94
Naši dopisi.
Z Dunaja dne 17. marca. (Volitve v mestni zastop.) Sušcev rep. Vsaj bi se človek motil, ako bi opazujoč letošnje burne in viharne volilne shode hotel trditi, da tako viharnih priprav za volitve kakor so letošnje, pred še ni bilo. To je optična zmotnjava. Sme se trditi da vsaj zadnjih 10 let bile so volilne borbe na Dunaji vedno silno viharne in ne manj viharne kot letos, toda kolikor dalje se take borbe pomikajo v daljno in daljno preteklost, toliko manje se vidijo, toliko manj razločujejo barve in osebe v sliki ter se konečno vstopi vsa slika v megleno morje pozablje-nosti.
Pri letošnjih dunajskih občinskih volitvah pa je opazovati velika razlika v zastavah, pod katerimi se zbirajo volilci za odločilno borbo. Do sedaj delile so se stranke bistveno sicer tudi židovsko s praporom liberalizma in pa v tej nasprotnih strank, ki so se imenovale, protižidovska, demokratiška, ljudska stranka i. t. d. —
Letos nastopila je očitno prvič v borbo »združena krščanska stranka", katera nasprotnike svoje imenuje »združeno židovsko stranko."
To kaže velikansk napredek med dunajskim prebivalstvom, da se ne sramujejo vsaj več, očitno spoznati  svojega krščanstva.   Ako se  nazaj  ozremo  za.
95
20—25 let in se spominjamo tedanjih dunajskih razmer, pač vidimo, kako neomejeno vladala je takrat beseda liberalizma. Takrat malikoval je Dunaj v svoji veliki večini liberalizem kot solnce vsega napredka in razum-ništva in vedno z neizogibnem dodatkom brezverstva. Danes tudi Dunaj sodi drugače, videč toliko sadu onega liberalizma, za čegar ponarejeno zastavo nemško židov-stvp skriva svoje samopašne naklepe.
Letos toraj našli so krščanski prebivalci dunajski pogum, podati se v volilno borbo pod krščansko zastavo. S tem korakom pridobijo si mnogo pristašev, marsikdo izmed nasprotnikov sedanjega občinskega gospodarstva pa jo bode tudi popihal, in to je storil že znani brez-ozirni kritikaster dr. Mandel. Ta človek, ki je povzročil do sedaj v mestni zbornici več škandalov, kakor vsi drugi členi opozicije, spovedal se je pri volilnem shodu, da je bil slep, da so ga zlorabili protisemiti, on sam je očividen filosemit, samo da mu ni bilo povolji, da je bil prostor njegov v pritličji, za vratmi, hotel je priti na stol županov.
V političnem življenji je sicer svet še bolj okrogel, kot v naravi in marsikaj pride danes navzgor, kar je bilo včeraj globoko zdolaj, pa tega vendar ne moremo verjeti, da bi toliko znan in glasovit rogovilež Mandel po tej svoji zadnji pokori splezal po stopnjicah židovske stranke na kvišku. Tudi znan državnozborski demokrat Kronawetter, dal je slovo svojima nekdanjima tovarišema Lueger-ju in Pataj u, katera odločno stojita v prvih vrstah združenih Kristijanov, pa to je lahko razumljivo, ker KroB2wetter pokazal je pri vsaki priliki, da v njem ni ne krščanstva in ne sploh nikakoršne pozitivne verske podlage.
Židom prijazne stranke bodo gotovo nasproti krščanski zastavi še bolj napele vse svoje sile, da na Dunaji ne puste v mestni zastop stranke pod krščansko zastavo. Prva bitka bije se jutri in nadejamo se, da bodo tudi združene krščanske stranke zbrale vse svoje sile, da pridejo z zborišča kot zmagovalci, in ako to ne povsod vsaj kot močna stranka, s katero mora na dalje računati Dunaj.
Dve napaki seveda ima še novo osnovana stranka in te ste:
1.  Da protisemitsko glasilo „Deutsches Volksblatt" pod vredništvom znanega Vergani-ja zastopa samo nemško-narodno protisemitsko stranko ter da v tem listu prav naravnost žali vse druge, izrekoma češke kroge, ki so naravni zavezniki v borbo proti židovski-liberalni stranki,
2.  da ima ravno Verganijeva stranka pod svojim krilom veliko število Schoaerer-jevih protiavstrijskih pristašev, ki so svoje roge najgrje kazali za čas prihoda nemškega cesarja na Dunaj.
Te napaki v združeni krščanski stranki ste še toliko pomenljivi, da se letos še ni nadejati tej novi stranki onega vspeha, kakoršnega je želeti na Dunaji krščanski, avstrijski,  narodno-enakopravni stranki.
Danes teden po končanih volitvah hočemo zopet spregovoriti besedo o teh volitvah dunajskih.
Vreme imamo v resnici suščevo; mesec, ki stoji na meji med zimo in spomladjo, sedaj že tri dni grozovito otresa zavihan svoj rep. V petek in soboto padal je sneg v kodeljah in medlo je, kakor k novem letu, danes pa se blizo do kolena globok sneg deloma taja na strehah, da voda teče v potokih, deloma pa ga v istem času mrzla burja pometa z nad hiš. Sitno vreme sicer, toda boljše, da je zima skupaj, potem pa, Ko se prične spomladansko vreme, tudi nepretrgano.
Iz Železnikov, 18. marcija, popoldan o y(i3. (Požar.) Ravno zdaj je pogorel ognjovarno zidani hlev blag> rodnega gosp. L. G. — Černo-hudobni duh nekega zločinca ni miroval, da je dosegel svoj peklenski namen. Ker so bili pred 4 dnevi na večer že v tretjič posku-šeni zločin še srečno odvrnili, jelo je danes med tem, ko so bili posli zbrani pri popoldanskem obedu, zopet vrh hleva v slami in senu goreti, in ogenj ni se za-mogel vdušiti več. Vkljub skrbnega čuvanja in stra-ženja po dnevi in ponoči izpeljal je hudobni človek vender le svoj naklep. Ali se bo zločincu prišlo na sled, pokazala bo prihodnjost. Božja pomoč in sv.Flo-rijana varstvo naj ostaneta pri nas!                       L.
Iz Ljubljane — Državni zbor nadaljuje razpravo državnega proračuna. Že pri politični upravi vpletala so se pogostoma šolska vprašanja, ker imajo politični uradniki dejansko v rokah tudi šolska vprašanja. — Menger in Weitloff. pocvilila sta tudi letos nekoliko pod zastavo kranjskih Nemcev, ker tega še sama trdila nista, da bi bila za tako javkanje naprošena. Menger je po svoji navadi zopet tožil kako hudo deželni predsednik preganja vboge Nemce, oba Menger in Weitloff pa sta tožila, koliko so trpeli vbogi ljubljanski Nemci, da so dobili nemško ljudsko šolo.
Pred vsem je čudno nenaravno, da v tem slučaju ne joka oni, o katerem se trdi, da ga kaj boli, ali da se mu godi krivica, akoravno je navzoč, ampak en nemec Menger s Šlezije in pa še en bolj odstrajen nemec Weitloff. — To znači borbo: oni velikonemci, ki gradijo nemški most dj morja jadranskega, so nesrečni, ker jim je razpadel nemški steber v Ljubljani, raztopil se je steber v slovenskem zraku. Temu pa ni kriv deželni predsednik baron Winkler in ne deželni šolski svet in ne mestni zastop ljubljanski, ampak tam domače prebivalstvo slovensko. Deželni predsednik baron Winkler imel je samo pogum, biti pravičen, pravičen Nemcem in Slovencem. Vsaj je vendar v Ljubljani vsakemu znano, da je ravno gospod deželni predsednik zahteval nemško ljudsko šolo, in toliko časa, dokler mesto take ni vstanovilo, zahteval da v drugih vsih ljudskih šolah ostane nemški učni jezik; ravno tako v Ljubljani vrabci žvrgole po strehah, da je nemški Schul-
96
verein največje zapreke stavil nemški javni ljudski šoli in da je prav ta skušal onemogočiti šolo s tem, da je sam ustanovil tako privatno šolo, konečno pa je vsakemu v Ljubljani znano, da te privatne šole nemškega Schulvereina ni vstanovil in ne vzdržuje „Schulve-rein" nemški, temveč hranilnica z doma, na Kranjskem, nabranimi denarji. Po vsi pravici se toraj sme takim zagovornikom kranjskih Nemcev zaklicati: Pojdite rakom žvižgat, lažnjivi vi preroki!
— Poslanec Klun govoriti ima, kakor se pričakuje, v državnem zboru danes obširni govor o šolstvu slovenskem.
— Vreme. Po Pratiki pričeti se ima jutri spomlad, kakor se vedno trdi najlepši letni čas. Mnogo snega, katerega vidimo in mrzlota pa nam kaže še vedno trdo zimo.
—  Vtonjenec. Truplo pred par meseci pogrešenega paznika prisilne delavnice Seidel-a, našli so v Ljubljanici pri Udmatu, našla se je pri truplu tudi ura z verigo. Znamenja silne smrti se na truplu ni našlo.
— Oporoka kustoza Deschmaima pisana je bila na poli papirja s svinčnjekom dne 19. januarja t. 1. Volil je pokojni filharmoničnemu društvu 100 gld., ravno toliko vsaki sirotišnic ljubljanski. Deželni muzej podeduje razun zbirke knjig in zelišč, tudi angleški daljnogled in pa drobnogled. Premoženje svoje razdelil je pokojni med svoje sorodnike.
—  Riharjeva Jerico, sestro pokojnega zakristana in pevovodjo škofijske cerkve in pa mnogoletno pevko v tej cerkvi pokopali so minulo soboto pri sv. Krištofu. Pokojna bila je hirala veliko let za dolgo neozdravljivo boleznijo. Naj v miru počiva.