepoznaven oris, ki bralcu in informatorju ponuja dovolj iskalnih možnosti, da ga lahko najdemo natančno in s čim manj zdrsov. no ustvarjeni kot tipni slikanici. Njun glavni lik je špaget, ki s svojo valovito linijo podpira čut in postopno, zaporedno pridobivanje infor- macij in raziskovanje ilustracije od leve proti desni. To slikanico lahko pospremimo s celo paleto senzornih igrač: od čutne poti, sestav- ljanke jabolka v reliefu, vezanke z v materialu različnimi vezalkami (vezalka posnema obliko špageta in je hkrati vezalka kot junakinja druge slikanice, ponazarja špagetovo potovanje ...), do tipnih domin in spomina ter brajevih števk in brajeve pisave. Nadalje polje širimo v pove- zavo igrač za polnočutne, ki špaget prestavijo v družabno igro kuhanja, vezalke k čeveljcem, razvrščamo pa lahko tudi sadje in zelenjavo in tvorimo skupine sorodnih likov in oblik. Drugi primer je tipna slikanica La chasse à l‘ours: adaption tactile, sonore et en langue des signes 3 , ki je nastala kot francoski prevod in priredba običajne slikanice We‘re Going on a Bear Hunt. 4 Kot tipna slikanica je dobila pov- sem novo likovno podobo, ki omogoča tipne in zvočne zaznave, in je prilagojena slepim in slabovidnim: format, spiralna vezava, izčiščene linije, močni kontrasti, aktivna ilustracija, ki vključuje uporabo različnih materialov in z njimi povezanih občutij, zvokov, težavnosti in premikanj, da je slikanica z vsemi pristopi sko- raj že tudi knjiga–igrača, v kateri smo droben rdeč premikajoč košček, ki premaguje zapreke, se dotakne vlažnega medvedovega smrčka, vstopa v ozko temačno jamo, se vzpenja in spušča po stopnicah in slednjič poišče topel vzglavnik in se pokrije z odejo. Izvirno besedilo v angleščini je spisal Michael Rosen, ilustrirala ga je Helen Oxenbury, za odličen prevod v slovenski jezik Lov na med- veda (Mladinska knjiga) 5 pa je s prepesnitvijo poskrbela pesnica, pisateljica in pripovedoval- ka Anja Štefan. 3 Rosen, M. (2015). La chasse à l‘ours: adaption tactile, sonore et en langue des signes. Talant: Les Doigts Qui Rêvent. 4 Rosen, M. (1989). We‘re Going on a Bear Hunt. London: Walker Books. Slikanica je prejela številne nagrade, med drugim je leta 2014 postavila svetovni Guinnessov rekord za največ udeleženih poslušalcev branja zgodbe: 1.500 otrok na dogodku in 30.000 prek spleta. 5 Rosen, M. (2015). Lov na medveda. Ljubljana: Mladinska knjiga. 17 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 Ta angleško-francosko-slovenski slikaniški trojec zato odstira dodatne možnosti primerjav adaptacij, jezika, izpostavitve pomena prevoda, z nabori igrač pa smo sledili tistim, ki so izpos- tavljale družino, potepe, sprehode, medvede, dom, varnost in naravo. S čutno potjo smo posnemali premike, z njenimi reliefi in mate- riali smo se bližali travi, blatu, vodi, deblom in ostalim zaprekam v slikanici, tudi tipni domino je sledil podobnim ciljem, reliefne sestavljan- ke izberemo za iskanje doživetega in tudi za dodajanje možnosti srečanj v naravi, zvočne igrače in instrumente uporabimo za ponazo- ritve šumov v naravi, igračo Živali in njihov dom pa uporabimo za iskanje dvojnega cilja: za razvrščanje domačih in gozdnih živali ter var- nega pristanka v zavetju domačnosti, v kateri se pomirjujoče zaključi tudi naša slikanica. Opisi prinašajo le nekaj primerov, ki opozori- jo na možnosti, kako lahko tipno slikanico v knjižnici vsesmerno dopolnimo in delo z njo obogatimo tako po senzorni, kakor tudi po ustvarjalni in igralni plati. TIpNe SlIKANICe – pOTIp AJ me: DRUŽeNJe z DR. AKSINJO KeRmAUNeR IN DR. JeRNeJO heRz Og V mARIBORSKI KNJIŽNICI Za promocijo tipnih slikanic in tipnega igral- nega gradiva, za buditev empatije ter za bli- žanje sveta slepih in slabovidnih je nedvomno najpomembnejše nenehno in kontinuirano vsakodnevno delo z bralci, ki naj bodo deležni svetovalnega dela in usmeritev naših mladins- kih knjižničarjev. Nič manj pomembno in morda še pogostejše je tudi vključevanje taktil- nega gradiva in informacij o njem v domišljeno bibliopedagoško delo, ki ga v različnih oblikah in povezavah usmerjamo v vodstva za orga- nizirane skupine vrtcev, šol, izobraževalnih ustanov, društev in v sodelovanja v projektih. Dodatno pot iščemo v knjižnici tudi z izved- bo prireditev in v tem sklopu navedem nekaj sodobnejših dogodkov Mariborske knjižnice, ki sem jih izbrala zaradi raznovrstnih skupin naslovnikov: predstavitev tipnih slikanic in igrač za kolektiv Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Pionirski knjižnici Nova vas, preda- vanje za mentorje Bralne značke v sodelovanju s Prežihovo bralno značko in Zvezo prijateljev mladine Maribor, s kolegico in vodjo Igroteke Tanjo Vreš sva se s prispevkom udeležili 2. srečanja predstavnikov Igrotek Slovenije z nas- lovom Igroteke v splošnih knjižnicah – igrača ni samo igrača (Mestna knjižnica Ljublja- na, Knjižnica dr. France Škerl), v Mariborski knjižnici smo pripravili sklop dogodkov Tipne slikanice – Potipaj me z dr. Aksinjo Kermauner in dr. Jernejo Herzog. Na tem mestu bom nadrobneje predstavila le slednji projekt, ki smo ga v sodelovanju pripravili prav z izjemnima strokovnjakinjama in avtoricama prispevkov v pričujoči številki revije Šolska knjižnica. Prvo unikatno zbirko Slike 10: Naslovnice izdaje v originalnem angleškem jeziku, slovenskega prevoda in francoske priredbe v tipno slikanico. Primeri nekaj vključenih tipnih igrač. Za buditev empatije ter za bližanje sveta slepih in slabovidnih je nedvomno najpomembnejše nenehno in kontinuirano vsakodnevno delo z bralci, ki naj bodo deležni svetovalnega dela in usmeritev. 18 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe tipank za slepe in slabovidne v svojem delu predstavlja že soavtorica projekta Potipaj me, dr. Jerneja Herzog, zato sama orisujem le koncept, namen in potek predstavitve v Mariborski knjižnici. S prireditvijo smo želeli doseči več ciljev: z njo opozoriti na knjižnično zbirko tipnih slikanic, taktilnih igrač, strokovnega gradiva o slepih in slabovidnih, v knjižnico povabiti slepe slabovidne in polnočutne bralce, predstaviti zbirko Potipaj me, v goste povabiti avtorici tega projekta ter ju tudi širše umestiti v polje njunega delovanja in ustvarjalnosti, dogodek povezati s projektom Bralnice pod slamnikom, ki ga že vrsto let uspešno vseslovensko in z mednarodnimi povezavami organizira založba Miš. Dan smo izpeljali z dvema dogodkoma in s tremi razstavami: z razstavo knjižnega gradi- va, razstavo taktilnih iger in igrač ter razstavo zbirke Potipaj me, ki so jo knjižnici za to pri- ložnost posodile njene avtorice. Prvi dogodek je bil namenjen mladim bralcem in obiskali so ga otroci prve in druge triade mariborskih osnovnih šol. V pogovoru za odrasle obisko- valce smo želeli povezati slepe in slabovidne osebe, strokovnjake, ki z njimi delajo, knjižni- čarje, vzgojitelje, učitelje in študente. Naši gostji sta bili snovalki zbirke Potipaj me: pisateljica, pesnica, tiflopedagoginja in takrat predsednica Društva slovenskih pisateljev, dr. Aksinja Kermauner, ter doc. dr. Jerneja Herzog, strokovnjakinja za specialno didakti- ko z Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Dogodka sem usmerjala v predstavitve, iztoč- nice in v branje nekaterih odlomkov iz knjige Tema ni en črn plašč (Kermauner, 2001), ki so bili naše iztočnice in z literarno močjo tudi mehki zdrsi v občutenja in sklope, ki smo jih razvijali. Posebno pozornost smo ob osrednjih gostjah posvetili tudi študentkam, avtoricam predstavljenih tipnih slikanic, ki so svoje zgod- be ob izdelkih tudi pripovedovale. Dan je v Svečani dvorani na Rotovžu gostil pisano mno- žico obiskovalcev, ki se je v druženju z gostja- mi posvečala številnim novim informacijam, gradivu in oblikam dela. Aksinja Kermauner je v predstavitvi konkretna vedenja prepletala z delovnimi izkušnjami in doživetji, s predstavit- vami pripomočkov za slepe in posebej brajice, tudi ona pa jo je zaključila s pripovedovanjem špagetaste pravljice in je obiskovalce povabila k sodelovanju: otroke k soustvarjanju, odrasle k prebiranju knjig v brajici in k izmenjavi iz- kustev. Jerneja Herzog je predstavila svoje vzgibe sodelovanja s soavtorico projekta in postopke nastajanja tipnih slikanic, pa tudi Slika 11: Plakat in vabilo k dogodku Mariborske knjižnice 19 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 4-21 Sliki 12 a in b: Utrinki z dogodka Potipaj me in srečanja s tipnim gradivom na razstavah (foto: Sabina Fras Popović, Maja Logar) čustvovanja in premike v lastnem sprejemanju in v odnosu vključenih študentk skozi procese dela. Ob koncu obeh prireditev smo se dolgo ustavljali ob razstavljenem gradivu, listali in tipali tipne slikanice, občudovali unikatne izdelke in se poskušali v spretnostih in ustvar- jalnostih, ki so jih priklicale senzorne igrače. Pomembno in v veselje mi je bilo v knjižnici opozoriti na tipno gradivo in gostiti strokov- njakinji in tipne slikanice, pri katerih ustvar- janju sem imela srečo prisostvovati na enih od vaj. Koliko preizkušanj, pogovorov, raz- mislekov, umetniških domislic, vsebinskih in slogovnih odrekanj ter postavljanj v nova gledišča sem bila deležna. In koliko jih je še sledilo, preden so bili izdelki pri nas, kako spoštljivo je bilo njihovo bogastvo prineseno in predstavljeno našim obiskovalcem, vmes nagrajeno s Perlachovim priznanjem, in kako se je po tem dnevu zdel svet slepih in slabo- vidnih hkrati skoraj še temnejši v zavedanju novih informacij in občutij, pa tudi odstrtejši, razumljivejši, zato bližji in mnogo bolj vklju- čujoč. Dogodek je takoj premikal načrte, nove po- vezave v pristopih in sodelovanja. Najbrž pa je vsem nam za vedno izrisal strugo polnega prelivanja: med knjižnico, gosti na obeh stra- neh ter ustvarjanjem in učinkovanjem tipnega gradiva. 20 STROKA Aksinja Kermauner, j erneja Herzog, Maja Logar: Inkluzija tudi v otroški literaturi za slepe Viri in literatura About the Libraries Serving Persons with Print Di- sabilities Section, pridobljeno 3. 10. 2019 s http:// www.ifla.org/about-lpd. Bibliotekarski terminološki slovar (2009). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije: Narodna in univerzitetna knjižnica. Brvar, R. (2000). Geografija nekoliko drugače. Didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne učence. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Claudet, P . (2009). Maintenant je sais ce que blanc veut dire. Dijon: Les Doits Que Révent, collecti- on Corpus Tactilis. Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovar- jaj z mano. Ljubljana: Epta. Dolinšek, M. (2004). Slikanica, otrok in odrasli. Otrok in knjiga 59 (31), 55–57. Haramija, D. (2016). Lahko branje. V: Med didak- tiko slovenskega jezika in poezijo: ob 80-letnici Jožeta Lipnika. Ur. Marko Jesenšek, 299–317. Haramija, D. in Batič, J. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga 89, 5–19. Jamnik, T., Picco, K. (2011). Knjige za mlade bralce s posebnimi potrebami. V: Geneze – poti v bistro- umne nesmisle, Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011, 7–11. Ljubljana: Mestna knjižnica. Jerina Gubanc, M. (2019). Pingvinčki in skrivnostni travnik. Ljubljana: Lekarne. Kermauner, A. (2010). Fenomenologija samogene- rirane slepote. Doktorska disertacija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Kermauner, A. (2013). Tipne slikanice za slepe kot univerzalni pripomoček razvijanja bralne pisme- nosti. V: V. Rot Gabrovec (ur.), Tudi mi beremo, 34–38. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Kermauner, A. (2014). The Book in a Box Project = BOOX. Terra Haptica: International Journal of Visual Disability and Inclusive Practices 4 (109). Kermauner, A. in Herzog, J. (2019). Tujost v jeziku: Zakonitost likovnega jezika pri oblikovanju tipnih slikanic. Otrok in knjiga 104 (46), 58–65. Kermauner, A. in Plazar, J. (2019). Prilagojeni pripomočki in metode pri vzgojno-izobraževal- nem delu z otroki s posebnimi potrebami. Nova Gorica: Educa Izobraževanje. Load2learn, pridobljeno 5. 9. 2019 s https://load2le- arn.org.uk/help/print_disability_definit–ions. php. Kermauner, A. (1996). Kakšne barve je tema? Ljub- ljana: Zavod za slepo in slabovidno mladino. Kermauner, A. (2001). Tema ni en črn plašč. Ljub- ljana: Mladinska knjiga. Kermauner, A. (2004). Snežna roža. Dob pri Dom- žalah: Miš. Kermauner, A. (2009). Tipne slikanice za slepe. V: Otrok in knjiga 36 (74), 85–91. Kermauner, A. (2010). Žiga špaget gre v širni svet. Dob pri Domžalah: Miš. Kermauner, A. (2014). Umetnost za vse. Revija za elementarno izobraževanje 7 (3/4), 17–31. Kermauner, A. (2017). Žiga špaget je za punce magnet. Dob pri Domžalah: Miš. Kermauner A. in Herzog, J. (2019). Zakonitosti likovnega jezika pri oblikovanju tipnih slikanic. Otrok in knjiga 46(104), 58–65. Perger, M. (2010). Mi se z vlakom peljemo: slovenske otroške ljudske izštevanke. Ptuj: M. Perger. Praprotnik-Zupančič, L. (2010). Zakaj so zebre pro- gaste: posebna izdaja v Braillovi pisavi. Ljublja- na: Mladinska knjiga. Rogač, F. (2007). Izgubljena slončica in Nosku se zgodi čudež. Ljubljana: F. Rogač. zAKlJUčKI Z naraščanjem števila prilagojenih knjig v knjižnicah se bo dostopnost do literature za slepe in slabovidne otroke po vsej Sloveni- ji precej povečala. Ugotovili pa smo, da so tipanke zelo zanimive tudi za videče otroke. Ob njih se ti prvič srečajo z brajico, knjigo pa dojemajo še s pomočjo drugih čutil, ki so v današnji družbi povsem zapostavljena. Srečanje z literaturo za otroke s posebnimi potrebami jih hkrati tudi senzibilizira za spre- jemanje različnosti v naši družbi. Tako se vse bolj uresničuje inkluzivna paradigma – tudi družba polnočutnih se zaradi vključitve oseb s posebnimi potrebami spreminja, plemeniti in bogati, ker se seznanja s prilagojeno literaturo ter jo tudi z veseljem prebira. Tu imata velik pomen osveščanje študentov, njihovo sodelo- vanje in ustvarjanje tipnih slikanic ter inklu- zivna vloga knjižnic. IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO 21 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, XX-XX Rosen, M. (2015). La chasse à l‘ours: adaption tactile, sonore et en langue des signes. Talant: Les Doigts Qui Rêvent. Rosen, M. (2015). Lov na medveda. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Zbirka senzornih iger in igrač Igroteke Mariborske knjižnice Tipne slikanice zbirke Potipaj me Slikanice s tipnimi elementi v knjižničnem fondu Mariborske knjižnice DoC . DR. AKSINJA KERMAUNER, specialna in rehabilitacijska pedagoginja, visokošolska učiteljica Naslov: Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem, Cankarjeva 5, 6000 Koper E-naslov: aksinja.kermauner@pef.upr.si DoC . DR. JERNEJA HERZoG , docentka za specialno didaktiko likovne umetnosti. Naslov: Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor E-naslov: jerneja.herzog@um.si MAJA LoGAR, vodja Službe za mlade bralce, Naslov: Mariborska knjižnica, Rotovški trg 2, 2000 Maribor E-naslov: maja.logar@mb.sik.si IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO 19,60 € Priročnik vsebuje igre, pesmi in izštevanke, s katerimi krepimo govorni in celostni razvoj otrok v predšolskem obdobju in obdobju opismenjevanja v šoli. Gradivo je sestavljeno iz priročnika in listov, zbranih v skupni mapi. V priročniku so zapisana navodila, pojasnila in možne izpeljave za izvedbo iger. Na posameznem listu je pesem ali izštevanka z ilustracijo, ki je namenjena otroku. Priročnika bodo veseli tako strokovnjaki kot tudi starši. Mapa vsebuje priročnik (132 strani) in 104 liste (A4 format) IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO