VLADIMIR MILOJČIĆ
(1918— 1978)
N e n a d o m a in n e p rič a k o v a n o je m e d n a m i o d je k n ila v est, d a je 19. fe b ru ­
a r ja 1978 — d v a d n i p o še std e se te m r o js tn e m d nevu — v H e id e lb e rg u p r e ­
m in il p ro fe so r V la d im ir M ilojčič. Po n e n e v a rn i o p e ra c iji m u je odpovedalo 
src e . N a n jegovo ž e ljo so g a v n a jo ž je m d ru ž in sk e m k ro g u p o k o p ali n a 
h e id e lb e ršk e m p o k o p a lišč u .
R o d il se je v Z ag reb u . G im nazijo je s p rv a ob isk o v al v O sije k u in že k o t 
g im n a zijec p o m a g al v ta m k a jš n je m m u z e ju p ro f. C e lestin u in sodeloval p ri 
iz k o p a v a n jih k e ltsk e g a n a s e lja v O sije k u p o d v o d stv o m p ro f. K lem enca. G im ­
n a z ijo je n a d a lje v a l v B eo g rad u , k a m o r so se sta rš i p rese lili, in ta m le ta 1938 
m a tu rira l. K o t g im n a z ijc a ga je b e o g ra js k i N a ro d n i m uzej p o v a b il n a iz k o p a­
v a n ja v a n tič n o m e sto S tobi, z a te m p a k o t p om ožnega a s is te n ta v V učedol, 
k je r je ta k r a t iz k o p av a l R. R. S c h m id t. H k ra ti je M ilojčič začel š tu d ira ti 
a rh e o lo g ijo p ri p ro fe s o rjih V asiču, V u lič u in d ru g ih ; V asic m u je že k m a lu 
za u p a l iz k o p a v a n ja v Š u p lji S te n i n a A vali. L eta 1939 je p o n o v n o po m ag al 
p r i iz k o p a v a n jih v S to b ih in z a te m v v zh o d n i S rb iji in n a B e o g ra jsk i trd n ja v i. 
P o p e te m se m e s tru je M ilojčič o d še l š tu d ir a t arh e o lo g ijo n a D u n aj, k je r so 
te d a j p re d a v a li O. M enghin, C. P ra s c h n ik e r in R. E gger. N a d u n a js k i univerzi 
je p o k o jn i M ilojčič d o k to rira l z d is e rta c ijo »Das ä lte re N e o lith ik u m S erbiens«. 
L e ta 1945 je o d še l v M ü n ch en , k je r je d e la l p red v se m n a h a b ilita c iji in p o te m 
še v M a rb u rg k p ro f. G. M e rh a rtu . L eta 1946 ga je p ro f. J. W e rn e r pozval n azaj 
v M ü n c h en za a s is te n ta . N a p o d la g i h a b ilita c ije , ki m u jo je v M a rb u rg u sp re ­
je l p ro f. M e rh a rt, je o p rav il p r i W e rn e rju u stm e n i h a b ilita c ijs k i izpit in p r i­
d o b il v e n ia m le g e n d i in p la ča n o d o c e n tu ro .
L eta 1952 je N e m š k i a rh e o lo šk i in š titu t p o sla l M ilojčiča n a štu d ij v G rčijo 
in isteg a le ta je p o s ta l n em šk i d rž a v lja n . O d le ta 1954 je b il iz re d n i p ro fe so r 
n a m ü n c h e n sk i u n iv e rz i in do le ta 1959 izk o p av al p re d v se m n eo litsk e n a se l­
b in e v T esa liji in p o m a g al p ri iz k o p a v a n jih n a o to k u S am u. L e ta 1956 je bil 
izvoljen za re d n e g a p ro fe s o rja n a u n iv e rz i v S a a rb rü c k n u , a le ta 1958 je 
p rev zel p ro fe s u ro n a h e id e lb e ršk i u n iv e rz i in do za d n je g a p re d a v a l in u sp e šn o 
vodil I n s titu t f ü r U r- u n d F rü h g e sc h ic h te k o t n a sle d n ik p ro f. E. W ahleja. 
Z izk o p av a n ji v T esa liji je M ilojčič zn o v a zastav il le ta 1965, a p re d te m je

ra z isk o v a l tu d i n a B a v a rsk e m o sta n k e p o z n o a n tič n e in zg o d n jesred n jev e šk e 
a r h ite k tu r e n a n a jd iš č ih C hiem see in S o len h o fen . Bil je član H e id e lb e ršk e 
a k a d e m ije z n a n o sti, r e d n i član N em šk eg a arh e o lo šk e g a in štitu ta , o d le ta 1968 
d o p isn i član Ju g o slav en sk e a k a d e m ije z n a n o s ti i u m je tn o sti v Z ag reb u in 
n a z a d n je sodelavec C e n tra za b a lk a n o lo šk a isp ita v a n ja p ri A k ad em iji n a u k a 
i u m je tn o s ti B o sn e i H erceg o v in e v S araje v u .
P o k o jn i p ro fe s o r V la d im ir M ilojčič je b il n a jv id n e jši p ra z g o d o v in ar za 
o b d o b ja ev ro p sk ih p re d k o v in sk ih k u ltu r. R a ze n štev iln ih z n a n stv e n ih p u b li­
k a c ij, v k a te rih je o b ja v il zlasti dosežke iz k o p av a n j v T esaliji in n a g ršk ih 
o to k ih (npr. H a u p te r g e b n is s e d e r d e u ts c h e n A u sg ra b u n g e n in T h e s s a lie n 
1953— 1958; P r ä k e r a m is c h e s N e o lith ik u m a u f d e r B a lk a n h a lb in s e l ; S a m o s I, 
d ie p r ä k e r a m is c h e S ie d lu n g u n te r d e m H e r a io n ; D as p r ä k e r a m is c h e N e o lith i­
k u m a u f d e r A rg issa -M a g u la itd.), se je M ilo jčič te m e ljito poglobil tu d i v našo 
p raz g o d o v in sk o p ro b le m a tik o in o d k ritja . N jeg o v a k ro n o lo g ija (C h ro n o lo g ie 
d e r jü n g e r e n S te in z e it M itte l- u n d S ü d o s te u r o p a s ) je b ila p riz n a n a k o t te m e­
ljita in v se stra n sk o z n a n stv e n o u te m e lje n a . O bsežna b ib lio g ra fija kaže delo 
v elik eg a u č e n ja k a in razisk o v alca. V H e id e lb e rg u je o snoval in iz d a ja l inšti- 
tu ts k o p u b lik a c ijo B e itr ä g e z u r ur- u n d fr ü h g e s c h ic h tlic h e n A rc h ä o lo g ie d es 
M itte lm e e r -K u ltu r r a u m e s . V te j s e riji so izšle te h tn e m o n o g rafije , k i jih je 
n a p is a l sam ali s s o a v to rji o ziro m a sv o jim i sodelavci [npr. P a lä o lith ik u m u m 
L a r is s a in T h e s s a lie n ; A rg issa -M a g u la ; D ie F u n d e d e r fr ü h e n D im in i-Z e it a u s 
d e r A ra p i-M a g u la (so a v to r H. H a u p tm a n ) ; D a s fr ü h e N e o lith ik u m , O tza k i- 
M a g u la (so av to r J. M ilojčič) ; D e m e tr ia s I ; D ie fr ü h e u n d b e g in n e n d e m ittle r e 
B r o n z e z e it, A rg issa -M a g u la I I I (so av to r E . H an sc h an n ) ; M a g u le n u m L a risa 
(p e t av torjev)]. N ek a j p re d s m rtjo m i je p o sla l eno sv o jih z a d n jih d el N o v a 
is k o p a v a n ja u m a k e d o n s k o m g la v n o m g ra d u D e m e tr ija d i (T e sa lija ) 1967— 1974, 
k i je izšlo le ta 1977 v Z ag re b u k o t 46. zvezek P r e d a v a n j o d r ž a n ih u J u g o s la v e n ­
s k o j a k a d e m iji z n a n o s ti i u m je tn o s ti.
P ro fe so r V. M ilo jčič je k o t z n a n stv e n ik in pedagog vzgojil lep o v rsto 
n e m š k ih in d ru g ih p ra z g o d o v in a r jev. N jegovi u če n ci in d o k to ra n ti (H. H a u p t­
m a n n , B. H ansel, J. L üning, K. K ilia n id r.) zavzem ajo d an es v o d iln a m e sta 
n a n e m šk ih u n iv e rz a h in u sta n o v ah . K o n čn o je tre b a p o u d a riti M ilojčičevo 
p o v e z a n o st z n ašo z n a n o stjo in z n ašim i a rh e o lo šk im i v re d n o ta m i. N jegove 
z n a n stv e n e ra z p ra v e o m e stu , k ro n o lo g iji in p o m e n u m a te ria ln e zap u ščin e 
V inče, S tarčev a, K o sto lc a, V učedola in d ru g ih n a jd išč , zlasti p a re s n a in te r­
p r e ta c ija n a še n e o litsk e tra k a s te in slik an e k e ra m ik e m a rsik d a j p o v se m izvirno 
o s v e tlju je jo n a s ta n e k in raz v o jn e faze d o lo č e n ih k u ltu rn ih gru p . T u d i štu d ij 
k u ltu r e ž a rn ih g ro b išč je , zlasti z ra z p ra v a m a D ie D o risc h e W a n d e r u n g im 
L ic h te d e r v o r g e s c h ic h tlic h e n F u n d e (A rchäol. A nzeiger 1948) in E in ig e »m it­
te le u r o p ä is c h e « F r e m d lin g e a u f K r e ta (J a h rb u c h des R öm .-germ an. Z e n tra l­
m u se u m M ainz 2, 1955), v k a te rih je d o m ise ln o u p o ra b il M e rh a rto v o id ejo 
o se litv i p ra z g o d o v in sk ih lju d ste v , p o sta v il n a n ove in trd n e jš e o snove. B il je 
v o se b n ih stik ih z d o m a la vsem i ju g o slo v a n sk im i arh eo lo g i sv o je in m la jše 
g e n e ra c ije . A n e sa m o to . V abil jih je n a p re d a v a n ja in iz k o p a v a n ja te r jim 
o m o g o čil iz p o p o ln je v a n je ne sam o v N em č iji, a m p a k tu d i d ru g o d . K o t štip e n ­
d is t H u m b o ld to v e u sta n o v e sem se tu d i sa m p r i n je m tr i se m e stre p o g la b lja l

v n e o litsk o in e n e o litsk o p ro b le m a tik o ju g o v z h o d n e g a a lp sk e g a p ro s to ra . Po­
d o b n o so m n o g i štip e n d is ti, n e sa m o ju g o slo v a n sk i, a m p a k tu d i prazg o d o v i­
n am i iz d ru g ih slo v a n sk ih dežel, im eli sre č o , d a so p r i n je m o b o g a tili svoje 
zn a n je .
Te v rstic e v s p o m in n aj bo d o z a h v ala za vso po m o č, k i jo je p o k o jn i 
M ilo jčič n u d il n a š im arh e o lo g o m in n a š i z n a n o sti. K lju b n e m šk e m u držav­
lja n s tv u in n e m š k e m u n a č in u ž iv lje n ja je o h ra n il slo v an sk o d u šo , m iseln o st 
in te m p e ra m e n t.
F r a n c e L e b e n