%
2!
5C!
<<6
/3	#
`u`ek v njenem delu. Vsaka
slika je rezultat poti brez
predhodnega naèrta. Je èisto
iskanje. V tistih delih, kjer se
izra`a potreba po kretnji, nas
pribli`a èuteèemu in osebne-
mu vesolju. Vendar se vesolje
ne zakljuèi le z neko kretnjo,
ampak se nadaljuje v do`ivetje
strukture in prostora, kjer se
sreèata slutnja in znanje. Sli-
ka je odprta forma. Gledalec
sklene krog, ki ga odpre umet-
nik, in tako konèa delo. Stati
pred vsakim od del Irene
`u`ek, pomeni biti pred sim-
bolom èloveških èutenj. Prib-
li`ati se jim, je iskanje mo`no-
sti, ki nam dovoli odkrivanje
našega lastnega zaklada.”
Njene slike, kot pravi pro-
fesor Zorrilla, niso niti ab-
straktne niti figurativne, am-
pak konfigurativne, ter ozna-
èujejo prav takšen naèin slika-
nja. Po njegovih napotkih,
kjer so osnovna likovna izho-
dišèa made`i — @u`kova jih
imenuje tudi “packe” —, se
priène slikarkin likovnoustvar-
jalni proces. Dokler ne zaène
med njimi — made`i — iskati
oblike, se zdijo ti pravi kaos.
Da slikarka u`iva ob meša-
nju barv, je èutiti v vseh nje-
nih delih. Kolorit zna poiska-
ti, izzvati in mu dodeliti pro-
stor. “Vsaka barva svoje mesto
najde,” pravi, zato se jih tudi
ne boji uporabljati in poskrbi,
da so ji vedno vse na razpola-
go. Z njeno pomoèjo za`arijo
celo zamolklejše temine. Na
njih si oko odpoèije, oddah-
ne, umiri in vsaj za trenutek
Slikarkino poimenovanje
razstave me je spodbudilo k
razmišljanju: èe je duša del
univerzalnega uma, potem go-
tovo sledi tudi njegovim na-
èelom dobrega, pravilnega in
nezmotljivega. Kolikšna sta
potemtakem njen dele` in
vpliv na svobodno voljo ljudi,
ne vem. Morda bi nas o tem
ob kakšni drugi priliki lahko
pouèili filozofi... Gotovo pa
je, da je prav svobodna volja
vodila slikarko Ireno @u`ek,
da se je znotraj ustvarjalnega
procesa odloèala tako, kot se
je in ne drugaèe. Obèutek in
gotovost za likovno gradnjo si
je, kot pravi, pridobila delo-
ma `e v èasu študija grafiène-
ga oblikovanja na buenosaireš-
ki univerzi in kasneje skozi sli-
karsko metodo svojega argen-
tinskega profesorja Heriberta
Zorrille, ustanovitelja gibanja
Esencialismo. Njegov izviren
in širok mentorski pristop lah-
ko zaslutimo `e v krajšem be-
sedilu, ki ga je ob slikarkini
razstavi — maja 2003 v Kultur-
nem centru “San Martín” v
Buenos Airesu — prispeval za
katalog. Naj navedem citat
prevoda: “Obèutiti sliko kot
proces, v katerem se nahaja
umetnik pred kompromisom
izbire. Srejeti odloèitve, ob-
èutiti sinhronijo, biti zmo`en
prevzeti odgovornost te svobo-
de so osrednje poteze Irene
sedanje samskosti. Vendar se
tudi pri tej razlagi odpira vpra-
šanje neodloènosti kot posle-
dice nezaupanja vase in ne-
zaupanja drugim.
Film je bil posnet na ob-
robju mesta pri znanem tr-
govskem centru, kar še do-
datno nakazuje te`ave sodob-
ne potrošniške dru`be – mno-
`ica ljudi, èisto zraven tebe,
vsi z bolj ali manj istimi na-
meni in interesi, toda ogovo-
riti jih je izredno te`ko, prav-
zaprav nevljudno. Naposled
pa obstaneš na avtobusni po-
staji sam. Res samo po tuji
krivdi?
Skratka, ponovno odlièen
izdelek obetavnega slovenskega
re`iserja, ki ravno z odstrani-
tvijo dialogov pozornemu gle-
dalcu pušèa še veè mo`nosti za
vprašanja in interpretacije.
B
	3
 #
postoji. “Èudovito je biti v
tišini,” razberem v grafizmu
na eni izmed slik. Tudi na
drugih opazim fragmente
poezije, filozofskih misli, `iv-
ljenskih resnic, molitev ipd.
Kakšno radost prinaša umet-
nici medij, preko katerega se
izra`a, — “zapisi duše” kar
vrejo iz nje! Po likovni govo-
rici so enotni, slogovno pre-
poznavni, igrivi, pa vendar
oblikovano “preudarni” ter,
kar se naslovov tièe, sproèil-
no zavezujoèi. Èetudi se Ire-
na @u`ek ne navdihuje v na-
ravi, svoje slike veèinoma
posveti prav njej ali pa jim
poišèe razpolo`enju ustrezen
naslov. Njena dela so iskrivo
iskrena, pretoèna, ritmièna,
melodièna in temperament-
na. Èutiti je, da izhajajo iz
nekega drugega èasa, sicer is-
tega po štetju, zavezanega
slovenkemu jeziku in tradi-
ciji, v stiku s kulturo matiè-
ne de`ele, pa vendar v prime-
`u `ivljenskega sloga Ju`ne
Amerike, pre`etega z zgodo-
vino prostora, arializmom, s
tradicijo, umetnostjo in kul-
turno dedišèino.
Obèutljivost za poetiko
poteze, barve, besede, zvoè-
nosti svetlobe in temine ter
neobremenjenost s sodobni-
mi trendi vodijo mlado sli-
karko na komaj zaèeti, a `e
zelo plodni ustvarjalni poti
med Buenos Airesom, Bari-
lochami in Ljubljano.
G "*
%
Nemajhno pozornost slo-
venske in italijanske javnosti je
pritegnila odloèitev italijanske-
ga parlamenta, da posveti 10.
februar spominu zloèinom Ti-
tove vojske nad italijansko po-
pulacijo v obmorskih predelih
severovzhodnega Jadrana. Še
veèjo pozornost pa je pritegnil
(po svojem bistvu propagand-
ni) film »Srce v breznu« (Il
cuore nel pozzo), ki ga je ita-
lijanska televizija pripravila za
obele`enje tega dogodka in ki
je bil prviè predvajan na itali-
janski nacionalki 7. in 8. fe-
bruarja 2005. Vredno se mi
zdi spregovoriti o tej debati še
posebej zato, ker, kakor bi rad
pokazal, razodeva neko usodno
zgodovinsko ujetost, ki ni le
ujetost trenutnega stanja raz-
voja slovenskega ali italijanske-
ga duha, paè pa evropske zave-
sti nasploh.
Debato bi bilo mo`no pov-
zeti v sledeèih bistvenih toèkah:
1. Italijanska argumentacija
desnièarskega porekla, ki jo
omenjeni film prozorno
povzema, oèita »Slovanom«
(»Slavi«, mišljeni smo najbr`
prete`no Slovenci in Hrva-
ti), da smo v mesecih okrog
konca druge svetovne vojne
izvajali etnièno èistko nad
Italijani na obmoèjih Istre
D!
D
	3	

	3 3
I#	
	EJ"	

	3
in Dalmacije, da bi tako
»slovanizirali« omenjena (si-
cer domnevno izvorno ita-
lijanska) podroèja. Pri tem
misli seveda na nasilje, ki ga
je izvajala Titova vojska na
omenjenih podroèjih.
2. Argumentacija slovenske
javnosti se pred navedenimi
stališèi brani predvsem
vkljuèujoè povojno nasilje
Titove vojske nad Italijani v
širši kontekst, t.j. v kontekst
predhodnega in nam Slo-
vencem splošno znanega ge-
nocidnega ravnanja italijan-
skih oblasti do Slovencev in
Hrvatov v t.i. Julijski kraji-
ni, t.j. na Primorskem (ka-
sneje tudi na Kranjskem), v
èasu od konca prve svetovne
vojne do konca druge svetov-
ne vojne. V tem smislu je
seveda treba razumeti ravna-
nje Titovih partizanov kot
posledico, ki ima svoj vzrok
v predhodnem italijanskem
nasilju.
Oèitno je, da je tako za-
stavljena debata pripeljala do
mrtve toèke, v negiben in ne-
rodoviten polo`aj, ki je primer-
ljiv medsebojnemu zmerjanju
dveh zloèincev. To dejstvo pri-
de na poseben naèin do izraza
v šibkosti argumentov naše,
slovenske strani: dejstvo, da so
italijanski fašisti zagrešili nad
slovenskim narodom celo vrsto
zloèinov, ne more opravièiti iz-
vensodnega obraèunavanja z
le-temi, oz. z njihovimi itali-
janskimi simpatizerji. S tem ko
torej skušamo kontekstualizi-
rati dogajanje v zvezi s fojbami,