PROLETAREC ŠTEV.—VOL. 715 Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 26. maja (May 26th), 1921. LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 363» WEST 26th ST.. C^CAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. RAZVOJNO DO CILJA. Cilj človeštva je iti naprej. Kam vodi pot, se ne vprašuje mnogo, ampak treba je iti naprej, da ne ostanemo tu, kjer smo. Večina ljudi misli tako; so drugi, ki hočejo, da se za vso večnost ohrani to kar obstoji in so tretji, ki vedo, kam vodi pot naprej, ki poznajo svoj cilj. Praktičen farmar bo iz kosa neobdelane zemlje, polna kamenja in zaraščene z grmičevjem ter drevjem, napravil vzorno kmetijo. Od leta do leta jo izboljšava, od leta do leta mu daje večje prideke. Tradicionalen kmetic, ki ne ve, kaj je razvoj, se drži navad svojega očeta in starega očeta in še drugih pradedov nazaj, rabi primitivno orodje za obdelovanje zemlje in se jezi nad tistimi kmeti, ki ne verujejo reku, da "kar je bilo dobro za očeta je dobro tudi zame." Take kmetiče imamo ne samo med poljedelci, ampak med vsemi stanovi. Največ pa jih je med tistimi, ki imajo moč v današnjih državah, in ti hočejo, da ostane vse tako kakor je in zapirajo, deporti-rajo in obešajo tiste, ki vedo in pripovedujejo, da drži pot človeštva naprej, vedno naprej. Pust kos zemlje se ne more spremeniti v teku enega leta v dobro kmetijo. Mesta se ne zgrade v enem mesecu. Vse je plod dela in delo je razvoj in razvoj je počasen. Reakcionar, ki hoče utrditi obstoječo državo, deluje, da jo s svojega stališča izboljša. Celo o kraljih in knezih nam pripovedujejo, kako silno so se trudili za izboljšavanje svojih držav, kako silno so skrbeli za napredek in blaginjo svojih ljudstev. Sedaj je to skrb prevzel nase kapitalizem . . . In med vsemi elementi, pa naj tišče naprej ali nazaj, je boj. Kakorkoli so bili "vladarji po milosti božji dolbri in hlagi," je ibil proti njim boj. Med njihovimi podaniki so se našli ljudje, ki so hoteli naprej, ki so poznali cilj; kot lojalni podaniki pa bi ga nikdar ne dosegli. Ameriško časopisje zadnje mesece rado poroča, da delavci prostovoljno predlagajo družbam, pri katerih so vposljeni, naj jim znižajo plače. Kje so taki delavci in koliko jih je, nam ni znano. Ampak mnogo jih je, ki jemljejo znižanja plač popolnoma prostodušno na znanje, brez vsake mržnje do svojih industrialnih gospodarjev. Imeli smo sužnje, ki niso hoteli svobode, im&mo ljudi, ki plakajo za odstavljenimi kronanimi vladarji. Hlapcev, ki so srečni, da smejo biti hlapci, je še mnogo na svetu. Duh upora, duh, ki stremi po nečem boljšim, po nečem, kar se more doseči le z bojem, pa živi v ljudeh, ki se vzbuja pri enih bolj pri drugih manj, pri enih zavedno in pri drugih nezavedno. Iz davne prošlosti, ko se je posameznik še boril proti posamezniku, smo se razvili v bojne skupine, vojujoče se drug z drugo. Razmah kapitalizma, ki podjarmlja in izkorišča vse kar se podjarmiti in izkoriščati more, je ustvaril tudi odporne organizacije med delavstvom — in je ustvaril tudi agresivne organizacije med delavstvom. Prve so tu za samoobrambo, druge, agresivne, ki poznajo cilj in mu gredo nasproti. Preden je moderni kapitalistični razvoj pospešil postanek razrednih organizacij ter s tem povzročil poostritev razrednih bojev, je bilo le malo prijateljev ljudstva,y ki so se zavedali dalekosežnih posledic naraščajočega in nepretrganega konflikta med organiziranimi delavci in koaliranimi kapitalisti. Le redko št,evilo znanstvenikov je uvidelo pomen industrije in delavstva za napredek človeške družbe. Saint-Simon, Fourier in Owen so prerokovali, da bo doba industrije doba najtemeljitejših preobratov. Usodo kapitalizma in njega pomen za razvoj delavstva sta zlasti razumela Marks in Engels. Po-znapje zgodovinskih zakonov, po katerih je nastal kapitalizem in se razvijal, je navedel prvake znanstvenega socializma, najboljše poznavalce družabnega razvoja in''njega nujnih zakonov, da so pozvali delavce vseh narodov, naj se mednarodno združijo, če hočejo osvojiti svet in postati svobodni. Polagoma se je budilo med delavstvom stremljenje po svobodi, polagoma je prihajalo do spoznanja in zavesti. Cela desetletja se zaman j trudijo prvi agitatorji socializma, da bi združili proletarce v boju proti izkoriščevalcem in špekulantom in tako položili prvi temelj stranki bodočnosti. Delo pa ni bilo brezuspešno. Danes je organizirano razredno zavedno delavstvo vpoštevan faktor v vseh kulturnih deželaJh ,najsibo v politiki ali v gospodarskih bojih. Naraščajoča moč organizacije je pomagala v neštevilnih koristnih gospodarskih bojih do zmage delavstvu, do pridobitev, do koncesij, četudi so bile majhne. Kolikor se je z boji v danih okolščinah moglo doseči, se je-doseglo. Vzemi toliko, kolikor moreš. Doseči vse naenkrat ni bilo še nikdar izvedljivo. Kajti, kar hočemo, je izboljšati naše življenjsko stanje, tega pa ne dosežemo v enem dnevu, pa četudi bi imeli v tem ali onem parlamentu večino; niti se ne more v tem smislu napravjti skoka s hipnim, revolucionarnim preobratom. Kakor moraš graditi stavbo, mostove itd., tako moraš graditi tudi novi družabni red, ki se ga ne more napraviti v enem dnevu ali v enem letu ampak z delom dolgoletnega razvoja, ki gre naprej in naprej. Načrt je lahko gotov do popolnosti, ampak načrt še ni hiša, ni most in ni niti družabni sistem. Načrt nam le služi pri delu, da je popolnejše in uspešnejše. Uspehi, ki so bili doseženi, seveda ne morejo ustaviti našega dela in boja. Naš cilj niso momen-talni uspehi, ampak popolna, temeljita preuredba socialnih in gospodarskih stikov in zakonov. Tako kolosalni preobrati pa se ne dogajajo v dobi ene generacije. Dogodil se je v eni deželi, katero pa bo vzelo desetletja, predno bo ustvarila resnično, dobro podlago za razvoj socialističnega ustroja družbe. In ker je obdaja krog in krog še kapitalistični svet, bo njeno delo ovirano in je že danes ovirano, ne samo ovirano, ampak brutalno ovirano. Da se razruši sistem, ki ima svoje korenine v najdavnejših časih človeštva, ne zadostuje dosedanji trud, boj in žrtvovanje zavednega proletarijata, ki je še vedno napram ogromnemu šitevilu indiferent-nega, nezavednega delavstva, mala, četudi jaka manjšina. Ali ravno zavest zgodovinske misije delavske stranke, ki mora prevzeti po dovršitvi kapitalističnega procesa v svoje roke usodo človeške družbe, ki bo po tisočletnem gospodarskem in duševnem zatiranju končno zopet prosta, daje silno in pomen razrednemu boju proletarijata. Socialnih razmer ni mogoče mahoma izpreme-niti. Ako bi to bilo mogoče, bi se izvedlo. Stop-njevaje se izpreminjajo oblike, sistem in naziranja mase. Pomen gospodarskega in političnega boja v sedanjem kapitalističnem redu se ne sme presojati le s stališča takojšnjih koristi, ki ga donaša delavstvu ; pomen tega neprestanega boja je ceniti po neprekinjenem revolucionarnem vplivu na značaj in naziranje delavskih slojev. Razredni boj spreminja duševnost ljudstva. Na obzorju človeške zgodovine se poraja nov razred z lastnim prostim nazira-njem; razred, ki ima prevzeti mesto izčrpajočega se kapitalizma. Zgodovina bodočnosti bo zgodovina delavstva. Madtem, ko se vsepovsod znižujejo plače, so cene življenskim potrebščinam še vedno za 69% višje, kot so bile leta 1914. Seznam sedanjih cen je izdala iNarodna industrijalna konferenca v New Yorku, iz katerega povzamemo, da so sedanje cene višje od onih leta 1914, kakor sledi: Živila, 56%; stanovanjske najemnine, 71%; obleka, 74%; kurjava in razsvetljava, 87%; razne, druge potrebščine, 85%. Cene so dosegle svoj višek v juliju 1920 in od tistega časa so se cene nekaterim potrebščinam znižale. Najbolj pa so se znižale delavske plače, nekaj milijonov ljiidi pa zadnje mesece sploh ne prejema nikakih plač. To so sadovi kapitalistične prosperitete. Zločin in družba. Kapitalistična družba porabi ogromne svote za policijo, da lovi zločince, za sodišča, da jih sodijo, in za ječe, da jih zapirajo; tudi za krvnike in njih aparate; da jih elektrokutirajo, obešajo in streljajo, izda precej denarja. Površni ljudje menijo, da je to sicer velik križ, ampak da ni mogoče pomagati; zločincev vendar ne moremo pustiti, da bi prosti letali po svetu, pa še več pokradli, oropali in pomorih. 'Kapitalistična družba res nima druge pomoči, kakor da jih zapira. Zanjo je zločin problem, katerega ne more nikakor rešiti. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje s kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta družba sama blazna. Stvar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, zapira, obeša. Ona jih ne mara; sicer bi jih pustila pri miru; dasi jih ne mara, jih pa neprenehoma ustvarja. Zakaj taka absurdnost? Zato, ker ne more biti drugače. Kapitalizem in zlbčin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakona, bi najbrže z njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje. In svojo lastnino ščitijo. Ker pa je kapitalistično izkoriščanje zločinsko, ker ustvarja mizerijo in vedno postavlja gotovo število ljudi pred alternativo, da kradejo ali pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, da se z bogastvom v tej družbi lahko skoraj vse doseže in s tem draži ljudi, da izkusajo pridobivati bogastvo brez posebnega ozira na sredstva, se mora zločin vedno nanovo porajati in ga ne bo konec, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec. Ker ga družba ne more odpraviti, preganja zločince in jih zapira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dolbrih ljudi, mnogo lupežev pa teka prostih okrog in uživa velike časti. Kaznovanje zločincev tolmači družba tako: Hudodelec je nevaren družbi. Ona mora torej sebe in svoje poštene člane varovati. Zato mora zločince ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjer ne morejo njih hudobni nagoni storiti zlega. Torej v ječe z zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdnimi zidovi in zastražene z oboroženimi čuvaji. Bazen varnosti družbe imajo kazni še drage namene. Za greh, ki je storjen z zločinom, mora biti pokora. V starih časih se je tisti, komur je bila storjena krivica, sam maščeval nad hudodelcem. Tega pa ne more trpeti civilizirana organizirana družba. Ako se posamezniku prepusti, da odmeri kazen za zlo, katero je pretrpel, se lahko zgodi, da je kazen večje zlo>činstvo od zločina samega. In kakor tam, kjer še velja iz barharične davnine podedovano krvno maščevanje, ni hudodelstva nikdar konec; osveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zopet osveto, in tako gre zlodejstvo v večnost, od rodu do rodu. Kazen je socializirano, podržavljeno maščevanje. V tem je nekaj napredka in Zboljšanja. Šele odstranitev privatnega maščevanja je omogočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človeške. Včasi je bilo obešanje, sežiganje, napletanje na kolo, natikanje na kol i. t. d. tako vsakdanje, kakor je bilo vse čuvstvovanje ljudi barbarično. Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justica polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam, kjer je družba zaostala, je pa tudi justica zaostala. Sedanja oficijelna pravičnost ne more zatajiti, da je kapitalistična. Njena glavna naloga je varstvo privatne lastnine, kapitalističnih interesov kapitalistične družbe. Ali naša doba je postala tudi humanitarna. O tem bi človek sicer včasi podvomil, če na primer pogleda čez Atlantični ocean ali pa če bere poročila o linčanju po Ameriki. Toda apostoli sedanje družbe govore toliko o humanitarnosti, da morajo ugovori skoraj umolkniti. Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vse opravljeno s kaznijo zločinca, ampak da ga je treba tudi popraviti. Zdi se, da ni idealizem edini boter tega načela. Vmes slo vsekakor tudi materi-jalistieni oziri! Če bo hudodelec popravljen, ne bo več kradel, in tisti, ki kaj imajo, bodo bolj varni. Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo vendar lepo. Ali družba, ki ga izreka, ni dosledna. Kako naj na primer smrtna kazen popravi človeka ? Kadar je zločinec na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje družbe ne dosežejo več. Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanje zločinca v kaznilnici bi bilo že lepo, če bi bile razmere take, da bi popravljeni človek lahko pošteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi fraza, kako naj bi skesani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščine tako močna, da ovira vse refor-matorične poizkuse. Če pove človek, da prihaja iz kaznilnice, mu malo pomaga, če doda, da se je v ječi poboljšal. Kdo mu verjame? In kdo more privatnega podjetnika prisiliti, da bi vzel takega človeka na delo ? Če bi bila družba sama delodajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudodelci, bi se taka družba lahko lotila vprašanja, kako se odpravijo zločini sploh. Nismo fantasti. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami idealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot dedščino vlačiti bremena prejšnjih družb nekaj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustanovitvijo socializma. Hudodelstva, ki jih povzročajo lastniki in do-biekarski interesi, morajo v kolektivistični družbi kmalu odpasti, ker se jim zamaši vir. Kar pojtretouje človek za dostojno žjivljenj'e, 1)0 lahko dobil, le da izpolnjuje svoje dolžnosti napram splošnosti, ki ne bodo presegale njegovih moči in jih tudi izčrpavale ne bodo. Brezposelnost v družbi kolektivističnega gospodarstva bo neznana reč. Potrebe za tatvino in goljufijo ne bo, s potrebo pa odpade kmalu tudi stvar. Lahko si tudi mislimo, da bodo v socialistični družbi, kadar se popolnoma organizira, uredbe take, da bo tatvina sama po sdbi nezmiselna. Kruha ne bo treba krasti, ker ga bo za vsakega dovolj. Sicer pa? Če more kdo danes ukrasti stotisoč dolarjev in uiti roki pravice, se mu to izplača. Denar lahko vtakne v kupčijo ali v kakšno podjetje, izkorišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih podjetij? Če. bi ukradel milj on, ga ne more izpremeniti v kapital, ki bi mu nosil obresti. Čemu torej krasti? Seveda ostanejo še temperamenti in duševno defektni ljudje. S tem bo imela nova družba še svoje težave, dokler ne dozore sadovi njenih novih uredb. Kakor izobrazba, tako bo tudi zdravje v socialističnem sistemu družabno vprašanje; pridobitve vede se ne bodo prepuščale nobeni privatni špekulaciji, ne .bodo prihajale v prid le posameznikom, ampak se bodo družabno porabile za splošnost. Kakor je bilo mogoče v kulturnih deželah omejiti kugo in gobavost, tako bo imel tudi boj proti duševnim boleznim uspeh, kadar se bo vodil sistematično, na široki družabni podlagi in v splošnem interesu družlbe. Kapitalizem in zločin sta neločljiva; tukaj je boj zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem; največja protizločinska sila je socializem. Henry Dillon, do pred nekaj dnevi stanujoč v Chicagi, je bil na bojiščih v Franciji, ker se je odzval klicu domovine za obrambo njene časti. Sedaj ima svoj dom na pokopališču. Ko se je vrnil z bojišča, je našel različna pisarniška dela, toda pri nobenem ni mogel zaslužiti dovolj, da bi dostojno preživel svojo družino.' To se pravi, nikjer mu niso hoteli plačati toliko, kolikor potrebuje družina treh glav za življenje. Njegova dvanajstletna hčer in njegova soproga sta bili prisiljeni iskati delo, da pomagati soprogu, oziroma očetu, v boju za vsakdanji kruh. Njemu pa se je zdelo dovolj te drame, in jo je, kar se njega tiče, zaključil. Izpil je strup, ki je zanj spustil zagrinjalo. Samo zanj, kajti drama se bo nadaljevala. "Norci, posebno "plemeniti" norci, ki podedujejo plemenitaške naslove brez možgan, si stopnje-vaje pripravljajo svojo lastno destrukcijo. Tp izpre-vidite v slučaju britskega parnika ,Aquitania, ki je prišel v naše pomole s plemenitaškimi idioti in sinovi "britskih gentlemanov", ki vrše službo parniškega osobja namesto tistih, ki so na stavki. "Ti ubogi norci ne bi delali, da se prežive. ,Ampak oni delajo, da pomagajo poraziti delavce, ki žele dobiti boljše življenske pogoje. In oni nimajo niti dovolj razuma, da bi vedeli, da taki čini vodijo v pogin njihovega razreda." — A. Brisbane. Dr. Werner Marchand: Biologija*) in družabna veda. Neovrgljivo dejstvo je, da je biologija temelj in predpogoj mnogim drugim študijam in vedam. Studiranje družabnih problemov ne more imeti u-speh brez vpoštevanja fizičnih in duševnih strani pri človeku, kakršne ima po naturi. Stari nazori o življenju, temelječi na svetopisemskih tradicijah, so se izkazali v kompliciranem modernem življenju po večini preživelim. Velika svetovna vojna je odkrila človeštvu vsaj eno veliko zmoto, in sicer to, da so v sko-ro dva tisoč letni dobi krščanske civilizacije civilizirane dežele daleč od prakticiranja krščanskih načel. Vzrok tega bankrota ne leži toliko v pomanjkanju dobre volje, kakor v dejstvu, da krščanske doktrine na splošno niso nikdar sledile korakom napredka in vedi, in tako je bila velika množina dobre volje uničena s pridigo van jem lepo donečih doktrin, ne da bi se pri tem vpoštevale realne razmere, pod katerimi je ljudstvo živelo in iskalo resnične motive in inštinkte, na podlagi katerih je ljudstvo izvajalo svoja dejanja. Iz tega se da sklepati, da če hočemo, da bo napredek resničen, ga moramo uveljavljati le s pomočjo znanja, ki nas sili na prvem mestu, da gledamo dejstvam v oči, kakršna so, predno se odločimo za upeljevanje reform. To veliko znanstveno gibanje se je bilo ukoreninilo v dobi renesance, ki je končala z dobo srednjega veka. Stopnjema se je razvilo prirodoznanstvo in je postalo sila, ki ji je bila odmerjena naloga, da prevredi svet in končno tudi človeško strukturo. Kajti ne glede h katerim političnim prepričanjem pripadamo, se strinjamo vsi v eni točki, to je, da se da družba, v kateri živimo, vedno izboljšavati in da ni konca v tej smeri nikjer in nikdar. Razvoj prirodoznanstva je največji faktor, ki nam ga je razkrila zgodovina. Ob začetku opuščeva-nja starih potov srednjeveške ortodoksije je začel človek spoznavati, da je bil posajen na gotov planet sredi neštevilnih drugih stelarnih teles v vsemirju. S spoznavanjem oblike našega planeta kot sveta, z velikimi zemljepisnimi odkritji, je začela veda raz-poredovati živalstvo in rastlinstvo. Palagoma je človek spoznal, da. v vsemirju ne zavzema osamljeno mesto, in da ne zavzema osamljeno mesto niti na zemlji, temveč da spada v organični sistem življenskih bitij, ki so razporejena v sesavce, zlasti tiste, ki spadajo v rezred opic, med tem ko spadajo kopitarji, rogači mesojedci itd. v svojo vrsto sesavcev. To dejstvo je bilo odkrito že po Linne-u. Moderna teorija o razvoju, potom katere je bilo dognano, da so se vse te vrste, vštevši človeka, polagoma in stopnjevano razvile iz prednikov, ki so bili čisto različni, je naravno izvajala zaključke, da človek v tem razvoju ni nobena izjema, in da je človeška vrsta, kakor nam je poznana, le en oddelek razvijajočega se bitja iz kraljestva živali. Iz tega sledi logično, da mora biti veda o splošnih zakonih življenja in njegovih faktor- *) Biologija—Življenjeznastvo. jev, ki delujejo pri uravnavanju procesov razvoja prvi in najvažnije pogoj za razumevanje problemov ki se tičejo človeka. Razvoj sociologije, kot posebne vede o človeški družbi, je zelo tesno vezan z razvojem biologične teorije, ki ima nepretrgan vpliv na naše nazore z ozirom na politične probleme. Nobeno znanstveno geslo ni v splošnem bolj razglašeno, kakor je Dar-winova "ohranitev najsposobnejših". V spisih Ni-tcheja in v teorijah raznih takozvanih eugenistov. različnih neo-darwinistov in pripadnikov, ki verujejo v "nadčloveka" ali "nadpleme", najdemo teorije, ki so gnane do ekstrenmosti. Žal, da v splošnem ni opažati spoznanja, da je pojmovanje o "ohranitvi najsposobnejših" v biologičnem smislu največkrat napačno. Sposobnost v biologičnem smislu ne pomeni nič več, kakor zmožnost za obstanek kakorkoli. Sposobnost za obstanek v prirodi je samo temin za opisovanje dejstev, ki nam dokazujejo, da bodo ostali nasledovanju tisti organizmi, ki so, bodisiže s kakršnegakoli vzroka, sposobni za ohranitev v razmerah, v katere so postavljeni. Mnogo organizmov se ohrani radi njihove izredno majhne forme ali oblike, drugi radi njihovih parasitskih lastnosti, tretji vsled vživanja hrane, ki za druge organizme ni za-vžitna; samoohrana najsposobnejših uključuje tudi živali, ki so udomačene in so prišle v razmere, katere jim je pripravil človek in so se jim prilagodile za obstanek. Zadeva najjačjih bojevnikov je v prirodi bolj izjema, kakor pa pravilo. Da ponovimo: sposobndst v biologičnem smislu ne pomeni, da je kdo sposoben za boj, temveč da je zmožen za samo-ohrano. Resnica je seveda, da so gotove fizične lastnosti, bez katerih posameznik ne bi mogel prenašati neizogibna trpljenja, ki izhajajo iz podnebja, trdega dela itd., potrebne. Družba mora torej skrbeti, da človeško telo ne pade pod nivo gotovih fizičnih sposobnosti. Toda zaključevati, da je naprimer vojna neizogibna, ker da je zakon boja za obstanek med plemeni, narodi in razredi, enostavno v prirodi — je popolnoma napačno. Problem človeštva namreč ni v tem, da skrbi za gotov zarod, ki naj bi bil su-perioren, niti ne v boju gotovega plemena za su-periteto, temveč enostavno: kako se ohraniti pod razmerami, ki so na našem planetu. Obrnivši našo pozornost, na to vprašanje, postane problem človeštva čisto gospodarskega značaja. Kako morejo množice človeštva vsak' za se kot individuji, kakor ti in jaz, prizadeti z enakimi poteškočami, ohraniti samega sebe in nadaljevati primerno ekzistenco? To vprašanje se dotika treh problemov: Tukaj pridi1 v poštev problem ljudstva. Rekli smo, da vsaka vrsta živstev. vštevši človeka, teži za reprodukcijo svojega organizma v obsežnejši meri, kakor pa se morejo razvijati pogoji za življenske potrebščine. Ker je temu tako, mora biti človeštvu glavna naloga, da poskrbi za pota in sredstva za kontroliranje porasti stanovnikov ali svojega organizma. Drugi problem je problem žtvljenskih sredstev, stanovanja, obleke in drugih telesnih in duševnih potrebščin za posameznika in družbo kot celoto. Vpoštevajoč dejstvo, da je hrana najvažnejši problem, nastaja vprašanje. kako pomnožiti produkcijo naravnih bogastev in zakladov. Problem produkcije življenskih potrebščin -- glavni biologični faktor — je v zvezi in se suče okrog potreb po delu, okrog splošne potrebe dela. Poleg tega vključuje to vprašanje dela še vprašanje vporabe bogastva, ki so že produ-cirana in so v zalogi. Ker je zemlja na našem planetu temeljni faktor vsi produkciji, bi bila skrajna vporaba zemlje, ki je tukaj, v vprašanju samo-ohrane edina rešitev. So kraji, ki so preobljudeni, in zopet kraji, ki so še neobljudeni in zapuščeni. S tem v zvezi pride v poštev problem kolonizacije in naseljevanja. Jasno je, da če bi bilo obdelane več zemlje, kakor jo je, bi bila dana ekzistenčna možnost še mnogim individujem. Naseljevanje bi se dalo izvesti do gotove meje s transportacijo potrebščin. Stabilnejša kolonizacija bi se dala izvršiti v nepre-gosto naseljenih krajih. Tretji problem našega gospodarstva je kooperacija ; z drugimi besedami organizacija dela. Potreba kooperacije ali zadružnega dela izhaja istotako iz fizičnih dejstev človeške narave in razmer. Pred vsem je treba vpoštevati dejstvo, da ni noben posameznik siguren svoje ekzistence za vedno, kajti vsak posameznik lahko vsak čas oboli, ali pa ga zadenejo druge neprilike, ki ga narede fizično nesposobnega. In pod razmerami, v katerih smo bili vzgojeni, ni mogoče nobenemu posamezniku nabaviti vseh življenskih sredstev, ki jih potrebuje; toda če mu je omogočeno, da izvršuje nekaj za druge v zameno, dobi od teh tisto, kar sami ne producirajo. To pride vpoštev celo pri kolonizacijah. Časi neodvisnih farmarjev so minili. Farmarji so v današnjih časih odvisni od strojev, semen in dobrih zarodkov za živinorejo, od obleke in celo od grocerije, od električne razsvetljave, od telefona, automobilov in časopisov, kakor drugi razredi. V kratkem: odvisni so od mnogih drugih reči. ki pridejo potom drugih produ-eentov v zameno za sirovine, ki jih producira farmar. Farmarija prinaša več, če se opravlja v večjem obsegu, ker se v tem slučaju človeške delovne sile nadomestijo s strojnimi silami. To je zvezano s kapitalom, vsled česar so farmarji odvisni od kapitala. Med tem ko je v prejšnjih časih mal farmar lahko razvil svojo farmo s svojimi lastnimi silami, je to pod modernimi razmerami produkcije nemogoče. Vsled tega so nastale zadružne farme neizogibne, in s tem pridemo do zaključka, da je treba individualne kolonizacijo zamenjati s kolektivnimi ali organiziranim kolonizacijami, kajti farmarstvo zavzema od dne do dne bolj industrialno obliko. Aplikacija biologije in razvoja v zadevi človeške vrste ali njegovega organizma vsebuje torej 1. regulacijo v pomnoževanju človeškega porastka; 2. čim intenzivnejšo vporabo naravnih bogastev, ki so že na roki in 3. uspešno organizacijo družbe z namenom, da se uravna produkcija in izmenjavanje robe tistih, ki jo rabijo, a jo ne izdelujejo, s tistimi, ki jo imajo, pa potrebujejo tisto, ki jo imajo drugi. To so v biologienem smislu fizični pogoji človeške ekzistence na našem planetu. Iz dosedanjih izkušenj nam je jasno, da boji med posamezniki, ro- dovi, razredi, narodi in plemeni ne vodijo človeka do harmoničnega življenja, ki bi pospešilo prizadevanje za uravnanje življenja po načelih, ki smo jih navedli v predležečem, ampak ga vsled nerazumevanja teh načel in zmot, ki izhajajo čestokrat iz napačnih biologičnih zaključkov, od teh načel le oddaljujejo. MVienje, da začasno znižanje števila ljudi vsled vojne pomaga na splošno družbi, je tako utopistič-no, kakor mnenje, ki ga slišimo včasih od naivnih ljudi, da leži rešitev človeške družbe v "enakomerni razdelitvi bogastva". Kar je potrebno, je le stalna regulacija človeškega naraščanja v sorazmerju z možnostjo produkcije in garancija, da bo imel posameznik pri splošnem bogastvu svoj delež. V tako urejeni družbi bi bila dana možnost za prehrano gotovega števila za stalno onemoglih ljudi, ker bi večina producirala in je naravno, da bi družba, namesto da je vedno zadolžena in bankrotna, kakor je danes, delala z gotovim prebitkom. To bo tedaj, ko bo družba producirala družabna bogastva v tisti meri, ki je potrebna za obstoj in ohranitev sočasnega človeškega organizma. S tem uvaževanjem pred našimi očmi je biolo-gična veda za družabno vedo velepomembna. Videli smo, da temelje sočasni vidiki z ozirom na vojno vprašanje po večini na napačnem pojmovanju biologičnih doktrin. Boj se napačno tolmači za zakon prirode. Ideja o "ohranitvi najsposobnejših" se postavlja v napačno luč in vprega v službo plemenske superiornosti. Toda v doktrini 'bratoljub-ja" se je boj zopet podcenjeval, resnične remedure so se pa ignorirale. Dobro je, da enkrat spoznamo, da je "bratoljubje" brez razrešitve gospodarskega vprašanja nemogoče. In to je zopet odvisno od biologije. Religioznim, kakor tudi političnim doktrinam je treba dodati znanstvena dejstva z ozirom na človeško naturo, splošne vzroke in faktorje ali čini-telje o razvoju, namenu, ki je viden v naturi sami; če ne dodamo tega, nam je vsaka jasna slika o namenu človeške družbe same in njenih najboljših metod za njen nadaljni razvoj in napredek nepojmljiv in napačno razumljiv. Poetom tudi v Ameriki ni postlano z rožicami, pač pa imajo trnjevo pot. Le malokdo pride v Ameriki do "slave", toda tisti, ki jo dosežejo, si pridobe tudi sijajne dohodke, najsibodo že poeti, pisatelji, operni pevci, igralci ali pa igralci v kinematografih. Frank Burch v Chicagi ni mogel uspeti v pesnikova-jnu, pa si je končal življenje. Star je bil šele 21 let, zato bi bil lahko še počakal na srečo. Ali dosedanje izkušnje so ga privedle v obup in tako je napravil konec, da zanj ne bo več razočaranj. "Edinole delavski razred po vsem svetu izvr-šiije delo, ustvarja kapital, producira bogastva, gradi tovarne, koplje prekope in vrta predore, gradi železnice in operira vlake, postavlja mostove čez reke, išče drago kamenje, s katerim se kiti vulgarna brez-delnost, in gradi palače, v katerih potem stanujejo insolent,ni parasfti." — E. V. Debs. VOJNE ODŠKOD1NE. George Bernard Shaw. e Kako dobro bi se razjasnilo vprašanje vojnih odškodnin, če bi prizadete stranke imenovale stvari s pravilnimi imeni; Odškodnina za vojno je enostavno neumnost. Ti ne moreš ustreliti človeka in mu potem izbrisati rane s pogodbami. Celo Mr. Lloyd George ve to, pa izrablja priložnosti, da dela velikodušne geste in se odreka tistemu, kar ve, da ne more dobiti. Vojna je igra, v kateri igrata plenjenje in osvajanje glavno vlogo. Nemčija je izgubila in zmagovalci sedaj jemljejo kar morejo vzeti, ampak to ni odškodnina ali reparacija, amipak čisto navaden plen. Čim priprostejši jezik se rabi, tim očividnejša postaja zapletenost te stvari. Na primer, Nemci priznajo, da morajo nekaj plačati, in vsled tega predlagajo Angliji, da ji bodo plačali v premogu. In iz tega sledi nekaj takega: LLOYD GEORGE: Premog! Moj Bog, tega ne. niti ene vreče ,niti enega kosa. O čem sanjate? S tem bi spravili naše premogarje ob delo. NEMCI: Dobro, ali bi vzeli plačilo v jeklu? LLOYD GEORGE: Slabše in slabše. Nobena dežela v Evropi ne sme producirati jekla, razun Anglije, ako bom jaz mogel pomagati. Jeklo, kajpada! Ne drznite se tratiti mojega časa. Vaši poskusi, da izbegnete plačilu, so že preveč pozorni. (Na stran maršalu Fochu): Po-rožljaj nekoliko s sabljo, dragi moj maršal. (Foch rož-ija s sabljo.) NEMCI: Dobro, ampak s čim na svetu naj vendar plačamo? Vi veste, da ne moremo plačati v zlatu. LLOYD GEORGE (Na stran maršalu Fochu):'Maršal, s čim naj plačajo? FOCH (Na stran strokovnjaku): Mon cher, s čim naj plačajo? STROKOVNJAK (Na stran Fochu): Naj dajo soli- ter. FOCH (Na stran Lloyd Georgu): Soliter. LLOYD GEORGE (glasno in grozeče Nemcem): Vi veste sami ravno tako dobro kot jaz. Plačajte v so-litru. NEMCI: Ampak, donnerwetter, na vsem svetu ni za pet tisoč miljonov vrednosti solitra. LLOYD GEORGE: No, dajte, dajte; Ne izogibajte se. Saj so tudi drugi produkti, na primer perlmutter. Torej ne uganjajte mi nadaljnih neumnosti. DR. SIMONS: Bloedsinn! LLOYD GEORGE (zardi): O, to je lep jezik to! Ali ne morejo biti Nemci nikdar gentlemani? Fej, sramujte se! DR. SIMONS: Vi morate predlagati kaj praktičnega. LLOYD GEORGE: Jaz moram? Prosim, kdo pa je dobil vojno, vi ali mi? "Morate"—je rekla nekoč kraljica Elizabeta, ni beseda, ki se je sme adresirati britske-mu ministerskemu predsedniku. Toda končno, kako bi bilo, da vi skušate dobiti posojilo, da plačate Angliji? DR. SIMONS: Kje ga naj dobimo? LLOYD GEORGE: V Ameriki. Tam imajo dosti denarja. Ali pa v Franciji. FOCH: Comment!!! LLOYD GEORGE: Imenitna investicija za vaše kmečke posestnike, dragi moj maršal. Pomislite, kako dobro so izšli ven z odškodnino leta 1871. FOCH: Ampak zakaj naj bi bila odvzeta ta priložnost vašem ljudem—našim junaškim zaveznikom—za investiranje sivojih prihrankov? Sicer pa, saj je vseeno, od kje pride denar, ali ne? Denar je denar. Non olet. LLOYD GEORGE: Moja francoščina je silno slaba. Kaj pa pomeni nong olay? FOCH: Pomeni, da ves denar enako diši. LLOYD GEORGE: Res, ampak kako — ? FOCH: Vidite, mon cher Loi Georges, če more tale nemški farceur aranžirati, da proletariat plača, ali dela kako veliko razliko, kateri proletariat je to'? Vaš, naš, ali njihov, ali ameriške canaille: Kaj pa je razlike v tem? LLOYD GEORGE: Non olet, kaj? FOCH: Ne ravno non olet. Ampak vsi diše enako. LLOYD GEORGE (strogo dr. Simonsn): Posveto. val sem se z mojim slavnim zaveznikom in prijateljem maršalom Fochom. Sporazumela sva se, da vi lahko dobite denar, če izvolite. Ako nam ne ponudite zadovoljivih pogojev v tem oziru do srede drugega tedna, bomo okupirali vsa mesta ob Reni. DR. SIMONS: In kaj potem? LLOYD GEORGE: Kaj potem! Boste že videli, kaj bo potem. Nič predrznih žaljivih opask, prosim. Kaj potem, kajpada!! DR. SIMONS: Denar, ki ga bodo potrošile vaše čete, nam bo v veliko korist. LLOYD GEORGE: Petdeset odstotkov od vsakega vašega eksporta za ta govor, fantiček. DR. SIMONS: O, dobro! Odjemalci bodo plačali. FOCH: Kaj je rekel? Kaj je ta beseda? LLOYD GEORGE: Odjemalci. Le consommateur, veste. Le shallong. FOCH ( z vojaško kretnjo strogo): Je m'en fous. ZAGRINJALO. To se reči, v katere smo zabredli po krivdi diplomatov in vojakov ,ki nič ne vedo, ampak so jim od zadaj komercialni pustolovci, ki ne poznajo niti A. B. C. o financah, toda imajo nosove za denar, in ti bodo našli rešitev problema, ki bo naložila ljudstvom nova bremena brezdelja in potrate po vsem svetu. In čisto lahko se dogodi, da bo padel na zmagovalce večji del. Kar se tiče Amerike ali katerekoli druge dežele, da bi kupovale note nemškega posojila, ki bi imele biti izplačane šele čez dvainštirideset let od sedaj, bom citiral samo belgijskega zgodovinarja in diplomata, ki mi je ravnokar pisal: "Jaz mislim in verjamem, da bosta čez deset let Nemčija in Rusija gospodarice Evrope." (Po "Pearson's"). Izid italijanskih volitev. Izid volitev v italijanski parlament je prinesel precej razočaranj. Volitev se je udeležilo le okoli 50 odstotkov volilcev, medtem, ko se je pričakovalo, da se bo vsled velikanske kampanje vseh strank in divjanja fašistov velika večina udeležila volitev. Na drugi strani šovinistični teror in razdvoj v soc. stranki ni znantno zmanjšal vštevila socialističnih poslancev. Niti se ni mnogo spremenilo razmerje strank v parlamentu in ker vlada ni mogla "delati" s prejšnjim, ga je zato s kraljevim dekretom razpustila in razpisala nove volitve. Pričakovala je, da se bo zmanjšal blok socialističnih poslancev in se pomnožilo število poslancev vladnih strank. Ker se to ni zgodilo, bo kralj moral "zopet" rabiti svojo "pravico" in v imenu blaginje države razpustiti parlament. Karkoli bo že sledilo iz teh italijanskih volitev, eno je gotovo: italijansko delavstvo je izreklo svojo voljo delati v socialistični stranki za s cializem. Razdvoj stranke v Italiji prvi ni toliko škodoval, kakor v nekaterih drugih deželah, kljub temu, da je bil v nekaterih krajih zelo oster boj med komunisti in socialisti. Ker se vsled gotovih pogojev in zahtev moskovske Internacionale italijanska stranka ni hotela brezpogojno pridružiti, je eksekutiva tretje Interna-cijonale uvedla v svoj provizorični dnevni red za tretji kongres tretje Internacionale, ki se vrši v tem pololetju ,točko (10), ki se glasi: "Italijanska socialistična stranka in komunistična Internacionala (priziv italijanske socialistične stranke proti resoluciji izvrševalnega odbora)." Ako bi italijansko delavstvo s svojim razpo-rom tako temeljito razrahljalo svoje vrste, kakor je to storil proletarijat nekaterih drugih dežel, bi se v Moskvi najbrž ne ozirali dosti na prizive italijanskih sodrugov. |Ampak, ker je slučaj tak, da je italijansko delavstvo odreklo eksekutivi moskovske Internacionale pravico izključevati italijanske sodruge in dajati navodila za taktiko, bo to le dobro delovalo na delegate prihodnjega kongresa v Moskvi, kajti s povelji in diktati se ne bo pospešila socialna revolucija. Italijansko delavstvo je ostalo zvesto svoji stranki in se ni dalo potegniti v razdvoj. Pri tem je treba pomniti, da je po svojem mišljenju in ustroju italijanska socialistična stranka strogo revolucionarna in ne pozna takozvane desničarske stru-je v nemškem pomenu besede. Ampak stranka se pri vsem tem vendar ne podaja v pustolovstva, ki bi ji škodovala, ne pa koristila. Razmere v dežel pozna onaj bolj kot pa zunanji elementi in ve ,kdaj je čas ugoden za tako ali drugo akcijo. Stranka je dobila pri zadnjih volitvah v pari ment 125 poslancev. Koalicijske stranke, ki so re-prezentirane v vladi, so dobile skupaj 221 sedežev v parlamentu; fašisti (ekstremni nacionalisti) so dobili 28 poslancev. To dokazuje, da niso imeli za-slombe med ljudstvom, da pa so lahko uganjali svoj teror raditega, ker oblasti niso hotele nastopiti pro- ti njim. Od ostalih strank imajo poslancev: agrar-ci 22; katoliška stranka, 106; komunisti, 15; republikanci, 9; Jugoslovani iz Julijske Benečije (Slovenci in Hrvati), 5; Nemci, 4. LEV N. TOLSTOJ: Delo, smrt, bolezen. Med Indijanci v južni Ameriki kroži naslednja legenda: Bog je ljudi .— pripovedujejo — izprva tako ustvaril, da jim ni bilo treha delati, da niso rabili ne hiše, ne obleke, ne živil, in vsi so živeli do stotega leta in niso poznali nobene ibolezni. Ko je Bog čez nekaj časa pogledal, kako žive ljudje, je videl, da skrbe, namesto da bi se veselili življenja, vsak le za svojo lastno osebo, da se roričkajo in prepirajo med sabo in žive tako, da ne le niso imeli nobenega veselja do življenja, ampak so ga preklinjali. Tedaj je Bog rekel: "To pride od tega, ker žive drug od drugega, vsak zase." In da bo to drugače, je Bog tako uredil, da ljudje niso več mogli živeti brez dela; da ne umro od mraza in lakote, so si morali stanovanja zidati, morali so prekopavati zemljo, saditi rastline, zbirati sadeže in zrna. "Delo jih bo zedinilo", je mislil Bog; "zakaj en sam ne more podirati dreves, ne more vlačiti brun in zidati hiš; tudi ne more en sam izgo-toviti priprav, tkati in šivati oblek. Razumeti bodo morali, da čim bolj delajo drug drugemu v roke, tem več izgotove in tem bolj, in to jih bo zedinilo. Minilo je nekaj časa in Bog je zopet pogledal, kako žive ljudje. Ampak ljudje so živeli sedaj še huje kakor poprej. Delali so skupno — drugače niso mogli — toda ne vsi skupaj, temveč ločeni v majhne skupine, pri čemer je imela vsaka skupina težnje, da ugrabi drugi delo, in vsi so ovirali drug drugega, izgubljal so čas in moči z medsebojnimi boji, in vsem se je godilo slabo pri tem. Ko je Bog videl, da tudi to sredstvo ni nič pomagalo, je sklenil, da uredi tako, da ljudje ne bodo vedeli za svojo smrtno uro in bodo vsak hip utegnili umreti. In naznanil jim je tudi svoj sklep. Bog je mislil: Če vedo, da utegne vsak izmed njih umreti vsak hip, tedaj že iz skrbi za življenje, ki lahko preneha vsak hip, ne bodo jezili drugi drugega in ne bodo drug drugemu grenili sebi določeno dobo življenja." Prišlo pa je drugače. Ko je Bog zopet pogledal dol, da bi videl, kako žive ljudje sedaj, je o-pazil, da se ni njih življenje prav nič poboljšalo. Tisti med njimi, ki so bili močnejši, so se okoristili z okoliščino, da utegnejo ljudje umreti vsak hip, pa so podjarmili slabotnejše s teni, da so nekatere umorili, drugim pa so pretili s smrtjo. In zdaj se je prevrglo življenje tako, da nekateri, močni in njih pristaši, prav nič niso delali in so stregli lenobi, škodljivi duši in telesu. Slabotni pa so delali čez svoje moči in so se čutili zatirane, ker se niso mogli odpočiti. In vsi so se bali in so se sovražili med seboj, tako da je bilo življenje ljudi še nesreč-nejše kakor poprej. 'Ko je Bog to videl, je sklenil, da izboljša razmere, poskusiti zadnje sredstvo; udaril je ljudi z vsakovrstnimi boleznimi. Mislil je, če bodo vsi ljudje v nevarnosti pred boleznimi, tedaj bodo spoznali, da morajo imeti zdravi z bolnimi sočutje in jim morajo pomagati, da tudi njim pomagajo zdravi, če ohole. In zopet je prepustil Bog ljudi nekaj časa samim sebi. Ko pa je v noči pogledal nanje, se je izkazalo, da se je njih življenje, ker so jih mučile bolezni, še shujšalo. Tiste bolezni, ki bi imele po mnenju Boga ljudi združiti, so jih še bolj ločile. Tisti, ki so zasiloma prisilili druge k delu, so zdaj te primorali, da strežejo bolnikom, dočim se sami prav nič niso brigali za bolnike. Tisti pa, ki so bili nasiloma primorani, da delajo za druge, in strežejo bolnikom, so bili tako Utrujeni od dela, da niso imeli časa svojim lastnim bolnikom streči in so jih pustili brez pomoči. Da bi pogled na bolnike ne motil bogatinov v njih razve-seljevanju, so dali bogatini postaviti hiše, kjer so ležali in umirali bolniki brez brige sočutnih ljudi pod nadzorstvom v ta namen najetih oseb, ki so stregle bolnikom ne le brez sočutja, ampak z nevo-ljo. Razentega so smatrali ljudje večino bolezni za nalezljive in ker so imieli strah pred okuženjem, niso občevali z bolniki, ampak so se celo izogibali tistih, ki so prišli v dotiko z bolniki. Tedaj si je dejal Bog: "Če tudi s tem sredstvom nisem mogel privesti ljudi do spoznanja, v čem je njih sreča, tedaj naj pridejo sami in po svojem trpjenju do spoznanja." In Bog je pustil ljudi čisto same. In ko so ostali sami, so dolgo časa živeli, ne da bi spoznali, da bi mogli srečno živeti in da bi to tudi morali storiti. In le v najzadnjem času so začeli nekateri izmed njih razumevati, da delo ne sme biti nobeno strašilo za ene in nobena galerska kazen za druge, ampak da mora predočevati skupno in veselja polno stvar, ki privede vse do edinosti. Pričeli so razumevati, da je spričo smrti, ki preti vsak hip vsakemu, edino pametna naloga vsakega človeka v tem, da v ljubezni in slogi veselo preživi sebi odmerjena leta, mesece, ure in minute. Pričeli so ra-zrumevati, da bolezni ne le ne smejo biti nikakršen povod za razpore, ampak nasprotno — povod za lju-beznipolno medsebojno občevanje. Proti Japonski je v Ameriki precej napetosti, ali kadar se gre za japonska naročila pri ameriških firmah, smo si čisto lahko prijatelji. Za japonsko bojno mornarico je bilo naročenih v ameriških ladjedelnicah nekaj parnikov in Američani so sprejeli naročilo. Denar je denar, in kapitalisti se trdno drže tega reka. UTRINKI. V illinoiški legislaturi je bila uvedena preiskava glede visokih cen stavbinskega materijala ter odno- " šajev posameznih podjetnikov med seboj in do unij- i skih voditeljev delavstva v stavbinski industriji. Ker primanjkuje vsepovsod stanovanj in ker stavbinska j industrija skoro popolnoma počiva, so pričeli s ta- | kimi preiskavami tudi v vzhodnih državah. Naperjene pa so bolj proti unijam, kakor pa proti podjetnikom. Na dan so prišle razne stvari o graftu, o pod- ] kupovanjih, o podtikanju bomb itd. V Chicagi je delavstvo stavbinske industrije zelo dobro organizi- j rano in stavbinski podjetniki so morali pred par leti pristati na zahtevo, da se pri čikaških zgradbah ne sme rabiti stavbinski materijal, izdelan v neunijskih 'delavnicah. S pomočjo sodišč in zakonodaj hočejo | sedaj podjetniki omogočiti dobivati stavbinski materijal iz neunijskih delavnic izven Chicage. Čikaški mizarji in nekatere druge stroke bi bile najbolj prizadete, alio bodo protidelavski zarotniki uspeli s svojo akcijo. Časopisje pa prinaša iz teh preiskav dolga po- ; ročila, kako korumpirana so vodstva gotovih unij in s kakimi sredstvi se bojujejo. Mi smo že mnogokrat poročali o gnilobi v vodstvu nekaterih unij. Znano je, da se dogajajo med unijskimi voditelji umori, ali bolje, atentati. Naje-majo v svojih bojih notorične pretepače in puškarje, ki so za par sto dolarjev pripravljeni umoriti človt)- ■ ka ali pa pognati poslopje v zrak. Ti voditelij niso socialisti, ampak pripadniki in političarji republikanske in demokratske stranke, ali pa maskadirajo pod "neodvsino" krinko, da ložje mešetarijo za delavske glasove s politiki kapitalistič- ; nih strank. Večinoma so vsi ti voditelji "dobri" katoliki, kakor je že navada pri Ircih, ki dominirajo unijsko gibanje v Chicagi in številnih drugih mestih. Frančiškanska Edinost naj to pove svojim ei-tateljem, kadar poroča, "kako nas uboge delavce goljufajo in izrabljajo naši unijski voditelji". V unijah je premalo socialističnega duha in zato se boj tudi ne vrši v znamenju razredne zavednosti. Korupcija v nekaterih unijah je plod taktike Ameriške federacije dela, in zato se dobi toliko kapitalističnih časnikarjev, duhovnikov in podobnih ljudi, ki zagovarjajo to taktiko in branijo A. F. of L. pred rdečkarji, ki jo hočejo uničiti. Ampak gotove velike unije, pripadajoče k omenjeni federaciji, se bodo uničile same s svojo nedelavsko taktiko, ako ne pridejo pravočasno na krmilo elementi, ki ne prisegajo na boj proti socializmu. Na potovanje v Rusijo se je podal senator France, da bo na licu mesta študiral razmere in o njih pozneje poročal ameriški javnosti in zvezinemu senatu. Senator France ni sovražen sovjetski Rusiji in je že večkrat poskušal pridobiti merodajne faktorje za to, da se z Rusijo sklene vsaj nekakšna trgovska pogodba. V državah ob Pacifiku se nadaljuje s propagando proti Japonski in na Japonskem odgovarjajo z enako propagando proti Ameriki. Če bi bila samo propaganda, še ne bi bilo tako slabo, ampak obe države se pripravljate na obrambo, kar pomeni, da se pripravljate na vojno. Ameriško časopisje na vzhodu ni v svoji propagandi proti Japonski tako strastno kakor ono ob Pacifiku, ampak za "samoobrambo" propagira vse ameriško časopisje, ki prisega na sedanji družabni red. Samoobramba je ena reč, ampak tu se ne gre toliko za samoobrambo, kakor pa za gospodstvo na daljnem vzhodu in na Pacifičnem morju. Čikaška "Tribune" piše v enem članku med drugim: "...Mi najiskrenejše upamo, da se bo našla pot, ki bo omogočila izravnavo diferenc, protek-tirala ameriške pravice in institucije, dala zadoščenje in pravice Japoncem in odpravila mržnje na obeh straneh... Če se v doglednem času ne najde taka pot, bo prišlo do vojne, kajti napetost traja že več let in se še vedno povečava. Že misel na vojno z Japonsko je grozna, ampak ti možnosti se ne more iz-begniti s tem, da se jo ignorira. Japonska se zaveda te možnosti in se nanjo pripravlja in mi moramo delati enako". Zato se grade nove bojne ladije, aero-plani, iznajdujejo plini, vlivajo novi, izboljšani topovi itd. In do vojne pride, kajti želja Tribune, če je to sploh njena volja, se ne bo izpolnila. Nemogoče je v kapitalistični družbi dati "pravice" Japonski in Zedinjenim državam tam, kjer se njih interesi križajo. V tem slučaju bi moral biti volk sit in koza cela. to je pa nemogoče. Dokler bo obstal današnji sistem, bodo vojne. Ameriški pacifisti, ki vodijo propagando za razoroženje, bi storili pametnejše, če bi se borili proti sistemu, ki povzroča oboroževanje. Poleg vojne v Mali .Aziji, v Gornji Šleziji in drugih krajih, ne smemo pozabiti na našo domačo vojno v Zapadni Virginiji. Governor Zapadne Virginije je za okraj Mingo proglasil preki sod in državna milica je prevzela funkcijo oblasti nad tem okrožjem. Razglašen je poziv za nabiranje prostovoljcev v milico in seveda se ne bodo priglasili unijski delavci; tudi, če bi se, bi ne bili sprejeti. Dobro pa bi bilo, če bi se delavci priglasili za pristop, namesto, da bodo šli v milične čete kompanijski pisarji in drugi taki ljudje. Državna policija, ki je znana med delavstvom pod imenom "kozaki", dela že delj časa mir in red na bojiščih premogovnih polj v Zapadni Virginiji. Tudi na Ilardinga je bil poslan ze večkrat apel od obeh strani, da naj pošlje na pozorišče.zvezino vojaštvo, pa je to vselej odklonil, češ, da lokalna vlada še ni izčrpala vseh svojih moči, da vspostavi red. Zapadna Virginija je država v naši Uniji in to ameriško ljudstvo ve. Ne briga se pa za boje pre-mogarjev proti nasiljem kompanijskih puškarjev, kozakov, skebov in drugih takih elementov. Sedaj je v sezoni žogometna igra in pa rokoborba med Car-pentierjem in Dempseyjem je blizo. V kanalu v bližini Chicage so našli človeka z razbito glavo, ovito v vrečo, ki je bila pritrjena z žico. Tudi noge je imel zvezane z žico. Policija sklepa, da je najdemo truplo žrtev umora iz "čika-ških nižin življenja". Vsekakor je bil to dobro premišljen umor in silno brutalen ob enem. Umori se danes dnevno dogajajo. V Chicagi streljajo "poli-tišne" kakor za stavo. Judi nekaj unijskih voditeljev je v tem letu že postalo žrtev umorov. Ne eni ne drugi niso bili socialisti, pač pa nasprotniki socializma, večinoma tudi dobri pripadniki ene ali druge religije. Korupcija, ki vlada v javnem življenju velikih mest, je odgovorna za vse te umore. Odpravite korupcijo, pa boste odpravili vzroke, ki povzročajo take umore. To se zgodi, če se uvede socializem. Med Anglijo in Francijo se vrši boj, seveda na papirju in pa z besedami diplomatov, glede gornje-štezijskega vprašanja. Pri tem pa prihajajo na dan stvari, ki jih gospodje državniki in buržvazni časnikarji ne povedo radi. Gre se namreč za lastova-nje naravnih bogastev v Gornji Šleziji in pa za koncesije. če dobi deželo poljska republika, bi imel prednost francoski kapital, ki si je že naredil postojanko z nekaterimi investicijami, od kar je Gornja Šlezija pod upravo zavezniške plebiscitne komisije, kateri načeljuje Francoz. Nemci, ki niso slepi za take reči, pa so obljubili velike koncesije an-gleškim kapitalistom in b#je so te intrige razpledli celo v Ameriko. Pariško časopisje se kajpada zgraža nad nemško predrznostjo in Briand uradno in neuradno obljublja, da bo glede pripadnosti Gornje Šlezije stal na strani Poljakov. Beseda "somood-ločevanje" je v kapitalistični družbi navadna fraza. Gre se le za rudnike, oljna polja, premogovnike in druga bogastva. In dobro je, da "demokratični" državniki in "patriotični" listi to tako jasno pokažejo. Francija ima pod orožjem do en miljon mož in je sedaj najjačja utilitaristična moč na svetu. Ali letnik 1919, ki je bil pred nedavnim pozvan pod orožje, prizadeva gospodom militaristom precej skrbi. Mesto, da bi ti fantje zvesto ubogali povelja častnikov, pa pojejo Internaciojialo, na pohodih pa vpijejo, "doli z vojno!" To so simptomi, ki poka-zujejo, da armada ni več tako zanesljiva. Komunistično glasilo Humanite poroča, da se dogajajo med vojaštvom tudi pogosti izgredi; vzrok je nezadovoljnost med moštvom, ki bi se rado rešilo vojaške uniforme, in pa francoska imperialistična politika, ki jo razkrivajo vojaštvu razni agitatorji. Vse to še ne dokazuje, da je Francija morda na pragu revolucie. Podaja pa vendar sliko, da tudi v Franciji ni vse tako lepo mirno, kot skuša prikazati buržvazno časopisje. Dobri ljudje še vedno govore o razoroženju na suhem in na vodi. Med tem pa se v ladjedelnicah na Angleškem v Ameriki in na Japonskem z vso mogočo naglico grade nove bojne ladje. Japonska je pred nekaj tedni spustila v morje dve ogromne bojne ladje, za katere je potrošila do sto miljonov, kar ni majhna svota za japonski otok, četudi se imenuje cesarstvo. Ameriške militariste pa je razburila še neka druga vest, ki pripoveduje, da namerava Anglija zgraditi štiri superdrednavte, vsaki 53,000 ton teže, opremljeni z 20-palčnimi topovi. Sedanje ameriške 16-palčne topove so ameriški mornariški strokovnjaki smatrali za višek dosegljivosti na polju topov in so bili uverjeni, da jih druge države v tem ne bodo prekosile še nekaj let. Sedaj pa pride iz Anglije tako poročilo, "ki pa še ni potrjeno". Ampak vse take vesti imajo v prvi vrsti tendenco propagande za večjo mornarico. Ko bodo postajale že prevelike, bo že prišla prilika, da se spopadejo med seboj, pa se bo zopet razvila vojna za konec vseh vojen, kakor je bila zadnja. Nove države, ki so nastale v Evropi po vojni, so bile zelo zaposljene s kovanjem konstitucij. Tudi Jugoslavija je imela ustavodajno skupščino, ki je med drugim sklenila, da ime države ne bo Jugoslavija, ampak kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Država SHS. bo torej konstitucionalna monarhija. Takoj, ko je bil objavljen izid volitev v ustavodajno skupščino, smo konstatirali, da bo oblika nove države taka, kakršno bo hotel g. Pašič in drugi vladni gospodje. Zato nas ni čisto nič iznenadilo poročilo, da je bila ustava, kakor jo je predložila vlada, oziroma večina odseka za izdelanje ustave, sprejeta v skupščini z 227 glasovi proti 93. Oficijelne Jugoslavije torej tudi v bodoče ne bo, dasiravno si niso mogli izbrati bolj nerodnega imena za državo kakor so ga. Sicer pa Jugoslovani še niso Jugoslovani. O tem je dobro, da bi premišljevali tisti, ki so tako glasno povdarjali, da smo Jugoslovani en narod. Enkrat morda bomoj ampak danes še nismo. Slab tisk je strup za možgane. Zato je sovjetska vlada izdala prepoved, ki zabranjuje tiskanje takih knjig, ki vsebujejo nezdrave pravljice in druge spise, v katerih se povzdiguje ali slavi osebe, ki niso storile ničesar koristnega za človeštvo. Vse knjige morajo biti spisane v t8,kem duhu, da bodo otroci zrasli telesno in duševno zdravi. V njihova srca se mora ucepiti človeško dostojanstvo in plemenitost, kar se ne more doseči s čtivom, ki krade človeški ponos in ubija samozavest. Zelo nespametno je od jugoslovanske vlade, da prepoveduje pošiljanje raznih časopisov iz inozemstva v Jugoslavijo. Za vzrok tem prepovedim vlada navaja, da pišejo sovražno o Jugoslaviji. Ako pišejo "sovražno", ako blatijo Jugoslavijo, ali če hočete, kraljevino SHS., s tem še niso nevarni državi. Niti ne bodo dobili na svojo stran mnogo pristašev. Obre-kujte materi izprijenega sina, pa se bo zanj potegnila in zatrjevala, da ni bolj poštenega fanta na svetu. Pa vendar ve, da je sin lump. Ne pusti pa, da bi ga ji blatili drugi, tuji ljudje. Nevarnejši so sedanjemu ustroju države tisti ljudje, ki ne napadajo ali blatijo, ampak kažejo gnilobo sistema in pri tem tudi predpisujejo zdravilo, kako se jo odpravi. Tega pa ne delajo mnogi od tistih listov, ki jim je zabranjeno dohajanje v Jugoslavijo. Če se država noče smešiti, naj ne zapira svojih mej pred inozemskim časopisjem. Kulturna potreba ameriških Slovencev je, da se razširi "Proletarca". V interesu socialistične propagande je, da se čim najbolj razširi število Proletar-čevih naročnikov. Proletarec je edini slovenski socialistični list, ki ga lastuje delavstvo, organizirano \ socialistični organizaciji. Če moreš, pridobi Proletary kaj novih ram-ni!>cv. Vsak socialistični list je cd vi.-en od prostovoljne agitacije svatih naročnikov, da se razširi. Kapi!« Ik i; čni listi laLk ) plačajo svoje agente. Delavski tisk tega ne zmore. Storite, kolikor morete, da se vsodruge, naj se vde-leže polnoštevilno prihodnje klubave seje, ki se vrši v mesecu juniju. Na tej seji bo treba govoriti o pikniku, ki se prireja z namenom, da -se pokrijejo stroški delegata na zbor J. S. Z. Zaključek seje. A. Bizjak predsednik, Andy Bertl, zapisnikar, John Arch, oragnizator, Ant. Zornik, tajnik. VIRDEN, ILL.—Naš klub št. 50, JSZ., je na svoji diskuziji o premenitvi oblike Proletarca sklenil, da priporoča upravi, naj ohrani listu sedanjo formo. Glede prihodnjega letnika koledarja ne svetujemo nič definitivnega, ker smatramo, da ima uprava boljši vpogled v te posle in naj ukrene stvari tako, da se bo koledarje ložje prodalo. Frank Stempihar. NOVI SOCIALISTIČNI KLUBI. Na poziv tajništva JSZ. vsem naprednim podpornim društvam jednot in zvez v Ameriki da je treba v vsaki slovenski naselbini, kjer obstoji napredno slov. podporno društvo ustanoviti bojevno organizacijo socialistični klub, so se odzvali za reorganiziranje ali pa za ustanovljenje socialističnega kluba sledeče naselbine: Iz Lloydel, Pa., za reorganiziranje socialističnega kluba št. 117; iz Paname, lil., za reorganiziranje so-■ cialističnega kluba št. M; iz Winter quarters, Utah, za organiziranje novega kluba; iz Murray, Utah, za organiziranje novega kluba; Gray, Pa., za organiziranje novega kluba; iz Atlasburg, Pa., reorganiziranja kluba št. 183. Naselbine, naprej, da vidimo, kje so naše sile. Socialistično gibanje vas kliče v vrsto! Tajništvo J. S. Z. REFERENDUM "A" OD ČLANSTVA SOCIALISTIČNE STRANKE PORAŽEN. Iz urada socialistične stranke poročajo, da je iniciativa milwauskih sodrugov za odgoditev konvencije za eno leto, na splošnem glasovanju propadla. Za odložitev je bilo oddanih 1,370 glasov, proti pa 2,926. Konvencija stranke se torej vrši v Detroi-tu in prične zborovati v soboto 25. junija. Na podlagi strankine ustave bo ta konvencija mnogo manjša kakor pa konvencije v letu predsedniških volitev. Reprezentacija na teh konvencijah je zmanjšana in na zbor pride le okoli 50 delegatov in delegatinj. Za pokritje stroškov konvencije je razpisan izredni prispevek, 50c od člana, v konvenčni fond. Kdor te izredne znamke še nima v svoji članski knjižici, naj si jo oskrbi pri klubovemu tajniku. PIKNIK V RIVERVIEW priredi tudi letos socialistična organizacija okraja Cook (Chicago), ki se vrši v nedeljo, dne 12. junija. Dobiček je namenjen socialističnemu časopisju. Slovenci v Chicagi dobe vstopnice lahko pri članih kluba št. 1, ali pa v upravništvu Proletarca, 3639 West 26th Street. NAROČNIKE, ki jim je naročnina potekla, pa so že dobili tirjatve, ne da bi se nanje odzvali, opozarjamo, naj jo poravnajo v najkrajšem času, kajti drugi teden bomo ustavili list vsem, od katerih nismo prejeli nobenega odgovora, oziroma poravnavo naročnine. Če ne želite, da se vam preneha pošiljati list, ne odlašajte z odgovorom. VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINEE. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje VSAKO TKE-TJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dvorani društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ. Rojaki, pristopajte k naši organizaciji, da s tem oja-čate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa, SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam.—Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, ipa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." — Tajnik kluba št. 27, JSZ. Slov. delavska Ustanovljena dne 2S. •vfusta 1906. podporna zveza Inkorporirana 22. aprila 1908 v državi Penn. Sedež: Chicago, 111. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. 1. Pom. tajniki FRANK PAVLOVČIČ, 324 Ohio St., Johnstown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VTDRIOH, R. F. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Olalr Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAjt, B. F. D. 2. Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOE: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 5315 Butler St., Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik: SOPHIA BIRK, 955 Addison Rd., Cleveland, Ohio. 1 nadzornik: IVAN GROŠELJ. 886 137th St., Cleveland, O. POROTNI ODBOB; Predsednik porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 135, West Mineral, Kans. 1. porotnik: FRANC TEROPCIC, R. 1, Bonanza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J0BIP V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Bias Novak, in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudom« naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnji popravi. RAZPRAVE IN DOPISI S. D. P. Z. DUNLO, PA. — Na izredni seji društva št. 11, S. D. P. Z., je članstvo sklenilo, da zadovolji nekatera društva in posameznike ter vsem katerih se tiče, z odgovorom na apel, naj članstvo reši organizacijo pred poginom dokler je še čas. Prvič.—Protestiramo proti društvu v Homer City, ker se da toliko blamirati, da pošlje svojega delegata na konvencijo, dasi so dobro vedeli, da je ista preklicana. No, delegat se je šel sam prepričat (ali pa na izlet), dali se konvencija vrši ali ne. Omenjeno društvo apelira na druga društva, naj ista skličejo peto redno konvencijo. Ali mogoče nimate dovolj skušnje, koliko stanejo konvencije? In tudi ako bi se ista vršila, kaj bi se tam napravilo? Korak nazaj od združe. nja, kajti pravila bi imeli nova ali pa vsaj malo bolj podobna ŠNPJ. in potem bi rekli, kaj nam pa hoče združenje, saj imamo iste udobnosti tukaj kot tam. Članstvo našega društva odločno protestira proti ponovnemu sklicanju konvencije, ako je združitev tako blizu. Drugič.—Društvo št. 91 iz Greensburg, Pa., zahteva, da se odvzame moč glavnemu predsedniku. No, ta je pa tudi malo smešna. Bratje, ali ste tako pozab-ljivi, ali se pa delate nevedne? Vi pravite, da hoče glavnik predsednik prodati S. D. P. Z. v Chicago, kje pa ste bili tedaj, ko je članstvo glasovalo za združitev? Ali niste prečitali glasovnic ter odglasovali? Kot razvidno, je vaše društvo proti (združitvi in kot takemu se naše društvo ne bo nikoli pridružilo. Tretjič.—Odločno protestiramo proti listu G. N., kateri v svojem po farizejsko zavitem članku laže, da hoče glavni predsednik izročiti premoženje organizacije brez vednosti članstva. četrtič.— G. N. vedno piše, da brani koristi slov. delavcev v Ameriki, seveda, da jih potem sam lažje izkorišča. Dokaz za to je, ker hoče omenjeni list ravno v trenotku, ko je združitev takorekoč izvršena, isto na najpodlejši način preprečiti ter razburiti članstvo S. D. P. Z. Petič.—G. N. piše, da se glavni odbor S. D. P. Z. boji za stolčke. Ako bi to bila resnica, bi isti glavni odbor ne delal tako neumorno za združitev. Mogoče pa G. N. ve, za kakšne would be odbornike, kateri bi si radi pridobili stolčke; mogoče bi potem dali G. N. kakšno nagrado za trud? Šestič.—Zahtevamo, da glavni odbor uvede kazensko postopanje proti listu G. N., da isti dokaže sleparije, ki jih podtika S. D. P. Z. Nadalje zahtevamo, da se G. N. popolnoma nič ne utiče v delovanje naše organizacije, ter naj se drži svojega šifkartaškega biz-nisa. Sedmič.—Apeliramo na trezno misleče članstvo S. D. P. Z., da se radi tega ne razburja pač pa naj da G. N. zasluženo plačilo. Glavnemu odboru in članstvu pa kličemo NAPREJ po začrtani poti do združitve. ŽIVELA ZDRUŽITEV SLOV. NAPREDNIH ORGANIZACIJ! Joe Zalar, pred.; Frank Kaucic, tajnik, Fred Elar. sic, blag. (Pečat društva). CONEMAUGH, PA,—Društvo Boritelj štev. 1, S. D. P. Z. se v imenu družine sobrata in sosestre Frank in Terezija Dremelj članstvu, ki se je odzvalo s podporo prizadeti družini, najiskrenejše zahvaljuje. Do sedaj je društveni blagajnik prejel podpore od sledečih društev: Dr. štv. 1—$5.00; 70—$1.50; 91— $3.00; 92—$3.00; 4—$5.00; 107—$3.66; 34—$3.25; 44 —$5.00; 143—$5.00 42—3.00; 7—$2.00; 47—$5.00; 149—$2.00; 65—$3.00; 123—$2.00; 38—$2.50; 109— $2.00; 68—2.00; 99—$5.00; 144—$5.00; 16—$3.75; 13 —4.55; 30—$2.00; 24—$3.00; 154—$4.40; 82—$3.00; 20—$5.00; 88—$3.00; 72—$5.00; 110—$3.05; 36— $3.20; 117—$10.00 93—$3.00; 101—$2.00; 67—$5.00; 60—$5.00; 32—$5.00; 97—-$5.00; 87—$5.20 ;50—$5.00. Društvo Boritelj obenem obeta, da se bo ob vsaki priliki oziralo na slične prošnje gornjih društev in se bo gotovo po mogočnosti odzvalo. V slučaju, da je v gornjem poročilu kakšno društvo izpuščeno ali da ni prejelo pobotnice za odposlani denar, naj blagovoli to naznaniti društvenemu blagajniku Martin Jager, box 302, Gonemaugh, Pa. Se enkrat najiskrenejša hvala vsem darovalcem. Za društvo Boritelj, št. 1. S. D. P. Z. Bias Brezov-šek, tajnik; Martin Jager, blagajnik. DETROITSKIM SODRUGOM. Prihodnja seja slov. socialističnega kluba št. 114, J8Z. se vrši dne 11. junija (drugo soboto v mesecu) v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu bo več važnih stvari, ki se morajo rešiti. Udeležite se seje polno-številno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. Organizator. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejah obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležuje sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396 4th Ave CENIK KNJIG ki jih ima v zalogi Proletarec: Leposlovne knjige, romani, povesti in črtice. Naša leta, (Milam Povelj) .......................... 1.00 Vladar. (Niccolo Machiavelli) .......................60 Krpanova kobila. (Jos. C. Oblak).....................65 Zapiski Tine Gramontore, (Vlad. Levstik) vez. v plat. 1.00 Gadje gnezdo, (Vladimir Levstik) vezana v platno.. 1.00 Kmečka povesti. (Florijan Golar)......................75 Višnjeva repatica. (Vladimir Levstik), dva zvezka v dveh vezanih knjigah .......................... 3.00 Zajedale!. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v platno...................................... 1-75 Anfisa. (Leonid Andrejev), drama v štirih dejanjih... .60 Jurkica Agičeva, (Ks. šandor-Gjalski), povest, 360 strani, broširana SOc, vezana v platno............ 1.30 Jug. (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana $1.10, vezana v platno................. 1.60 Vitez iz Bdeče hiše. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana v platno...............................*...... 1.50 Udovica, (I. E. Tomič), povest, 330 strani, broširana 90c, vezana v platno............................ 1.30 Don Correa, (G. Keller), roman .....................30 V zarje Vidove. (Oton Župančič), poezije............50 Znanstvene razprave, politični in gospodarsko socialni spisi, učne in druge knjige in brošure. Za staro pravdo. (Fran Erjavec)......................60 Naš jezik. (Dr. Joža Glonar), znanstvena razprava o slovenskem jeziku ...............................50 Slovenski pravopis. (Dr. A. Breznik)..................50 Glavni etatistički podaci države SHS. (Dr. Jože Rus) .30 Zakon biogenezije. (J. Howard Moore, prevel I. M.).. 1.50 Svetovna vojna in odgovornost socializma. (Etbin Kristan) .......................................80 V novo deželo. (Etbin Kristan).......................30 V dobi klerikalizma. (Liberatus)......................20 Katoliška cerkev in socializem........................30 Kdo uničuje proizvajanje v malem....................20 Socijal. knjižnica. (Dva snopiča) in "Naša bogastva" .10 Zadružna prodajalna ali konsum ......................10 O konsumnih društvih................................15 Bazno. Najnovejše informacije o dobavi državljanstva Zedi- n j enih držav .....................................40 Spoved papeža Aleksandra VI.........................20 Ameriški družinski koledar, vezan v platno, letnik 1919, 50c; letnik 1920, 65c; letnik 1921, .......... 1.00 "Proletarec", vezan, letnik 1919, $6.00; vezan, letnik 1920 .....'.....................................7.00 Angleške knjige. 100%. (TJpton Sinclair). Povest patrijota ....'......1.20 The Brass Check. (Upton Sinclair), študija ameriškega žurnalizma, broširana 60c; vezana v platno........1.20 The Profits of Religion. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese ..............................1.20 Naročilom priložite poštni ali ekspresni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. PROLETAREC, 3639 W. 26th St. Chicago, 111. ^uiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiTTiirtfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir^ Sest tehtnih razlogov, zakaj bi morali kupovati -PRI- ALBERT LURIE & CO., -1810-1820 Blue Island Ave., Chicago, 111.- 1. Naša je navečja department trogovina v Zedinjenih državah. Velika izbera vsakovrstnega blaga. 3. Z nakupi dajemo A. Lurie Co. nakupo-vadne znamke (trading Stamps), ki pomenijo nadaljne prihranke za odjemalce. 2. Mi dostavljamo blago na dom v vse kraje v Chicagu in predmestjih. 4. Pri nakupovanju v naši trgovini se lahko poslužujete svojega jezika. 5. Oglašujemo dnevno v velikih čeških in drugih listih. S čitanjem teh listov čitate tudi naše oglase, v katerih so oznanjene posebne ponudbe za vsaki dan. 6. Primerjajoč naše oglase z oglasi depart-ment-trgovin v glavnem delu mesta boste lahko iznašli, da dobite v naši trgovini potrebščine ceneje kakor pa v trgovinah v doljnem delu mesta. r^llllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli- Izmed vseh vzrokov narodnega sovraštva je nevednost največji. -H. Th. Buckle. 66 99 je edina slovenska revija ▼ Ameriki. "Čas" prinaša lep« povseti, koristne gospodarske in foepodin ske nasvete, znanstvene zanimivo sti, podučne in narodti potrebne razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike. List shaja mesečno na 44 straneh in stane samo $3.00 aa leto, sa pol leta $1.50. Naroča se pri "Čas", 1037 Addison Rd., Cleveland, Ohio. Za bolezni in bolečine PAIN-EXPELLER Tvornlžka znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi f Največja slovanska tiskarna v Ameriki"! JE Narodna Tiskarna 2142-2150 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL. tiskamo v Slovenskem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem, Polj-skem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost »o tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAXBC" se tiska v naši tiskarni. 30E3BO Največja slovenska zlatarska trgevina Frank Černe 6033 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio HI 13 OklEH Ure, verižice, prstani, broške, zaprstnice, medaljon&ke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč tlovemkih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Pišite po cenik, kateri se Vam poilje brezplačno. Najboljše blage. Najnižje cene. uu DBEJ0G =3G 3 EIlJ FRANJO PUHARIC Prodajamo gramafone katere izdelujemo v lastni tovarni Naši stroji so okusno izdelani in dajemo zanje garancijo. Preje, predno kupite gramafon, pridite in si oglejte naše stroje. CHASE PHONOGRAPH 1332 West 18th St. Chicago, 111. NAROČITE! Ža $5.00 pošljemo sledeče knjige: Anfisa, drama v štirih dejanjih, spisal Leonid Andrejev; cena 60c; Za staro pravdo, spisal Fran Erjavec, cena 60c; Svetovna vojna in odgovornost socializma, Et- bin Kristan, cena 80c; V novo deželo, Etbin Kristan, cena 30c; Katoliška cerkev in socializem, cena 30c; Don Correa, roman, cena 30c; Jug, zgodovinski roman, 616 strani, vezan v platno, cena $1.60; Vitez iz Rdeče hiše, zgodovinski roman, 504 strani, vezan v platno, cena $1.50; skupaj $6.00. Vse te knjige vam pošljemo za $5, poštnine prosto. Naročila pošljite Proletarcu. Izšla j« nova knjižica NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDIN JENIH DR2AV. Vsakdo, ki želi postati ameriški državljan, bo dobil v tej knjižici vse potrebne informacije. Poleg slovenskega ima ta knjižica tudi angleško besedilo. Naročila pošljite Proletarcu. Oglašajte priredbe vaših klubov In društev tudi v Proletarcu. Ako jih oglašate v drugih listih, zakaj jih ne bi tudi v Proletarcu, ki je glasilo in last slovenskega delavstva, organiziranega v J. S. Z.? Telefon Canal 4340 Jugoslovanska trgovina s cvetlicami V trgovini vedno sveže cvetlice za plese, svatbe, pogrebe itd. Imamo zaprte in odprte avtomobile za krste, poroke, pogrebe in za vse druge potrebe. VINKO ARBANAS 1320 W. 18th St., Chicago, 111. Med Throop in Blue Island Ave. Slovencem priporočamo v posečanje KAVARNO MERKUR 3551 w. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S. R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj. I M M priporočamo v naklonjenost krojaško delavnico Božidar Knafl 1313 West I9th Strast Chicago, 111. Cene zmerne delo trpežno in lični Popravljamo, čistimo in likamo Kadar... Kadar mislite na potovanj« f stari kraj; kadar želite poslati svojim it* rokrajskim sorodnikom, prijateljem ali znancem denar, ali kadar imate kak drug pawl s starim krajem, obrnite se na tvrdko ZAKRAJSEK & CESAREK 70=-9th AVE. NEW YORK, N. Y. d JOSEPH C. WILIM0VSKY Solidno blago po zmernih cenah 1840 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Tel. Canal 60 ^Ati^T^ FARME V PINETOWN, NORTH CAROLINA i ZA POJASNILA PIŠITE: A. H. SKUBIC & CO., N. Carolina, i Severova zdravila vzttrzujejo zdravje v družinah. Ozdravite svoje živce. Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo- g voljni, nervozni, ako se lahko razje- m zite, ako vas vznemirja šum in ro- S pot, nemorete storiti boljega, kakor g če vzamete SEVERA'S NERVOTON (Severov Nervoton) pravilno zdra- g vilo in tonika. Namenjen je za take ■ slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov- jj zroči spanje, ki osvežuje in pojača §f vaš živčni sistem. Cena $1.25. jg Dobite ga pri vašem lekarju. Vpra- j šajte za Severovega. Ne jemljite B drugega. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA John Plhak & Co. 1151-1153 W. IStb Street Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke. CARL STROVER LAWYER and COUNSELLOR 133 W; Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje, ne in poštena postrežba. Nizke ce- (Adv.) BRATJE HOLAN, 1638 Blue Island Aw., Chicago, lil. Ne odložite "Proletaxca" preje, dokler ga temeljito ne prečitate. Ne izgovarajte se, da list ni zanimiv. -Seveda, učenje je utrudljivo. Toda, če hočete pridobiti nekoliko globokejše znanje o socializmu, tedaj morate citati razprave in članke, kot jih prinaša "Proletarec". čitanje šund romanov ni utrud ljivo; toda tudi izobrazbe ne boste našli v njih. Naročite knjige "Za staro pravdo" in "Don Correa". Obe pošljemo z« 90c. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $5, pol leta pa $2.50. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, IflL Edini slovenski pogrebnlk MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. * Mi pošiljamo denar v vse kraje Slovenije, Hrvatske, Srbije, Dalmacije, . m v druge dele Jugoslavije. » » & & $ * © Vse denarne pošilfatve garantiramo. American State Bank 1825-1827 Blue Island Avenue, CHICAGO, ILL. J. F. Štepina, pred. A. J. Krasa, blagajnik. © « $ « * * » * * \ 20 I ■ Jugoslovanski pogrebnik in balzamovač Naša tvrdka je opremljena z vsemi potrebščinami, ki pridejo v poštev pri balza-miranju in ureditvi pogrebov. Za tiste, ki nimajo doma prostora za postavljanje mrtvaških odrov, imamo urejeno posebno kapelo. Na razpolago kočije in avtomobili ob vsakem času. JOSIP PA VLAK, lastnik, 1814 So. Throp St. Chicago, 111. Telefon Canal 5903. = IIIIII!IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII= Naznajam bratom § Slovencem, Hrva- = torn in Srbom, da = sem odprl moderno E KROJAŠKO I DELAVNICO I Izdelujemo vsakovrstna S moška in ženska obla- = čila, čistimo, likamo in = popravljamo. = Izdelujemo tudi sokolske = kroje in nabavljamo so- = kolske potrebščine. Solidno delo, cene zmer- = ne. Slavnemu občinstvu = se priporočam v naklo- = njenost. = I Frank Novosel j KROJAČ I i 1113 W. 18th St Chicago, Illinois f !* / 5 L1111II111111.......111 i 1111111M1.....11111....................... ranjo naiaus Moderna Krojaška Delavnica Izdelujem obleke po meri, čistim in popravljam. DOBRA IN TOČNA POSTREŽBA. 1803 S. Throop St., Chicago, 111. TEL. CANAL 1395 ANTON KARA 1161 W. 18th St. CHICAGO, ILL. Trgovina s čevlji V zalogi potrebščine za čevljarje. CENE NIZKE POSTREŽBA TOČNA Slavnemu občinstvu se priporočam v naklonjenost ANTON KARA