20 Ventil 3 /2007/  INTERVJU Ventil: V imenu uredni{tva revije Ventil vam ob izvolitvi za novega predsednika Slovenskega dru{tva za fluidno tehniko iskreno ~estitamo in vas prosimo, da sami predstavite svoje delo na podro~ju fl uidne. D. Grgi}: Hvala za ~estitke. Vesel sem va{ega povabila in mo`nosti, da se predstavim v reviji, katere del~ek `elim sooblikovati tudi v bodo~e. Ventil: Kaj vas je pripeljalo na to za- nimivo podro~je strojni{tva? D. Grgi}: S FT, bolj natan~no s hi- dravliko, sem se prvi~ resno sre~al leta 1981 v takratni EM Hidromonta`i Maribor, sektor Mehanizacija in transport. Izgradnja tovarne FERONIKEL na Kosovem, kjer sem kot mlad in`enir strojni{tva delal kot koordinator vzdr`evanja ve~jega {tevila avtod- vigal, vili~arjev, kompresorjev, tov- ornjakov idr., je zaznamovala mojo poklicno pot. Pestra paleta hidravli~nih sestavin s poreklom iz Evrope, ZDA in Azije, znanje, temelje~e le na izku{njah samo enega posameznika – avtome- hanika, od opreme za diagnostiko na razpolago le set manometrov, zelo pomanjkljiva tehni~na doku- mentacija za dvigala, nabavljena na razli~nih koncih sveta, so odlo~ilno vplivali na za~etek mojega stro- kovnega dela. Pa vendar zaradi »hidravlike« ni bilo zamud pri gradnji razli~nih inves- ticijskih objektov. Leta 1984 sem bil imenovan za vodjo sektorja, vklju~il sem se v nekatere dejavnosti Dru{tva vzdr`evalcev in se skupaj s svojimi takratnimi sodelavci za~el izobra`evati na kraj{ih, predvsem aplikativnih seminarjih. Najve~ja potreba so bila znanja in orodja s podro~ja diagnostike in vzdr`evanja hidravli~nih sestavin in sistemov na avtodvigalih. Nekaj seminarjev sem v drugi po- lovici 80. let organiziral tudi sam s pomembno pomo~jo in`. M. Bili}a iz takratne avstrijske firme Vick- ers, in to na razli~nih zahtevnostnih stopnjah. Rezultat je, da sem `e 25 let »poro~en« tudi s fluidno tehniko, predvsem s hidravliko. Ventil: Ste `e uveljavljen strokovnjak na podro~ju FT. Ali nam lahko pred- stavite nekaj najzanimivej{ih dose- danjih projektov in nalog, pri katerih ste sodelovali? D. Grgi}: Leta 1985 sem sodeloval pri zasnovi namenskega hidravli~nega presku{evali{~a, za katero smo takrat »ilegalno« nabavljali klju~ne ses- tavine (bilo je obdobje splo{ne za- konske omejitve investicij). Obse`no in zelo strokovno je delo nadaljeval in dokon~al in`. Vito Cergolj (pri snovanju pulta {e zapo- slen v Konstruktorju – Maribor), ki je pozneje tudi zelo uspe{no vodil oddelek vzdr`evanja hidravlike v Hidromonta`i. Presku{evali{~e je {e danes koristno orodje vzdr`evalcev Acronija. Jeseni 1986 sem se zaposlil v takrat- nem zastopstvu firme Vickers. V za~etku 90. let sem koordiniral pripravo in izvedbo nekaj raz{irjenih seminarjev za vzdr`evalce s finan~no pomo~jo ministrstva za delo, pri ~emer smo na omenjenem presku{evali{~u izvajali prakti~ne vaje in meritve. Z leti aktivnega delovanja na podro~ju FT sem polnil vrzeli last- nega neznanja, in se od leta 2001 ukvarjam predvsem z diagnostiko stanja hidravli~nih olj in olj za mazalne sisteme. Pri tem opravljam predvsem servisiranje olj od monito- ringa (predvsem ~isto~a in vsebnost vlage) do preventivnega vzdr`evanja. Nekaj predlogov na tem podro~ju so sprejeli in jih uspe{no uporabljajo tudi vzdr`evalci sistema Dravskih elektrarn, TE-TO Ljubljana, Papir- nice Kr{ko, HE sistema Djerdap II, `elezarne Smederevo (sedaj US Steel Serbia), `elezarne Zenica (sedaj MIT- TAL Steel) in drugi. Ventil: Tako v Sloveniji kot v dr`avah naslednic republik nek- danje Jugoslavije ste se uveljavili kot spo{tovanja vreden strokovnjak za filtriranje in monitoring ter s tem povezane naloge v okviru FT in soro- dnih industrijskih vejah. S svojo eki- po uspe{no zastopate uveljavljeno firmo Hydac. Ali nam lahko na kratko predstavite va{e najzanimivej{e delo in naloge, ki jih s svojimi sodelavci re{ujete v zadnjem ~asu? D. Grgi}: S HYDAC-om Austria sem za~el sodelovati v drugi polovici 90. let prej{njega stoletja. Sodelovanje je potekalo v obojestransko zado- voljstvo. Tako sem `e {esto leto tudi zaposlen v sistemu HYDAC. Firma se je pred 43 leti razvila iz majhne delavnice za proizvodnjo hidravli~nih akumulatorjev prostor- nine 5 L, danes pa se {e naprej hitro Dragan Grgi} Pogovor z novim predsednikom SDFT g. Draganom Grgićem 2 Ventil 3 /2007/  INTERVU razvija kot pomembno mednarodno podjetje na podro~ju fluidne tehnike z okoli 4400 zaposlenimi. Sistem razvojno samostojnih podjetij, h~era HYDAC-a, je v celoti v privatni lasti. Razvoj in proizvodnja {irokega spektra sestavin in sistemov fluidne tehnike sta z najve~jim delom koncentrirana v nem{ki pokrajini Saar. Seveda so sodelavci, predvsem nem{ki, zelo aktivno prisotni v razli~nih mednarodnih strokovnih komisijah in zdru`enjih s podro~ja FT. Tehni~no-prodajni biroji, trenutno v 40 dr`avah sveta, se intenzivno ukvarjajo tudi s projektiranjem in izdelavo hidravli~nih in mazalnih sistemov za konkretne industrijske aplikacije. Sodelavke in sodelavci firme HYDAC, d. o. o., Maribor, vsi precej mlaj{i od mene, so prav tako zelo aktivni na podro~ju oljnega servisa, npr. pri postopku izpiranja zavornih sistemov in diagnostiki ~isto~e olja kot obveznem postopku kooperacijske proizvodnje vlakov v TVT Nova Maribor za SIEMENS. Kolega Z. Paska je na konferenci o FT septembra 2005 v Mariboru predstavil tudi uspe{en projekt za zmanj{anje hrupa na hidravli~nem sistemu teh vlakov. S pridobljenimi izku{njami pa vedno bolj posegajo tudi na podro~ja snovanja hidravli~nih naprav in sistemov za mazanje kakor tudi filtriranja vode in vodnih emulzij (npr. v sodelovanju z ESOTECH- om v jeklarni ACRONI Jesenice, PETROL-om – Energetika v jeklarni {TORE Steel in dr.). Sodelavci iz Maribora in tujine so s strokovnimi prispevki od leta 2001 stalno prisotni na konferencah o FT v Mariboru. HYDAC pa redno nastopa tudi kot sponzor in razstavljalec. Ventil: Va{a nastopna izvajanja in razmi{ljanja ob izvolitvi za predsednika SDFT so bila nadvse zanimiva. Ali ste skupaj s ~lani IO `e podrobneje opredelili naloge in na~rte za delo SDFT v naslednjem obdobju? D. Grgi}: Na 1. seji IO SDFT smo izmenjali mnenja, poglede na vlogo in nadaljnji razvoj SDFT ter se opredelili do nekaterih organizacijskih tem in konkretnih aktivnosti v 1. ~etrletju 2007. IO bo imel uradne sestanke vsak lihi mesec v letu (ponovno 6. marca 2007 ob 13. uri v Mariboru), delovne komisije pa po potrebi. Vljudno so vabljeni tudi ostali ~lani dru{tva. Ventil: SDFT {teje med svoje pomembne naloge prizadevanja za razli~ne oblike in vsebine rednega poklicnega in strokovnega izobra`evanja, {e posebno dopolnilnega izobra`evanja in usposabljanja. Kak{ni so va{i pogledi in stali{~a glede teh vpra{anj, upo{tevaje tudi ustrezna priporo~ila CETOP-a? D. Grgi}: Prijetno so me presenetile nove in dodatne mo`nosti izobra`evanja na vseh stopnjah, hkrati pa sem nezadovoljen s pomanjkanjem strokovne literature in u~benikov s podro~ja FT v sloven{~ini in {e vedno skromnimi mo`nostmi za prakti~ne vaje dijakov in {tudentov. Na IO smo se dogovorili o nekaterih konkretnih aktivnostih s tega podro~ja, ki jih bo usmerjala delovna skupina za izobra`evanje. Na mar~evski seji IO bomo ob- ravnavali prve odzive izobra`evalnih ustanov na sugestije (tudi iz gos- podarstva) glede u~nih vsebin na razli~nih stopnjah izobra`evanja, kjer vse prepogosto za~enjamo z »A«, kot se je slikovito izrazil ko- lega Ale{ Lesnika (vodja komisije za izobra`evanje), zmanjka pa nam ~asa, da pridemo tja, kamor sodi sodobna fluidna tehnika. Ventil: Strokovne prireditve, tisk, standardizacija, terminologija in podobna vpra{anja so in ostanejo pomembna vpra{anja SDFT. Kak{ni so va{i pogledi in predlogi za po`ivitev aktivnosti, povezanih z njimi? D. Grgi}: Nekaterim dolgoletnim aktivnostim se, `al, ne bomo posvetili `e v prvi polovici leto{njega leta (predvsem zaradi trenutnega pomanjkanja aktivnih ~lanov na{ega dru{tva), osredoto~ili pa se bomo po mnenju IO na trenutno najaktualnej{e teme in dileme. Vendar sem tudi sam ponosen, da lahko sodelujem na tak{nih prireditvah, kot so konference o FT v Mariboru, nestrpno pri~akujem naslednjo izdajo revije Ventil, ob~asno tudi kaj napi{em in k temu spodbujam tudi svoje sodelavke in sodelavce. D. Grgi} pri presku{anju delovanja filtra za vodo v jeklarni Acroni Jesenice 22 Ventil 3 /2007/  INTERVJU Kot predsednik SDFT bom spodbujal trenutne oblike delovanja dru{tva in konkretno podprl idejo o ob~asnih seminarjih ali celo »mali {oli hidravlike«, ki naj bi jo zasnovalo in izpeljalo SDFT s svojimi ~lani in povabljenimi gosti. Ventil: Kot najaktualnej{o nalogo smo na volilnem ob~nem zboru opredelili potrebo po dokon~nem oblikovanju in aktiviranju spletnega portala FT. Vi ste v sklepnem nagovoru omenili nekaj zanimivih pogledov in idej. Ali so ustrezni na~rti za delo na tem podro~ju `e podrobneje opredeljeni? D. Grgi}: Na IO smo povzeli trenutno stanje in opredelili nekaj konkretnih aktivnosti, da nadaljujemo, kar so kolegi s FS Maribor `e naredili glede spletnih strani. Ciljne spletne strani SDFT so aktualne, vsebinsko zanimive in koristne ter strokovno vredne spo{tovanja. Ne nazadnje bodo tudi omogo~ile ustrezno povezovanje uporabnikov, izdelovalcev, ponudnikov, izobra`evalcev, ~lanov SDFT in vseh drugih zainteresiranih za FT v Sloveniji. Vesel sem, da je mladi kolega F. Majdi~ sprejel nalogo usmerjanja tovrstnih aktivnosti. Pri tem se zavedamo, da brez konkretnih dejanj drugih ~lanov, podjetij in ustanov tega cilja ne bomo dosegli. Ventil: Ob- staja ob- ~utek, da je de- lovanje pos- lovnega zdru `enja FTS v za- dnjem ~asu popustilo. Sli- {imo tudi, da je kar nekaj za FT pomem- bnih podjetij zapustilo vr- ste. Kak{ni so va{i predlo- gi – na~rti za bolj tvorno povezovanje in uspe{nej{e sode- lovanje na{ih dveh organizacij? Enako vpra{anje velja tudi za druga sorodna zdru`enja in dru{tva, ki so aktivna na podro~jih avtomatizacije, mehatronike, vzdr`evanja ipd.? D. Grgi}: Zelo aktualno vpra{anje. Odgovor ni enostaven. Cilji se nam prepletajo, sre~ujemo se tako ali druga~e, prej nas je premalo kot dovolj, pa vendar smo dejansko zelo dale~ eni od drugih. Na IO SDFT je bil sprejet predlog, da se {e v prvi polovici leto{njega leta organizira sre~anje ~lanov IO Dru{tva avtomatikov, Dru{tva vzdr`evalcev in na{ega dru{tva. Kar zadeva FTS (~lanice so izklju~no podjetja) in SDFT (~lani so izklju~no posamezniki), menim, da po mnogih kriterijih sodimo v skupno oz. enovito organizacijo. Podobno mnenje je bilo izra`eno tudi na prvi seji IO. Zato bom opravil razgovor s predsednikom FTS o organizacijsko- sistemskih spremembah GZS in veljavnih zakonskih dolo~ilih, poro~al o tem IO in predlagal konkretnej{e aktivnosti na{ega dru{tva. Vsekakor nas je v obeh zdru`enjih premalo aktivnih, ~e pa smo {e razdvojeni, so u~inki na{ih aktivnosti toliko manj{i. Ventil: Ali ste skupaj z IO `e pripravili na volilnem ob~nem zboru obljubljeni podrobnej{i na~rt dela za naslednje obdobje in kdaj ga boste predstavili? D. Grgi}: Na prvi seji IO smo `e opredelili ~asovno najaktualnej{e naloge. Nekaj sem jih `e navedel v dosedanjih odgovorih, nekaj pa jih bomo {e dokon~no opredelili na naslednji seji IO. Klju~no vpra{anje, »kaj ponuditi sedanjim ~lanom in kako pridobiti nove ~lane«, je stalno. Eden od odgovorov bi lahko bila uvedba zlate diplome za podro~je fluidne tehnike, ki bi jo za~eli podeljevati `e na leto{nji konferenci o FT septembra v Mariboru. ~lanstvo je potrebno trajno pove~evati in pomlajevati. {ele tako bo mogo~e znotraj SDFT tudi ustrezno vzgojno delovati. Po osebnem prepri~anju in izku{njah {e iz mojega aktivnega delovanja v IO Dru{tva vzdr`evalcev Slovenije sem zagovornik po obsegu skromnej{ih delovnih na~rtov, vendar kar se da kakovostne in temeljite realizacije. Dosedanje delo in na~rte organov in posameznikov znotraj SDFT bomo zato nadaljevali in jih posku{ali oplemenititi. S podrobnej{imi na~rti in njihovo realizacijo pa bomo ~etrtletno seznanjali ~lanstvo preko revije Ventil. Ventil: Najlep{a hvala za va{e iz~rpne odgovore! Pogovor je pripravil Anton Stu{ek Pogovor ob konferenci o FT v Mariboru septembra 2005 (D. Grgi}, Prof. S. Avdi}, mag. A. Stu{ek)