Katollšk cerkven list. XIV. V Ljubljani 29. velciga serpana 1861. List t H. Tolaz. Potres široki svet zaziblje, 0 serce blago! ki zdihuješ. Nebo tamni oblakov trop. Ki te britko6t. nemir teži, In grom verši, vihar vse giblje, Ki malokdaj sladko miruješ, Pred strelo pade hrast ko snop. Vse to pri tebi se godi. — Pa mine spet nevihte sila, Te sklijo rane preboleče Pokaže se nebeški zor. Al težkih zgub, al pa krivic; Posije solnčna luč premila, Te bije šiba zle nesreče. Ki lepši še, ko pred, je skor. Al glas lažnjivih govoric. Glej, dolga suša vse opali, Odtegnjeno ti je veselje, De ivene cvet, zelenja ni. Le solze liti če oko; Studenci teči 60 nehali. Gojiš pravične svete želje, Pojemlje tožno. kar živi. Pa jih spolniti moč ne bo. Pa dež in rosa z neba pade. Kar ti nar dražjiga je bilo. Poživlja spet gore in plan; Ti vzel je svet, al vzela smert; Ze lepša novi cvet livade. De radostno bi se počilo. Peresa viha piš hladan. Ni veselic ti dom odpert. Naliv je bistro reko skalil, Celo presvitlo solnce večno Razpel povodenj je če« breg. Na hip je skrilo svojo luč. Persti in kamnja v njo navalil, Obupa misel prenesrečno Zapodil plahe ribe v beg. Ponuja ti peklenski ključ. Pa sčisti se in v dnu pokaže Oh kam, oh kam se bodeš djalo? Globoko se nebeški žar: Al res pomoči ni sa te? Al 6olnčna luč, al zvezdne straže, Al solnce bo še posijalo. Ia brez strahu vesla čolnar. In grenko zginilo gorje ? Od kraja deleč preč mornatju Ne plaši se, o duša draga! Valovje morsko berž zdivja, Le terdno stoj, de mine vsej Ne vidi solnca, zvezd. — v viharju Odbila ura ti je blaga, Mu žuga smert, ga noč obda: Pa kmali bo vernila se. Magnetna igla kaže čudna Ti si mornar, in igla čudna, — Prezvesto mu polnočno stran. Ki kaže ti nebeško 6tran, Počije se mu roka trudna, Kjer se počije roka trudna, — Ko pride miren, jasen dan. Je vera. c njo se stavi v bran. Ne vstraši se, naj svet razsaja. Ko strela šviga divja strast; Suhotnim tlam došla iz raja Nebeške mane bode sla6t. Vihar zbeži, nebo se zjasni, Gre suš požar, se zbistri vir: So skušnje boji le začasni, Sijal ti tu in tam bo mir! A. Okiiki. Blagoslovila ali zegni tnalere halo-liške Cerkve. (Dalje.) Posvečevanje kerotne vode. Čimu se voda za sv. kerst posvečuje; ali ni dobra za to natorna voda ? Sv. kerst velja tudi z natorno vodo; de se pa ta zakrament z večini spoštovanjem, svetostjo in pobožnostjo deli, sv. Cerkev že od naj starših časov kerstno vodo posvečuje. Sv. Bazilij v 4. stoletji ta opravilo šteje med apostoljske zapovedi. Kdaj se kerstna voda posvečuje? To se godi biti koš t no iu veliko saboto, ker so v pervih časih posebno ta dva dni slovesno kerševali. Sveti kerst je namreč zastavljen na velike skrivnosti smerti in vstajenja Jezusa Kristusa <*), tedaj na Velikonoč iu pa prihoda sv. Duna, to je. na Binkošti <">'). Desiravno se torej skoz celo leto keršuje, se vender kerstna voda ob imenovanih duevih posvečuje, de se zveza unih skrivnost in praznikov s sv. kerstatn bolj živo v spominu ohrani — Pri tetn sv. opravilu naj si pričujoči mislijo, kakor de bi veliko ljudstva na sv. kerst čakalo, kakor je bilo nekdanje čase. Kako se tedaj kerstna voda posvečuje ? Nar popred se berejo pred velikim altarjem prerokovanja ali branja iz stare zaveze, v kterih so zaznamnjane podobe in obljube sv. kersta, ki ga je Jezus v novi zavezi zapovedal. Potem gre duhoven k kerstnimu kamna in pred njim križ in velikonočna sveča. Grede poje iz 41. psaluia pervo versto, rekoč: „Kakor ko per ni jelen po studencu, tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog! Mojo dušo žeja po živim Bogu. Kdaj bom prišel in se prikazal pred Božjim obličjem?" V tih besedah je zaznamujano kopernenje po Bogu, ki se duša pri sv. kerstu ž njim sklene. Verne kristjane pa opominjajo, kako zvesto naj skerbč, de tisti, za ktere imajo kej skerbeti, hitro po svojim rojstvu dosežejo neprecenljivo milost sv. kersta. — Nekoliko v strani od kerstniga kamna mašnik moli in prosi Boga, de bi se usmiljeno ozerl na pobožnost keršenikov, kteri žele sv. kersta, kakor jelen studeuca, in de uaj jim žeja sv. vere po skrivnosti sv. kersta dušo in telo posveti. Nato mašnik stopi h kerstnimu kamnu in prične po-svečevavne molitve Pred vsim drugim Boga prosi, d e bi On sam pri tolikih skrivuostih svoje dobrote pričujoč bil, iu de bi poslal sv. Duha posinov-Ijavca, dopolnit z Božjo močjo, kar njegovi slabi služabniki opravljajo. V nasledjim prelepim in slovesnim predglasji, ki ga mašnik poje, naznanuje sv. Cerkev, kako se je v začetka stvarjenja Duh Božji nad vodami razprostiral, de je torej že takrat voda od sv. Duha posvečevav-no moč spočela; de je Bog tudi v vesoljni potop bil podobo sv. kersta postavil, ker je voda bila storila konec pregreham in začetek čednostim. — Mašil i k nekoliko prestane s petjem in razdeli vodo v podobo križa, to je, naredi križ v vodo. To je ziiamnjc, de moč sv. kersta, ki v grehu rojene ljudi stori nedolžne in svete, teče s sv. križa, izhaja Ic edino iz Jezusoviga zasluženja. — Pri daljnim blagoslovljevanji se dotakne *) Rim. ti. 3-6; Kol. 2, 12. -•) Mat. 3. 11.; Mark. 1, H ; Luk. 3. IG.; Dj. ap. 1. 5. •••) Posvečevanje kerstne vode je opravilo v podobah in množili zunanjih opravilih. niso tedaj tiste zunanje podobe in znamnja brez pomena, temveč vsako zunanje znamnje nekaj duhovniga pred oči stavi. vode z dlanjo; to je znamnje. de bo odsihnoal ta voda pod Božjo obrambo, iu kakor ne je nekdaj Božji Duh pri stvarjenji nad vodami razprostiral, tako se bo razprostiral h svojo gnado tudi nad tistimi, kteri sv. kerst prejmejo, iu jih bo s svojo lučjo in močjo napolnoval. Mašnik dalje poje blagoslovite molitve in naredi trikrat križ čez vodo, rekoč: ..Blagoslovim te torej. ti stvar voda! pri živim f Bogu, pri pruvim f Bogu, pri svetim f Bogu; pri Bogu, kteri te je v začetku z besedo ločil od suhiga, kteriga Duh se je nad teboj razprostiral. Tukaj mašnik vodo deli in jo kropi na štiri strani sveta. To pomeni: kakor se je voda v raju v štiri potoke raztekala. tako se je vsim delam vesoljne zemlje sv. kersta vdeleže-vati, po besebah Kristusovih: ..Pojdite po vsim svetu, oz na nuj te veselo oznanilo vsim ljudem iu ker-sujte jih | Mat. 28, 19). Zdaj mašnik prejenja peti in reče: ..Ko pa mi te zapovedi spolnujmo** (de namreč keršujemo), „t i vsi ga mogočni Bog, usmiljen z nami bodi. ti nas dobrot I ji v o navdajaj." Potem v podobo križa trikrat v vodo dih ne, proseč, de bi Bog s Svojimi lastnimi usti to prosto vodo blagoslovil, de kakor je dobra za telesno umivanje. bo tudi zmožna za dušno očiševanje. Navdih je zuamnja, de po sv. kerstu Bog da človeku dušno življenje, kakor je bil nekdaj po navdihnjenji dal človeka dušo in življenje; tudi, de človek prejme gnado sv. Duha, kakor je Kristus z navdiham podelil aposteljnam sv. Duha. — Iz ravno tega namena mašnik nadalje trikrat potopi velikonočno svečo v kerstuo vodo in trikrat zmiraj bolj živo prosi: ,.Naj pride v ta studenec in vodo moč sv. Duha;4* in poslednjič pristavi: .,in naj da vsi mu bistvu te vode moč prerojen j a. Velikonočna sveča je namreč podoba Kristusova, in to djanje kaže. de bo Kristus po gnadi sv. Duha kerstuo volo posvetil in ji moč dal, keršeuike grehov očiševati. Kakor se velikonočna sveča iz vode vzdigne, tako se vzdigne človek iz sv. kersta. očišen vse stare gnjusobe, ves prerojen, čist, nedalžin in ves prijetin Bogu. — Potem se pričujoči verni pokrope z blagoslovljeno kerstuo vodo. ker zdaj se še sme z njo kropiti, tudi je pripu-šeno je domu seboj vzeti; ue pa več potlej, ko je s sv. oljem zmešana. Pri tem pokropljevauji se je vernim spomniti posvečenja in očišenja, ki so ga bili pri sv. kerstu prejeli, in obljube, ki so jo bili takrat storili. — Poslednjič vlije mašnik še posamezno sv. olja, potem posamezno sv. krizme, in potlej oboj iga skupaj v kerstno vodo, zmeša sv. olji z vodo in ju z roko na vse strani kerstne vode razpolje. Sv. olje in sv. krizma ste podoba sv. Duha, in tukaj to djanje naznanuje, s kako obilnim bogastvam gnad sv. Duha je kerstna voda prenapolnjena, in se jih vdeležujejo vsi tisti, kteri so tako srečni, de jiin kerstna voda teče na glavo. Kakor se namreč sv. olje in krizma v vodo vlije, tako lije gnada sv. Duha v keršeneovo dušo in ga napolni ob euiin s tremi Božjimi čednostmi, z vero, upanjem in ljubeznijo. {Zato so dostikrat otroci tako ljubeznjivi, tako polni veselja do Boga in svetih nedolžnih reči, ako niso precej v otročnosti v drušini popačeni, od staršev okleti, od za-peljivcov pohujšanj). rimu se potem pojo litanije vsih Svetnikov? To navado ima katoliška Cerkev pri vsih imenitnih opravilih, kakor na pr. kadar mašnike ali škofe posvečuje itd. Pri toliko reznim opravilu, kakor je sv. kerst in priprave k njemu, sami ne premoremo kej, torej kličemo v litanijah vsih svetnikov zmagovavno cerkev na pomoč, de bi bili tolikanj zancsljivši uslišani, de bi vsi ljudje dosegli v veliki obil-nosti gnado sv. Duha po sv. kerstu. posebno pa novoker-šenci. — Ko se litanije molijo ali pojejo, mašnik na obrazu leži pred altarjem, s čimur se priserčnost io pobožnost na znanje daje, s ktero v ti tako tehtni reči katoliška Cerkev s svetniki sklenjena k Bogu moli. Ko se mašnik na obraz na zemljo verze in zopet vstane, je tudi lepa podoba, kako tisti, ki so ležali v grehih pokopani. s sv. kerstam kakor nove stvari vstanejo k življenju gnade in zveličanja. Torej se prav lepo zlaga, de mašnik ravno takrat, ko kliče: Peccatores: Te rogamus, audi nos (mi grešniki — Te prosimo, vsliši nas), pri ti priči kviško vstane, kakor se tudi človek v grehu hitro iz njega vzdigne, ko v Boga kliče, ali pa drugi namesti njega, če se sam še ne zave, in je keršen. (Dal. uasled.) Za duhovsko službo. (Sklep duhovnih pogovorov v kvant, škofii.) II. ImBesondern in der Missa primata. 1. Vom Anfauge bis zum Offertorium. Es ist ein Fehler, \venn der Ministrant das Buch aufschlagt, — vvenn man vor dem Absteigen zum Staffelgebet eine Pause in der Mitte des Altares macht, vvenn man beim Confiteor nicht die Inclinatio profundissima. beim Deus, tu conversus nicht die Inclin. media rnacht, — vvenn man vvahrend der Schluss-formel der einen Oration schon die fernere sueht, statt bis zu deu Worten: per omuia saecula junetis manibus gegen das Kreuz verneigt zu bleiben. den Altar oder das Buch nur zum Scheine kiisst, oder das Gloria und Čredo zu stille betet. 2. Es ist ein Fehler, beim Offertorium allzuvvcnig Wein zu nehinen, — beim Offeriren die Augen nicht zu erhebeu, — die Ceremouien beim Sursum corda und Gra-tias agamus uicht genau zu machen; im Canon bei dem Papste die Zahi beizusctzeu, oder das Haupt nich zu ver-neigen. 3. Bei der Consecration ist es fehlerhaft, vorher eine Pause zu machen, zu hastig das Knie zu bcugen, die heil. Hostie hoher zu heben, als dass die Pulse bis an die Augen reichen, den Kelch vor der zvveiten Genuflcxion abzu-decken, mit den Augen nicht ehrerbietig nachzuschauen, oder den consecrirten Kelch ctvva auf den Kopf zu stellen. 4. Nach der Consecration ist ein Fehler, das Meinento mort. zu kurz oder zu lang zu machen, — mehr als die Worte Nobis quoquc peccatoribus laut zu beten, — mit der h. Hostie uber den Kelch keine formliche Kreuze, sondern nur Kreise zu bilden, — das Amen nach dem Pater noster, und das Libera nos laut zu sprechen. 5. Bei der Communion ist es fehlerhaft, deu Leib auf die Epistelseite zu neigen, — bei dem Aufsammeln der Partikcln zu lange zu vervveilen, - die Ablution nicht am gleichen Wege wie das heil. Blut zu nehmen, — endlich das Corporale nicht mit dem vordern Theile nach einvvarts zusammen zu legen. Ein vnrzuglicher Fehler ist es, vvahrend des Hin- und Hergehens am Altare zu beten, vvenn solehes die Rubriken nicht ausdrticklich vorschreiben. ni. In Missa coram Sanctissimo. 1. Es ist ein Fehler, wenn das Velum zum Segcn nicht von vvcisser Farbe ist, — vvenn man das Incensum kniend auflegt und benediciret, vvo das Sauctissimum allein zu incensiren ist Die Inceusation soli in drei Ductus ge-formt vverden. 2. Fehlerhaft ist es, das Ostensorim zu hoch oder zu tief zu halten, — neben demselbcn das Volk anzusehen, — ohne Wurde die Benediction zu geben, oder gar am Eude mit dem Sanctissimum Verneigungen zu machen. Wahrend des Segens bat der Gesang sammt Orgel zu achweigen. Es ist Andachtsstoruug, vvenn die Knaben mit zu vielen Glockleins larmen. 3. Es ist ein Fehler, nach dem StafTelgebete in Piano zu genufiectiren. Die Commein. Sanctissimi ist in Fcstis I. et II. clas.. wenu keine Coram. vorgeschrieben iet, cam Oratione Ftsti sub uoa conclusione, — an Festen minderen Ranges, wenn keine Comm. unter eigener Schlussformel, — so oft aber das Directoriuui auch in Festis 1. et II. clas. Coramemorationein vnrschreibt, post omnes eom. de prae-cepto — aber auch ante omnes com. a superioribus prae- ceptas zu nehmen. 4. Gegeu die Rubrik ist es, das Lavabo nicht in Piano gegen deu Altar gekehrt zu nehmen. — beim letzten Evang. s. Joauis den Altar zu bekreuzigen. ( Dal. nasled.) Ogtert po Slovenskim in t topiš i. Svitli Cesar Ferdinand ho za cerkev v lokalii Mo-rabic ua kočevskim 000 gold. milostivo podelili. Iz Ljubljane. Od 19. do 23. so se v poslopji ljubljanske mladenšnice (v Alojzjeviši) obhajale duhovue vaje za častitljivo duhovstvo, pri kterih je bilo pričujočih 72 duhovnov iz vsih stopinj. Vodil jih je O. Rohmaun iz Jezusove družbe, prevdarke (cousideracije) pa so imeli Mil. knez iu škof sami, iu pomogli pri druzih molitvah in branjih so alojzijanski gg. duhovni, maševali so vsak dan pred izpostavljenim sv. Rešnjiui Telesam korar iu vodja alojzi-janski v. č. gosp. J. Vole. Ker v Alojzjeviši za vse ni bilo dosti prostora, je čez noč precej gospodov hodilo v veliko seineuiše. Kdor koli spozna veliko dobroto duhovniga obnovijenja iu bolj miruiga iu resuiga prevdarka večnih resnic iu pred vsiui tehtnost poslednjiga cila in konca člo-vekoviga, je zauesljivo serčno hvaležin Mil. škofu, v. č. g. vodniku in vsim, kteri so k napravi tega zveličavniga dela pripomogli. Ako so pa take vaje duhovstvu, ki takorekoč veduo svoje vaje ima, tolikanj dobre in zveličavne, bi bile svetnim ljudem ne manj privosili: „misijon. misijon ljudski!" kličejo zuotranje iu zunanje ljudske potrebe. Pri ti reči ne velja nasprotno modrovanje, ker skušnja uči, de ljudski misijon čudeže dela v spreobračauji grešnikov, s kakoršuimi se zmiraj hujši uapolnujejo mesta iu vasi. Torej „misijou, misijon!1* kličejo mesta iu vasi. Iz Ljubljane. Z Gorenskiga, Dolenskiga in No-tranjskiga smo zopet dobili veliko novih udov za bratovšiuo ss. Cirila in Metoda. Molitev ni brez sadii; zopet beremo, de je pet občiu ali srenj v okrogu Som boru v Galicii od g reške v katoliško Cerkev prestopilo. Iz Ljubljane. Da rek pridni mladosti, podelil Andrej Praprotuik, učenik v Ljubljani, 1. zvezek. Te nove bukvice obsegajo mnogotere povestice z mnogimi pesmicami vmes za majhne otročiče iu so torej pripravne za šolske darila, zlasti ker so vse tvarine tako vravuane, de otročiče k lepimu in bogaboječimu življenju ravnajo. Obseg je: Predgovor; kako moramo moliti; pobožni otrociči; molitev : radovedni otrok; dobra šola; srečni otroci; neenaka brata; nevedna Lucija; šolska preskušnja; ua polji; Metka iu rožica; moli in delaj; delavnost; na planini; mizar; kuj je pravo; dobre misli; ptičje gnjezdo; zjutraujice; kako z živalmi ravnati; mladeučeve sanje; sirota; zdihljeji zapu-šenih otrok; Bog skerbi za nedolžne; dnevnik; zlate bukvice; leto. Ker je ta zvezek pervi, torej upamo, de bo še dosti lepiga in koristniga v čedno keršansko odrejo slovenske mladosti uasledvalo iz marljive roke gosp. Andreja Praprotuika. V ljubljanski spodnji rečnici letašnji letnik skazuje 137 učeneov: 87 Slovencov, 45Nemcov. 5 Italijanov; zunaj I so vsi katoličanje. Kakor gimnazialni, tako ima tudi realni letuik slovensk vvoden spis. namreč: .,Glaso-slovje slovenskiga jezika," ktero je vmes s staroslovenšino v cirilici pojasuovano. Ta nauk uči, kteri in kaki so glasovi slovenšine in po kterih pravilih jih sloveuski narod veže iu strinja, de jc vse besedje gibčuo iu prijetno ter lahko izrekljivo. Spis ima namen, zlasti slovenski mladeži pripomoči. de se slovenšine stalniši in korenito uči in de se ji ljubezen do miliga in prelepiga materniga jezika in naroda slovenskiga vnema in budi. Spisavec je gosp. Anto:. Lesar, učitelj veroznanstva in slovenšine. Z Gorenskiga. 11. vel. serp. (Konec.) — Pred vsim čast našima gg. duhovnima pastirjema: z veliko marljivostjo sta pripravljala otročiče na prihod sv. Duha s podukam, z očiševanjem v zakramentih sv. pokore in sv. Rešnjiga Telesa. O željno pričakovanim dnevu 7. vel. serpanu popoldan ob b šolska mladina s svojo belo-svilnato zastavo, prazničuo oblečena in z zelenimi vejcami v rokah pričakuje Vikšiga pastirja ob zalem slavoloku, ki je postavljen pri vhodu v terg ter nosi na velikanskih stebrch zraven nadpastirskih zna-minj slovenski pozdrav: Poz Iravljenje ! Božji mir ! Bo naj Tebi, \ ikš pastir! Mogočni strel od Selc in vbrano zvonenje naznanuje odhod Njih Milosti od tam; strel naših možuerjev odgovori in nese Nadpastirju dalječ doli po dolini naših sere ljubljeni pozdrav uasprot. Kolikor bližej so knez iu škof s svojim obilnim spremstvam naši fari. toliko gostejše se odmeva od gora bobnenje možnarjev; zvonovi naše farne in podružne cerkve se harmoniško oglasijo Ko se Mil. vikši pastir pripeljejo. šolska mladina in druga obilna množica pade na kolena iu sprejme škofov blagoslov. — Pot skozi spodnje Železnike, po kteri so se Mili nadpastir peljali, je bila ozališana tako, kakor gotovo še nikdar ne, kar Železnike stoje. Cesto so obdajali neštevilni inlajčki, višji in nižji, veliko njih z razno-barvnimi zastavami ozaljšaui; trije slavoloki so prepregali cesto, ljudstvo vse ua kolenih, k temu pa gromoviti strel in vbrano priterkovanje od dveh cerkva, res. vse pripravno, privabiti solzice veselja v oči pričujočih. V sredi terga pred cerkvijo je povzdigoval visoko gori v zrak šibki mlaj svojo zeleno glavico, še višje nad njo pa je igral, bi rekel, v znamnje veselja, pohlevni vetrič z veliko rudeče-belo zastavo. sukaje jo zdaj sem zdaj tje. Blizo cerkveniga vhoda so stale zopet velike in krasne slavilne vrata z nadpisi. Od spredej : „Z veseljem sprejetimu knezo-skofu Jerneju." Od zadej pa : „Zve6timu Pastirju — zvesto vdane ovčice.w Spremljani od našiga verliga gosp. okr. predstojnika Hoffern-a. stopijo Mil. škof iz kočije ter se podajo, od 4 cerkvenih zastav tbanderc) obdani, v posebno lepo opravljeno cerkev. v kteri se je poleg niuugih cvetlic iu zelenja kakih 130svitlih lučic blišalo. Na cerkvenih vratih jih sprejmejo uaš ljubi gosp. Oče ter jih spremijo do lepe klečnice pred veliki altar, kjer se Milostlivi gospod v pobožno molitev zamaknejo. Zvonenje in strel potihne. Po molitvi, ko gredo iz cerkve, sc zopet zvonovi oglasijo. možuarji germe, neštevilua množica pa spremlja Miliga nadpastirja prot du-liovski hiši, nad kterc vhodam je bil razpet zal zelen venec. Tukaj ljudstvo še enkrat poklekne, sprejet sv. blagoslov. Obiskali so kmalo po prihodu. spremljani od našiga ljubljeuiga gosp. dekana Fr. Kramarja, farno pokopališč in ondotno lepo cerkev, ki so vso znotraj in zuuaj pregledali, na križih po grobeh napise brali, sc prijazno z ljudmi pomenkovali. potem pa se podali v zgornje Železnike do konec terga. Vse ljudstvu je bilo veselja prevzeto, ko so škof z njiuii tolikanj prijazni bili. V jutro 8. vel. serp. nas zgodaj iz spanja zbudi vbrano trijančenje k angeiovimu češenju. kmalo potem so se začele sv. maše. Nebo jc bilo jasno ko ribje oko. Ijud-tva je čezdaljc več skupaj dohajalo. Ob h. se oglasi veliki zvon. vabi in naznanuje veliko slovesnost za 9. uro. Od dveh strani zabuči ob devetih velikanski strel, zvonovi za-pojo in v lepi procesii pripeljejo velikiga mašnika v cerkev, kjer so narpoprej maševali in potem zaceli deliti zakrament sv. birme. Akoravno je bilo mnogo mnogo ljudstva iz raznih fara nazočih iu velika gnječa. moremo vender v posebno čast ljudi reči, de se je pobožnost v taku lepem redu tak<» tiho in mirno opravljala, kakor se je le želeti zamoglo. Kmalo po birmi, ki je ob 11 minula, ho počastili Milostljivi knez tudi šolo ter jo obiskali. Njih milo in Ijubeznjivo obnašanje do otročičev jih bo pri njih v nevgasljivim spominu ohranilo, kakor nekdanjima škofa Avguština. Popoldan okol 4. ure so nas slavni Gospod zopet zapustili v enacih slovesnostih kakor o prihodu. Napis na slavoloku se je bil spremenil, in kar se je na njem bralo, zakličemo še enkrat v imenu cele fare ter giujeno rečemo: Z Bogam! vedno srečno hodi. Čedo svojo v svet' raj vodi! — Rodoljub Podratitovski. S Sel, 1$. vel. travna. — Ravno sim prebral v Danici posvečevanje nove cerkve na Selih. Rad bi bil vidil, de bi bili v tem popisu bolj natanko določeni tisti preblagi dobrotniki, ki so k zidanju te cerkve z denarji posebno pripomogli. — Naj tedej jaz povem, da Nji Veličanstvi presv it li cesar Ferdinand in cesarica Marijana sta pcrvič 1000 gold. star. dn. milostljivo podarila, in cesar Ferdinand so pozneje še k uotranjimu olepšanju poslali 400 gold. nov. dn.; — Njih Veličanstvo cesarica Karolina Avgusta so 300 gold. star. dn. dobrotljivo podelili; — prečastiti gospod Janez N e p. Sla ker, častni korar, vitez reda Frančiška Jožefa, šolski svetovavec itd., so bili tudi posebiu dobrotnik tej cerkvi, — poslali so iz lastuiga nagiba 170 gold. ravno ob času, ko je bilo veliko plačevanja, duarja pa kar čisto nic ne. — Tem preblagim dobrotnikam. pa tudi drugim, ki so k zidanju ali z duarji al drugač pripomogli, se jaz v imenu vsih Selanov prav priserčno zahvalim. Gospod Bog pa Jim vse te dobrote sto in stokrat poverili! V ta namen bomo tudi svoje ljube dobrotnike v novi cerkvi Bogu priporočali. — Res, veliko se je pri tej cerkvi z Božjo in dobrih ljudi pomočjo v kratkim časi storilo, — ne samo cerkev je nova, ampak tudi dva zvona, ki skupej 2400 funtov tehtata, veliki altar, prižnica, križev pot, in več druzih matijih reči; rčs je pa tudi, da že na dozdaj dodelanim še težek jarem dolga sloni, in nc bo mogoče še druzih, tolikanj potrebnih reči. kakor postavim stranskih altarjev, orgelj itd. omisliti, ako nam Bog tudi še za naprej posebnih dobrotnikov k podpori te nove cerkve ne obudi. — Ce bi torej kak dobrotnik premogel in blagovolil še kak goldinar za to potrebuo cerkev darovati, ga bo gotovo prav dobro obernil, in ne bomo pozabili v novi cerkvi za njegov časni in večni blagor moliti. Z Bogam! Blaž Ar tel. Iz stare Loke. Kdor je kdej hodil iz l.oke v Kranj, bo gotovo poterdil, de ta kraj s svojo okolico je eden nar lepših in nar prijetuiših na Krajnskim. Skor dve uri hoda •dedijo lepo redovno postavljene vasi nepretergauo ena za drugo prek ceste. Kakor so pa vasi v lepi versti poredama, tako tudi njih pohištva sploh; — ne kakor je sicer navada po va*eh — vse hiše na kupu, ampak vsaka za-se v sredi zelcniga s sadovitim drevjem nenavadno bogato obsajeniga ver lica; tako de se v daljnim pogledu kakor gost log sad-niga drevja čez pohištva omenjenih vasi razprostira. — Blizo zadej se vzdiguje v enaki dolgosti čern gojzd, in spredej pa široko ravno Sorško polje, čez ktero se prezal pogled v daljavi več ur proti belini snežiiikam odpeta. t e greš, ljubi bravcc, po imenovani cesti, boš prišel do cerkvice sv. Duha, ki je pol ure od l.oke. Stopi vanjo! — ne boš se kesal. zakaj tako prijazne in zalo olikane cerkvice nc boš kmalo dobil na deželi. Bila je p. I. skor popolnama na novo v bizantinskim zlogu prezidana, lepo zmalana in pred kratkim z izverstno zdelanimi altarji ozaljsana, de je b dj podobna mestni ccrkvi. kot cerkvi na kmetih. Zla-ti bi svelvali gg. duhovnain, kteri bi kdej enake nove naprave pri cerkvah namerjali. če jim je priložilo. naj zanimivo cerkvico ogledajo: — tudi moramo ma-larja. Janeza Ga^aria iz Dupljau. in altarskiga mojstra, lobio zuaniga g. Tomca. vsim sploh prav krepko priporočiti. Dalje grede zagledaš skor v sredi ravno obrisane oko- lice tikaina pod gojzdam na prijazni višavici, kot krono tega prijetniga in zaliga kraja, veličastno romarsko cerkev M. B. v Cerngrobu, ki kakih 4000 ljudi lahko obseže. Zidana je v starogotiškim zlogu, prej ko ne, že okoli desetiga stoletja. Njen veličansk stolp je na Krajnskim med vsimi zvoniki nar bolj junak; obsega namreč razun 4 zidov, kterih slehern je spodej čez 2 sežnja debel, □ 16° 4' notranje svitlobe; in je do 33° visok. Kdor je to cerkev pred 15 leti vidil, in pa zdaj, — bo rad poterdil, de zares ni skor več poprejnji podobna ▼ svoji notranji pa tudi zunanji obliki. Prečastiti gosp. dekan Franc Kramar v stari Loki so pri ti cerkvi zares čuda veliko storili. Preobširno bi bilo popisovati, koliko de so ta naš občespoštovani in ljubljeni gospod ne le pri prej omenjeni podružnici sv. Duha, ampak tudi pri vsih druzih, kterih nektere so popolnama spremenjene, — zlasti pa pri černgrobski cerkvi napravili in prenaredili (zgolj vvod za zidanje matere farne cerkve, ktero, če Bog da, vkljub mnogim opoveram ni več v daljni prihodnosti.) Omenim pa tukaj le dveh cerkva zato, ker ste priložnost bile, de smo pred kratkim zaporedama dve posebne slovesnosti obhajali; namreč blagoslovljenje altarjev pri sv. Duhu, in kar je še znamenitniši, posvečevanje treh novih černgrobskih zvonov, kterih nar manjši tehta 550 funtov, drugi 1259 funtov, tretji pa 1992 funtov. — Četerti veliki t vlit I. 1807, in 3570 funtov težak ) zavoljo veličastno-miliga, sreberno-živiga glasu deleč okoli znan, je še prejšnji ostal; — in glej, dobil je zdaj, potein ko se je eden poprejšnjih 355 let starih tnalih ubil, namesto dveh, tri nove tovarše, ki se ž nji m v soglasji tako preljubeznjivo in sladkoinilo vjemajo, de enaciga sočutja, kot ga ti ginljivi glasovi bude, tudi živa godba oživiti ne more. Čast in poštenje gosp. Sama-satu za izverstno doveršeno delo! Izšlo se mu je v resnici po njegovi besedi, ki je terdil, de na vsim Gorenskim in še dalje drugej okrog tako Ijubeznjiviga v soglasji vbrauiga zvonenja ne bo. — Kot posebna znamenitost černgrobskih zvonov bo pa prihodnjim rodovam ostala ta, de so bili pri ravno ti cerkvi posvečeni. Naš preinilostni škof in svitli knez Jernej so sc C. dan t. m. celo po hudi vročini do imenovane cerkve potrudili, od tukajšnje duhovšine spremljani. Ljudstva je toliko zbrauiga čakalo, de je bil ves hrib okoli cerkve tesno z ljudmi napolnjen, ker na deželi je tako sveto opravilo zares silno nenavadna in posebna reč, — pa tudi želja jih je pripeljala, zaslišali nove glasove, ki so takrat o prihodu preblaziga vikšiga pastirja pod ovenčanim soto-ram v jiervič radostno zadoneli, med tem ko je možnar-jev grom deleč okrog po široki planjavi veselo slovesnost nazuanoval. — Koj po opravljenim blagoslovljevanji so bili zvonovi v pričo neštevilnih gledovcov potegnjeni v zvonik; — in veliki Šmaren so pervikrat slovesno k Božji službi vabiti začeli. Akoravno se navadno o slehernim Mariinim prazniku, kakor tudi o Binkoštih, velika množica ljudi iz bližnjih in daljuih fara tukej zbere, ker ljudje sploh radi sem hodijo, so vender ta dan se s toliko večim veseljem in v obilnišim številu prišli, in gotovo je slehernimu serce veselja igralo, ko so novi godci z visocih lin sladkomilo novo vižo veličastno zapeli. V vedin spomin take redke slovesnosti se bo v cerkvi velika tabla obesila, na ktero bo ta dogodba popisana, in pristavljene bodo tudi imena vsih, ki so se pri darovih za zvonove bolj obilno obnesli. S to priliko opomnimo vse, kterekoli, zlasti bolj oddaljene prijatle černgrobske cerkve in Marije Device, de imajo še zmeraj čas in priložnost, prihodnjim rodovam v spomin, svoje imena na omenjeno tablo pripisati dati; — še na bolj veliko in častitljivo tablo — z zlatimi čerkami pa jih bo zapisal Bog v bukvah življenja. — Res. — blažena blažena slovenska dežela! — ti imaš še zmeraj praviga duha za Božjo čast, /.a lepoto hiše Božje, med družim zlasti za lepo zvonenje. V tein, ko se po druzih deželah sv. vera, hi djal, h silo zatera, cerkve oskru-nujejo in ropajo, pa ti teinpeljne Gospodu postavljaš, in veličastno lepotis! — zares trikrat blažena slovenska dežela! M. Vesel. Iz Krašnje. Ozri se okoli po Slovenskim, in zvedil boš, da je do leta 1848 ptuj živelj gospodoval v šolah na deželi ; zvedil boš pa tudi, da gospoduje ta čudni sosed še zmeraj sem ter tje nekoliko preveč; zvedil boš, da je on še zmeraj gospod po mestih in tergih v zglednih šolah in na gimnazii, in da gospoduje in se šopiri, kakor da bi res ves domač, slovenščina pa ptujka ali k večimu gostja bila. viin in vun po svoji stari navadi v pisarnicah. Ker je pa temu enkrat tako, se pa vender, kakor mislimo, vprašati po sadu sme, ki je med takimi razmerami slovenskimu narodu dozorel. Xe dvomimo, da so imeli ti, ki so ptuji živelj med narod slovenski vpeljali, svoje, in po svojih mislih tudi za nas Slovence dobre namene. Ali so pa s tem res kaj ta-kiga dosegli, kar so si dornišljevali, kar bi bilo narodu in deržavi v korist in prid? Se niso morde v svojih mislih zmotili in goljufali? Kakšin je pač sad, ki je dozorel iz takih razmer? Poglejmo! Sole na deželi v primeri k temu. kar bi bile biti imele, bile so pred letam 1818 Ic bolj mučitcljcc mladosti, bile so mlati /niče prazne slame in rešetavnice plev; malo le je bilo zernja otrokam najti, in še to je bilo slabo in snetjavo. Otroci v takih šolah se niso naučili ue neinškiga ne slovenskiga jezika, niso znali ne tega, nc uniga, mlatili so prazno slamo, nabirali si pleve, in staršem, ki niso vidili nikakoršniga zdatniga sadu, bila jc šola, skoraj bi rekel, zoperna in le naprava, ki jim je stroške množila, koristila pa malo ali nič. Glej tukaj sad ptujiga življa • Prazin, nerodovitin trud in pristudba šol se mu pravi. — Izmed otrok na deželi jih vsako leto nekoliko gre v mesto, da bi se v tamošiijih šolah kaj več ali za dom izučili, ali pa s pomočjo viših vednost si, kakor pravijo, pomagali k ložjiuiu in boljšimu kruhu. Ti, ki so šole doveršivši doma ostajali, so prišli poprej, ko je slovenščina v šolah še popolnama ptujka bila, navadno nazaj na dom, pa govorili so neko mešanico, ki ui bila ne nemško ne slovensko, z njo so pačili oboji jezik, in mešanica ta je bila, ktera jim je vdihovala duha, ki jim je mamil narodno zavednost, v Nemce pa jih vender prestvaril ui, temuč zamedel jih je v neki stan, s kterim niso bili ue eno ne drugo, bili so pravi uiatopirji, pol ptiča, pol miši, brez blaziga tiaroduiga čutja, zato pa tudi pogosto neprijateli naroda iu nepripravni za pospeševanje ljudske narodne izobraženosti in otnike. Glej, to je sad zater uja slovenščine in prevladovanja ptujiga življa : Zguba narodniga čutja, pačenje jezikov, iu narodu neprijazno polovičarstvo, so imena njegove. — Jih pa njih več, ki v šolo h.dijo, doma ostane, jih je spet mla-denčev veliko, ki hrepene po viših vednostih, ter z njih pomočjo h kruhu priti žele. Taki, izobraženi na ptuji podlagi, z mnogimi vedami v glavi , pa brez pravilne znanosti svojiga inaterniga jezika, navzeli so se pred letam 1818 duha, od kteriga peljani se niso več zavedli i Slovenca, pogledovali so zauičljivo ua narod ko narod, ter postali, sami ne prav vedivsi. kdaj iu kako. neprijateli. nasprotniki iu tlačivci svo|iga lastuiga narod.>. In glej, to je spet nov sad zaterauja narodnosti: tlačivuo zaničevanje narodniga življa mu je ime. Da je zda| marsikaj drugače, je narodna zavednost, ki sc je med nami vnemati jeli. tega veseli vzrok. — Slovenec ljubi «voj jezik, bolj ko boš zalo v duhu slovenskim in domače z njim govoril. ra|i ti- tio poslušal, bolj ti zaupal. Zato pa ludi navadno ne »t ivi posebtiiga zaupanja v gosposko -uknio in. ce ui •Irugai i pocchljal se bode trikrat poprej za u»esmi. preden se Ito enkrat pod-križal ua list, ki je pi-an v ptu,im. njemu nerazumljivim jeziku. Slovenec ljubi svoj je/.ik. pa ga lud' niiliije. ker vidi. kako malo da velja, kako da \ pi-arnic.>li vse. tudi to. kar njega sumiga osebno tiče, ua činiur mu je posebno ležeče, v nerazumljivim jeziku pisano dobiva, in da se celo poziv pred gosposko v ptujščini glasi. Takošno ravnanje pa množi nezaupnost do gosposke, zmanjšuje spoštovanje ter pase sumljivost m strah, tedej reči. ki jih zavoljo občniga blagra nikakor ni vošiti. In glej, to je spet drug, nov, nikakor ne vesel sad zaterauja narodniga razcvetanja. — Ako je slovenščina v javnim djanji in ravnanji ptujka, ali k ve-čimu gostja na zemlji slovenski, potem pa mora tudi zaostajati omika in napredvanje naroda slovenskiga. Priprosti Slovenec vidi, da mu je slovenščiue le v cerkvi, doma pri vsakdanjih opravilih in pri pečanji z neomikanimi Slovenci potreba, sicer pa. da s svojim inaternim jezikam ali težko, ali pa še cehi ne shaja; zato se uiu temveč, ker jc še zmeraj na preniski stopnji omike, čudno zdi, zakaj da bi se mogel učiti jezika, kteriga ediniga govori in meni, da ga zna ; potreba taka mu ne gre v glavo, toraj mu tudi ni na čisti, pravilni slovenščini kaj ležeče, in vender je omika naroda le mogoča na podlagi in s pomočjo jezika. ki ga narod govori, in pravilno zna. Z jezikam, ki ga narod ne razume, rte boš iiaroda nikoli in nikoli izobrazil, ali pa, si li v stanu, slepitiiu barve pojasniti? Zateraj narodni jezik, nc prepusti mu, obrazili iu likati se po svojim, krati mu pravice njegove, iu upihnil si narodu dušo omike. Glej tedaj tukaj zaporedama razni sad. ki dozori iz krivičniga zaterauja narodnosti naše in vsake, in veseli se ga. če se ga moreš, ako ti serce blago v persih polje .' V Vremali. 24. vel. serp. K. — llvala Bogu ! bolezen nas je začela zapušali, ker je vročina nekoliko odjenjala. Sušo hudo smo imeli do 21. t. m., ktera jc letas veliko romarjev k Materi Božji v Vremah 1 j. pripeljala. Serce je mogla človeku presuniti zlasti procesija Scnožečanov 17. t. m., ktero so nuiogospoštovaiii v. č. g. fajmošter J. Pašič čez hrib Gaberk k Materi Božji dežja sprosit peljali. Od vsih krajev ua Gaberk so ljudje vreli k procesiji. Ko jih zagledamo s križem iu bauderi čez hrib se pomikati. jim gremo Vrcmčani naproti. Pod hribain sc ustavimo; vidil sim nektei im solze v očeh migljati, ko so mcino nas šli. Ko smo se jeli verstiti, se mi je zdelo, kakor dc bi vidil vojšake na vojsko se spravljati. Ko pridemo do podružnice sv. Lavrencija, sim tam maševal, po sv. maši smo šli s procesijo k Materi Božji v prezalo vremsko dolino; tukej so v. č. fajmošter J. Pašič maševali iu so kratek nagovor imeli, popoldan smo imeli litauije, iu Senožečam so se nato s procesijo nazaj ventili. Bilo je tisti dau blizo 2.000 ljudi skupaj. — 20. t. iii. smo pa Vreinčani imeli procesijo k Materi Božji v Kotite (v teržaški školii). dve ur od nas. Ko pridemo do št. Kocijana, se liani ondotni ljudje s svojim duhovuam perdružijo. Ko pridemo čez hrib vidimo veliko ljudi s križem in bauderi. ki so nam naproti šli s svojim duhovnim Rodiške I are. Marsiktera giuljiva solza se jc tudi tukej uternila. Združeni grcino na hribček Matere Božje v Ko-čičah. Cerkvica majhna je bila znotraj natlačena in zunaj vsa obdana, ker od daljnih krajev so bili ljudje na Božjo pot prišli. Po moji sv. maši s primernim govoram iu po lita-nijah so se ljudje veruili s procesijo nazaj. Imeli smo vsi upanje, de bomo od Boga na prošnjo Matere Bozjc uslišani, iu res — precej drugi dan opoldne |c začelo po malim deževati in je deževalo tudi po noči ; ali naša burja je bila precej za dežjem iu nam ga je drugi dan odpodila. I paiuo pa k Bogu po prošnji Matere llozje. de bomo kmalo zlo zaželeni dežek zopet dobili. Z Bogam ! £ Od ister*»ke meje. Njih Veličanstvo so za T.. 12. iu 17. prihodnjiga mesca kimovca drugo volitev poslancov za isterski deželni ztor ukazali. — Nadjamo se. ko hi kdo omenjene tri številke v lotrijo stavil iu jih zadel. de hi skorej težko brez kake serčne ginljivosli ostal iu se vender nekoliko srečniga cenil, rečemo pa. de bi hili isterski Slovani še čuda in čuda bolj srečni, ako bi -t overšila ta volitev po llozji volji iu pa po želji pravičnih volieov. -Slišali smo nekdaj, de je neki mo/.ak. vprašan, kaki de b! mogli možje biti, de bi oe zaupljivo za srcnjske sprednike zamogli voliti, odgovor dal: ,,Taki, ki se ne vedoč sami časte." — In ker pričujoči zapopadka teh besedi ue umejo, jim dalje beseduje: „Pojdite na polje, in kjer bote nar boljše obdelano njivo najšli, poprašajte, kdo de je njen gospodar? — Pojdite v cerkev, in če vidite moža, ki ga nobeno nedeljo in pa praznik v cerkvi ne pogrešate, poprašajte, kdo de je? — in zagotovim vas, de bote zvedili, de sta oba. to jc, pridni gospodar njive iu pa pobožni kristjan ena in tista oseba — iu takiga volite. Zakaj prepričali se bote. de tisti, ki tako pridno za obdelovanje svojih obeh njiv. to je, serčue in zemeljske skerbi, tudi za srenjsko dobro zvesto skerbel ho. Zaterdim vam pa še to, varujte se klepetačev, ali takih, ki dosti besedujejo vsakimu dober svet dajati sc prederznejo. sami sebi pa svetvati ne zamorejo.1* Dragi isterski Slovani! vi ste zuuaj maliga števila sploh katoličani, in hvala Bogu! tudi dobri katoličani; vzemite si k sercu svet, ki ga vam zdaj vaš prijatel podaja: Volite omenjene tri dni za svoje poslance razumne in pobožne možake, tako izmed gospode kakor izmed kmetov, zakaj dobro umejte, de se vam v prihodnjim zboru ne le samo pravica zastran vašiga častitiga materuiga jezika dati in dokončati more. temuč de bodo izmed teh poslancov nekteri tudi za duuajski ali bečki zbor se volili, iu de posebno ti-le morajo možje biti, ki imajo serce vneto, ue le samo za vaše deželske potrebe, ampak tudi za vašo sveto vero ; zakaj povedati se vam mora odkritoserčuo. de se znajdejo med dunajskimi poslanci tudi take osebe, ki se sicer katoličaue zovejo , pa toliko lo sveto katoličaustvo cenijo, kolikor zgrabljivi volkovi krotkost iicdol/.niga jagnjeta. Zato pa, dragi slovanski bratje! preden de volitve začnete, prosite Boga. dc bi vas razsvetil, de bi za poslanec može po njegovi volji in pa po svoji potrebi volili, zakaj brez Boga bi bilo vse vaše prizadevanje zastonjsko in prazno, ali kratko rečeno, vi bi spet. ko pri vaši zadnji nesrečni volitvi, samo le — babilonski turu — zidali, ^Kouec nasl.j Is Gorice, 22. vel. serp. — Dans ob 5tih zjutrej je bila procesija od včlike cerkve do Kostanjevice, prosit Gospod Boga potrebuiga dežja. Vdeležilo sc je te pobožnosti muogo vernikov: sila kola loini. Ali še pred našo procesijo se nas jc Bog vsinilil. ker uaui je sinoči in ponoči saj toliko dežja poslal, da jc zemlja za nekoliko dnevov oškrop-Ijena iu sopar in zrak dobro ohlajen. Lpati smemo, da za letaš ue bomo vec vročine iu velike suše terpeli. 2. prihodnjiga mesca kim. se bodo duhovne vaje za duhovstvo (ckscrcicije) začele, iu sicer v talijauskem jeziku. Vodil jih bo č. g. D. Sagrini. iz Jezusove družbe. Sc nekaj v priklado. „Xe veste ne ure ne duc-va!" Neka gospa gre ta teden ogledovat fabrike v bližnjih Stračicah. Prid.ša do nekiga stroja sc s svojo krino-lino premalo varuje, ali marveč v tesnem kraji premalo prostora ioia. tako da jo stroj hitro kot blisk za seboj zasuka in na vse strani razčeterti. Da se Bogu smili ! je bila krinolina (oblačilo napuha) že marsikaki ženski v dušni iu telesni pogubljcj. In vender nespremišljeue ženske mislijo. če krinoline nimajo, da so nič vredne cape pred svetam. Malik ..napah" ima ob vsakim času svoje posebne obleke iu noše. ki so bolj ali manj smešne, več ali manj pobuj^ljive. Krinoline, ti napihnjeni svinjski mehurji, saj kej dosti spoštljivi niso. Kdaj se bojo norice zmodrile ? J. F. Kazgieii po ker*an*Hi»n irre/u. Dunajska rokodelska družba se dobro počuti, odkar ji je ondotno mestno svetovavstvo svojo (300 gold.) pomoč odreklo ; neki dobrotnik s Stajerskiga je verliin dru-žetam poslal t (M) «rold.. drugi dobrotniki 130 gold.. zbirke \ „\V. Sonntagbl." znesejo že j!»ti gold.. več gospodov duhovskih in svetnih je pristopilo k družbi kakor častni udje. ki bodo vsako leto odločen znesek plačevali. — Dunajsko mestno svetovavsto pa ni edino na svetu v svojim viteškim liberalizmu; tudi mestni svet v K o Ioni i ali Kolinu za njim hlača. Ko je bil namreč ondotni ogleda mestnih šol generalvikarijo pustil, je nekdo v mestnim svevovavstvu predlog storil, de naj se svetni šolski ogleda izvoli in v skritim zboru so s 36 zoper 23 glasov sklenili, vlado prositi, de naj bi se pri ti službi ue oziralo izločno le na du-hovske kandidate. K sreči pa je vikši župan mož boljšiga liberalizma in ga ni volja, drugimu kakor duhovnu tega tako tehtniga opravila zročiti. V Pragi je pred nekimi tedni derhal rojila zoper jude. Kdo je tega kriv? „Pozor" češki pravi: Pri judih v starim zakonu so o vesoljnim spravnim dnevu spušali kozla v pušavo, na kteriga so vse svoje grehe zgernili. Knako delajo naše dni naši sovražniki, samo s tem razločkam, de so si napravili dva kozla. In veste kdo sta ta grehonosca našiga časa ? Kden je katoliška C erkev, in drugi — Slovani, zlasti pa mi Cehi itd. „Tagesbote", „Ostd. Post.1' „Pres8e41 (ki mora povsod zraven biti, kjer je kaj lažnjiviga in Anti-kristoviga) itd. so tisti nakladavci grehov na katoličane in Slovane. Bernsko škofijstvo je velevalo, de naj se vero-znanski nauki v maternim jeziku učijo. V Kostnici se je mende zbral zbor, ki meni Husu spominek postaviti na mestu njegove smerti. Težka granitna skala pa bo nesrečnimu zaslepljencu Husu ravno tako malo pomogla k pokoju njegove duše. kakor malo milovanja vrednim zaslepljeucani in slepivcatu, kteri se katoličanarn vkljub s tem pečajo. K miru pomaga I e : resnico iskati, ue pa : resnico iz hude volje preganjati. Po pruski Šlezii se obhajajo obilni ljudski misijoni. V I.uplini, med Opavo in Ketram, se je deset dni zapo-redama po dvakrat moravsko iu po enkrat nemško pridigalo. Znamenito pri tem misijonu jc bilo. dc je bi! brat oudotniga faimoštra Ant. Kihtarskiga med misijonarji, drugi brat Joahim pa je ob koticu misijona novo mašo pel, in pridigal mu je njegov brat. i). Ignacij, iz Jezusove družbe, ter je v pridigi poslušavce Jezusa pri>erčno ljubiti spodhudoval. V naslednjim misijonu v Dinšlavi jc četerti del protestantov, ki so se s katoličani vred obilno nahajali pri pridigah. V obeli krajih so se blezo prebivalci brez razločka svetih zakramentov tdelezili iu tudi tuji .Moravči so po 2 milji deleč prihajali. Potem -o v l.isoticah skoz pet dni lanski misijon obnovljcvali. Napovedani so za tekoče leto še drugi misijoni. (H las.) Laško. Povračilo dostikrat počasi prihaja. pride pa zanesljivo; velikrat maševauje odlaša, poslednjič pa se vdere z vso grozo vred nad hudodelnika. pravi ..Volksfrd." Ker-voločuik Cialdini je tega občutna priča. Njegova vojska je potolčeua, narodova straža mu pokoršino odpoveduje, izdajstvo se gnjete do naj znotranjiših prostorov njegoviga dvora itd. Kakor se on vojskuje, so se pred njim le divjaki vojskovali, iu za naše olikano stoletje bo zmirej nezbrisljiva sramota, dc se v imenu svobode mirne mesta z ognjem do tal razdevajo, ker so se zadolžile (češ) ..hudodelstva,11 de so svojimu biagimu kralju zveste in svoje t lažnjive ) ,.re-šenike" kakor smertne sovražnike čertijo. Gnusobe, kakoršne se na Laškim pod novo vlado gode, presegajo vso mero. V Sicilii jc undan obhajalo ljudstvo neko procesijo v čast Marije Device ..del farmiiie;" ko pride procesija na terg ..Porta Vicari." jc derhal muzi-karje prisilila, de so — tebi nič — meni nič — mogli ..Garibaldovo slavico" igrati. Slava Garibaldu. slava republiki, se je razlegalo. — Tudi pripovedujejo laški listi, kako silo pridno Lahi l.ahc ..osrečujejo." ter jih v boljši svet pošiljajo. O to so-ti osrečcvavci ti Sardinci to! Zato jih tako hvalijo dunajski judovski in krivoverski listi. — Ako se pa ua Laškim morijo človeške liupia. ?liii-u je konec mesca rožnika neki sloveč pro-testanšk duhoven imel v velikim zboru ugovor, in je skazal, de naznanila protestanških misijonskih družb od spreobračanj katoličanov po Irskim in Ameriki k protestanštvu so zgolj prazno ustenje, ki na to meri, v prid gospodov misijonarjev protestanškimu ljudstvu denar iz mošujicc mikati. Protestanški misijon med nejeverniki ni boljši. Do 8.000 misijonarjev, opravnikov, bibelnih delivcov iu druzih „služabnikov z besedo" je. ki vsako leto veliko milijonov biblij in spiskov razdelijo; pri vsim tem je protestanštvo v poslednjih sto letih v Azii komej 100.000 spoznavavcov pridobilo, pa skorej vse zopet zgubilo. Morebiti bo dunajsko protestanštvo in judovstvo v verskim odboru več opravilo, ki je predložilo, de naj bo prisega za vse dcržavljane enaka, tedaj za katoličane ravno taka, kakor za jude, ki evangelija ne spoznajo! Ravno to protestanštvo in judovstvo hoče, de bi Cerkev v srednjih in ljudskih šolah zunaj keršanskiga nauka nc imela za nobeno reč be-sedicc spregovoriti, in de bi tudi do b o go slo voskih oddelkov ua vse učil i h škofje nič moči ali vpliva ne imeli! Prederznoot iu huda volja sc pri takim djanji očitno kaže. Čimu bi neki bili škofu bogoslovci, ako bi z njimi nič ne imel zapovedati ? Poslednji oddelik je bil v odboru s 6 glasovi zoper njih 5 zaveržen; pri pervint sta goreča škofa (Jirsik in Litvinovič) v manjšini ostala. Se bo vidilo, kaj bo deržavni zbor storil, take predloge pretresovaje ? Levica, ki v vsih rečeh razcepljujc, razdvaja in podira, bo že tudi tukaj svoj bet vzdignila, sej velja zoper katoliško Cerkev! Ti možje levičniki, ki so zunaj nekatoliških Netncov že vse zdrazili iu sperli, se vedejo kakor podpora cesarstva in vlade; tode vse tako kaže, de bi Avstrija prav na slabih nogah stala, ako bi boljši podpore ne imela kot so možje levičniki. V tem, ko ima svitli cesar pregovor in glasilo: »viribus u ni t is*' (vse z edinostjo j so uni možje začeli mogočne zaušnice dajati katoliški Cerkvi, ki je mati nar večiga dela Avstrijanov, nc privošijo Slovanam pravic, ki so v cesarskim pismu slovesno zagotovljene, ovirajo deželsko samostojnost, iu sploh delajo, kakor bi imel env sam narod nad vsimi drugimi gospostvo in pravice imeti. Če se to pravi „ediniti" in ne ..razdirati," naj kdo drugi pove? »Spoštovanje katoličaustvu, enaka pravica vdjanji vsim narodam!" te besedice hi bile steber neomahljiv katoliške Avstrije, bi napravile nezmerno veselje v milijonih sere, ki bi v nekterih urah zidale, kar levičniki že nekaj tednov razdirajo. JDomaee duhovne raje. • veto živeti in zveličano umreti. ( Dalje.) De se v grebene poverneš, premišljuj sodbo. Ne moreš reči. de ne boš umeri, ker dobro veš, de umreti boš mogel, ko bi tudi smert tajiti hotel; ravno tako ne moreš tajiti, de ne boš sojen, ker sodba je ravno tako gotova, kakor je smert neogibljiva. Ko bi tebe kak posvetin gospodar na svojo pristavo poslal, de mu tamkej vse leto pridno služi in delaj, in ob koncu leta po plačilo pridi, ako bo delo lepo doveršeno, ti pa bi vse leto imel z drugimi rečmi opraviti in ne z opravili svojiga gospoda: s kakošno vestjo bi pred ®*ojiga gospodarja šel ? Oh ! bi rekel. če moj gospod zve, kako nezvest sim mu bil. ne bo se mi dobro godilo; ne le de ne bom nič plačila dobil, še sodbi me bo zročil, ker sim ga okanil in vse v nemar pustil, kar mi je bilo zročeno! Pri Gospodu, ki te bo precej po smerti sodil, pa ne bo čisto nič tega pomislika, če tvojo zanikamost ve ali ne. ker voš. de On je vsegavedoč. Kaj se ti zdi, kaj bo. če si bil nezvest hlapec ? Nekiga mogočniga kralja je njegov brat vprašal. zakaj ie z drugimi ljudmi ne veseli, še veseliga obraza ne pokaže. ko ga vender od vsih strani bogastvo, čast. veselje obdaja ? Kralj da globoko jamo izkopati. reče na dnu velik oginj zažgati, posadi brata na truhljen na pol segnit stol nad jamo, ktere žrelo je ukazal napol zakriti. Okrog njega je postavil štiri ljudi s sulicami, kterih železne ojstrine so v njegov život merile in se ga že dotikale. Nad-nj je obesil prav oster meč na tenko nit. Pred-nj pa je veleval postaviti mizo z naj prijetnišimi jedrni, ga je obdal z godci in šaleži, ki so norce brili krog njega, in še marsiktere reči mu je dal. kar bi ga zamoglo veseliti. Brat se trese, ves obledi in nobene reči se ne dotakne, kar koli je na mizi. Na to mu reče kralj- „Čimu si tako žalostin, ko imaš vse krog sebe. kar koli bi te moglo razveseliti." ,.Kako bom vesel, ker je toliko nevarnost okoli mene?" odgovori revež ves prestrašen. Kralj pa mu na to reče: .,lz tvojiga lastniga spoznanja ti odgovorim na tvoje undanje vprašanje: ako se ti ne moreš veseliti. kakor sam praviš, zavolj nevarnost in britkosti. m ktero te že sama telesna smert navdaja: kako se bom pa jest veselil, ki sim grešnik, ker je moja duša še v veči nevarnosti? Zakaj, pod menoj je neugasljiv oginj; sedim pa na truhljenim stolu, ki je moje telo. Pred seboj imam sulico: smert. za seboj sulice: pečenje vesti, ob desnici sulico sreče, ob levici sulico nesreče, in nad seboj meč sodbe božle." Kaj praviš k temu. kristjan ? tšrobtine. Stara laž. de bi bili papež Pij IX. 1848 bandera za vojsko zoper Avstrijo blagoslovili, morebiti še kje komu v glavi tiči. To laž je ..Gcgen\vart" v daljšim spisu popolnama zavernila. Pravi pa med drugim: ..Nikoli ni Pij IX. imel namena, zoper Avstrijo se vojskovati: le nar nesram-niši laž zamore kaj taciga terdili, ue pa spričati. Ko so rimske kardela povelje dobile, na Pado odriniti, so šle zgolj zavoljo brambe papeške meje. ob kteri je bila takrat vojska med Avstrijo in Sardinjo. Vse. kar se je pa zoper lo jasno pjtelje Njih svetosti zgodilo, je general Durando po svoji lastni volji storil, in zoper to so sveti Oče Pij IX. v treh nagovorih (alokucijah) upor postavili. Ko so to švicarske kardela zvedile. so orožje odložile. . . tako tudi drugi. ,.Cročiatiin Durando so se z ostankam papeževih kardel prav čisto na lastno roko vojskovali." Bandera so pa kakor vladar svojih dežel papež, po ravno tem spisa, pač blagoslovili, tode nikoli ne za vojsko zoper Avstrijo. Komu je kaj mar ? Zastran tako imenovane ,.kompetencije" ali oblastnosti je poslanec Rieger vsiga premislika vredne besede 19. u. m. govoril, ter rekel med drugim: ,.Red vesoljniga sveta, bi djal, stoji na tem, de vse skozi svojimu poklicu zadostuje in svoje poslanje (nalogo) spolnuje; na tem je zastavljena občinska družba, de si nihče oblastnosti druziga ne prilastuje. Kako bi bilo n. p. s Cerkvijo, ako bi hotel kak kaplan papeško bulo razpisati, ali ko bi sc vodnik nekterih vojakov prederznil vso vojsko komandirati. Pa tudi tako bi zmešnjava ne bila manjši, ko bi vojskovodja hotel pri bolnim vojaku službo zdravnikovo opravljati, ali pa ko bi v oblast vojaškiga duhovna segel ter hotel spovedovati in odvezo dajati." — Ta nauk naj bi si judovski in krivo-verski časniki za ušesa zapisali, ter pomnili, de je ravno tako nespodobno njim, katoliško Cerkev in njene naredbe vravnovati; trikrat nespodobniši, in silo prederzno, de več ne rečemo, je pa dopisovavcam, enake reči v take liste pošiljati, cerkvene vikši služabnike, ki se v svojim djanji ravnajo po cerkvenih postavah in ne po svoji volji, po Cerkvi neprijaznih listih pikati in černiti! Ni li to gerdo? In če se tudi v kaki reči kdo prenagli (kdo se neki noben-krat ne?), kaj je to Cerkvi sovražnim listam mar? Bomo li pri njih pravice iskali ? Ali ni že sv. Pavel vernikov opominjal, de naj svojih razporov še pred gosposko ne nosijo, ki je neverska bila? MMuhorshe zadere. V ljubljanski školii. Brezniška fara je podeljena gosp. Lovrencu Pintarju, fa jm.na Zalim logu; Zalilog je torej 23. razpisan. — Gosp. Fr. Drakslerju, fajm. pri sv. Križu pri Teržiču, je dodeljeno privoljenje, v pokoj se podati; fara pri sv. Križu je torej 5. t. m. razpisana. Umeri je 21. t. m. gosp. Janez Zaverl, ekspozit v Bevk ah. R. I. P. V lavantinski škofii. Umerla sta: Čast. gosp. Mih. Plaskan, dek. v Ksaverji in duhovni svetnik, 7. t. m.; — prečast. gesp. Kašpar Albreht, infulirani stoljni dekan itd. v Maribon , 13. t. m. R. 1. p.! V teržaški škofii je umeri gosp. Anton Ban. fajmošter v Boljuncu. R. I. P.! Sv. birmo bodo ljublj. Mil. knez in škof na Gorenskim po naslednjim redu delili: 1. kimovca v Kranji; 2. v Cirklah; 3. v Teržiču ; 4. v Radolici; 5. na Jesenicah; 6. v Kranjski gori; 7. v Gorjah; 8. v boh. Bistrici. 25. t. m. so Njih Milost na Dolih cerkev posvečevali in ravno tisti dan so ondi 163 otrok birmali. Dobrotni darori. Za afrikauski misijon: Iz Škocijana 4 gold.; — iz Teržiča brat. den. 12 gold.; — iz smledniške fare 3 osebe 3 gold. st. dn.; — v. č. g. J. H—r. 1 gold.; — iz Mokronoga 3 gold. Mmogorori z yg. dopisorarci. G. L. II.: Hvala za naznanilo! — G. Ant. M. v O.: Zastran Danice sino pri založništvu opravili in upamo, dc so sc Vam listi doposlali. — V. č. g. K.: Drugo drujikrat, ker je dopis že pozno dospel. — G. L. R. v D.: Cim prije vzmognemo. — G. M.: Hvaležno prejeli.