Ubaja vsak četrtek in vetja s poštnino. vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za ceio ieto 24 K, poi ieta 12 K In ccirt leta 6 K — Naročnina Izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja i Sjjntviiiživo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje »Katoliškega tiskovnega dnsitva* dobivajo list brez posebne Earoaiice. — Posamezni listi stanejo, č« »Vjsngajo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo i Koroška cesta Itev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravnistvo i Koroška cesta ste», 5, sprejema naročnino, taserate In reklamaelfe Xa iaserate se plačuje oe «aostopne pevitvrste 12 enkrat K !*8Q. 2a večkratne ogisse primeren popust V oddelku »Mala nszmasfls* stane beseda 50 vin. — Inseratl se sprejemajo do torka opoldi«,
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Posamezna številka stane 80 vioariev.
29i. 5tef!Ha.	Marib&r. dsi 22 juliji 1S20.	54. litefi.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Kaj bo is© nn pffem slovanskem orlovsk
taboru w Mariboru?
Veliko, se je že pisalo, kaj in kako bo na T. slovanskem orlovskem taboru v Mariboru, j toda le beli posameznosti. Moja naloga je, da povem ceiotno najvažnejše, kaj in kako bo, kaj bo vredno iti poslušat in kaj pogledat. Seveda slišal in videl bi gotovo vsak rad vse. To pa ni mogoče, ker bo toliko, da ne morejo biti zborovanja drugo za drugim, ampak jih bo več ob istem času. Najbolje je, da napišem kar po vrsti nekaj najvažnejših zborovanj in prireditev; -vseh mi ni mogoče, ker urednik ima gotovo malo pro štora!
V	četrtek je začetek. Zjutraj ob 7. uri bo v stolnici za vso udeležence tabora sv. maša. S sveti mašo začnemo, cla pokažemo, da smo krščansko katoliški, da prosimo Boga, naj nas podpira, da pa s tem tudi pokažemo, da ima vse naše delo višje smotre , višje cilje, da velja naše delo edinole Njemu., — Takoj po sv. maši se začne na telovadišču tekma Orlov telovadcev, ki bo trajala do v soboto opoldne. Orel goji poleg krepkega izobraževalnega in organizatori-čnega dela tudi telovadbo. Tu se bo pokazalo, Kako smo se učili Orli telovaditi, ne v dolgem času desetletij, kajti komaj 12 let se nazivamo Orle, ampak v kratkem, toda za slovenski narod tako pomenljivem času. Tekma bo zelo zanimiva, ker se bodo kosali na ši najboljši fantje in možje in ker so pogoji zelo strogi-
V	četrtek celi dan, v petek dopoldne in tudi v soboto zboruje jugoslov. katoliško narodno dijaštvo , katerega bo prišlo v Maribor okoli 2000. Dijaki bodo pogledali nazaj na delo, na trudapolno delo v boju za vero in narod, bodo presodili, ali je n ihovo delo imelo kaj uspeha. Začrtali pa si bodo tudi nova pota, po katerih bodo morali hoditi v bodočnosti, da bodo mo-pli uspešno varovati slovenski, jugoslovanski narod pred raznimi kvarnimi vplivi in škodo, ki mu proti v verskem, socijalnem in narodnem oziru. — V Četrtek zvečer bo v Gotzovi dvorani pozdravni večer gostov rn komerz, to je nekaka veselioa z govori in s prosto zabavo.
V	petek bo še poleg tekme telovadcev in zboro-rovanja dijakov, zborovanje društva kat. katehetov in zborovanje orlovskih delegatov. Popoldne pridejo v velikem številu naši bratje in sestre iz Cehoslovaške m vsa jugoslov. kršč. društva in organizacije. Zvečer bo tem na čast zopet komerz in slavnostna gledališka predstava „Ljudskega odra" iz Ljubljane. Igra Ii bodo A. Medvedovo žaloigro „Za pravdo in srce".
V	soboto bodo zborovala vsa naša verska, kulturna in prosvetna društva: Marijine družbe in kon-gregacije, Kršč. socijalna zveza, Društvo kat. rok . pomočnikov, Slovenska in Hrvatska ženska zveza, potem zborovanje „Ljudskega odra" in pevske zveze „Ljubljana" (ustanovitev zveze pevskih odsekov!), zborovanje slovenskih in hrvatskih kat. učiteljev, zborovanje akad. starešinstva itd. Popoldne bo ob 3. uri i na telovadišču na Teznu skušnja za nedeljsko javno telovadbo, z istim vsporedom kot v nedeljo. Na dvo - . rršču šole šolskih sester bo ob 4. uri glavna vaja za staroslovensko sv. mašo, ki jo bodo peli v nedeljo pri sv. maši na Glavnem trgu. — Zvečer ob 7. uri bo zborovala na Glavnem trgu Slovenska straža. Slav - i nostni govor bo imel župnik-pisatelj Fr, Finžgar. — ! Po zborovanju bo manifestacija po mestu za zasedeno
ozemlje, kjer bomo zahtevali pravično rešitev jadranskega vprašanja in ujedinjenje naših primorskih 'Tatov z Jugosiavi o. V zvezi s tem bo podoknica odoo-slaneeni sv. očeta, na Slomškovem (Stolnem) trgu, da pokažemo, kako visoko cenimo našega sv. očeta, za stopnika božjega med nami. Ob 9. uri bo priredila pevska zveza „Ljubljana" slavnostni koncert v Gotzovi dvorani, na čast vsem gostom, posebno CehosVi-vakorn, Amerikancem, Francozom in Angležem, ki s< bodo udeleži i i tabora. Pri koncertu bo pela Orlica-mnctnica sestra Kreyzlova iz Cehoslovaške. — Celo noč od sobote na nedeljo (31. julija do 1. avgusta) I odo v stolnici, v cerkvi oo. frančiškanov in v kapelici čč. šolskih sester cerkveno pobožnosti, ki se jih udeležijo vse narodnosti, ki posetijo tabor.
Zelo lep bo vzpored v nedeljo 1. avgusta. Ob 5. uri zjatraj budnica po mestu, katere se udeležijo vse godbe, ki bodo na taboru. Bo pa jih 11. Ze preo ti. uro se bomo začeli zbirati v Tomšičevem (Koko -Šinekovem) drevoredu k slavnostnem obhodu po me -siu. Obhod mora biti in bo s i j a j n a m a n i f e s t a cija naše katoliške misli. Tiakoj po manifestaciji bo na Glavnem trgu sv, maša, pri kateri bo popevala „Ljubljana" staroslovansko sveto mašo. Pelo bo nad 1000 pevcev in igrali boste dve pomnoženi godbi. Mašo bo imel prevzv. knezoškof lavantinski dr. Mih. Napotnik. — Po maši bo na istem prostoru veliko manifestaoijsko zborovanje orlovske in sploh kršč. katoliške misli. — Po kratkem obedu odkorakajo telovadci na slavnostni prostor in telovadišče na Tezno. Tu bo ob 3. uri popoldne javna telovadba Orlov in Orlic. Telovadili bodo lepe proste vaje, težke vaditeljske vaje, pa tudi na orodju: na drogu, bradlji, krogih, konju itd. Gotovo krasen in veličasten pogled bo na to množico telovadcev (nastopi jih 1100> in na to enakomerno in skladno gibanje vitkih in mi-ši-častih teles po taktu godbe. Nikdo ne sme zamuditi pogledati si tega prizora, naših fantov in deklet, tega izraza moči, ki živi v vernem slovenskem naro -du. Tu se bo pokazal svet. kat., slov. naroda, tu bomo videli našo bojno četo, ki hoče z vsemi silami o-hraniti naš narod veren, zdrav in krepak. Videli pa bomo tukaj tudi nastop čehoslovaških Orlov in Orlic, ki vršijo na Cehoslovaškem isto delo ko Orli na Slovenskem, samo da še v neprimerno neznosnejših ii težavnejših razmerah, kakor mi. Občudovali bomo tudi stare lepe bojne igre, ki jih bodo proizvajali Ju -goslovani iz Hrvatsko in Dalmacije, razne jugoslov. narodne plese i ■ plesne igre itd. itd. Omeniti moram, da je po javni telovadbi velika ljudska veselica. Vse potrebno za lačen želodec in žejno grlo, kakor tudi razne sladkarije za ženske, bodo v obilni meri obiskovalcem na razpolago. Zvečer začne/o odhajali s posebnimi in rednimi vlaki, ki bodo vozili oči slavnostnega prostora na vso strani, gostje in obiskovalci tabora. Tukaj naj pripomnim, da imajo vsi, ki se i?. -kažejo z zeleno taborsko izkaznico pri vožnu na tabor v Maribor polovično vožnjo po vseh železnicah v državi od 25. j u 1 i j a d o 5. avgusta. Vsak naj kupi listek na postaji kjer vstopi; plača celega v Maribor, pač pa mu potem pri vožnji nazaj ni treba dru gega voznega listka, kakor tistega, s katerim so jo pripeljal v Maribor. — Veselica bo trajala do 11« ure zvečer.	.
družijo, da odidejo skupaj domov. Vojaško poveljstvo je takoj telefoniralo po vojaško pomoč na vse strani. Silna ploha in toča je prisilila vojaštvo, da se je moralo podati nazaj v vojašnice. Ko je zjutraj prišlo večje število na pomoč poklicanega vojaštva v Idrijo, so pozaprli osem laških častnikov, uporno moštvo pa po-zaprli v vojašnice. Ti dogodki so pač najboljši dokaz, da se Italija ne more več zanesti niti na lastno vojaštvo.
Krvavi boji v Splitu.
Na predvečer godu kralja Petra sta dva podkupljena laška vojaka snela z neke zasebne hiše v Splitu jugoslovansko zastavo in jo odnesla na laško ladjo. Ta nečuveno drzni čin laške nestrpnosti je narod silno razburil. Ljudstva se je ob morski obali zbrala ogromna množica, ki je mirno prepevala narodne pesmi. K obali je priplul italijanski motorni čoln z vojno ladjo „Puglia." Načelnik policije je z jasnim glasom zaklical kapitanu, naji vojaštvo ne stopi na obal, ker on osebno jamči za varnost laških častnikov, ki se slučajno nahajajo na obali. Se preden je to izrekel, je že bilo oddanih nekaj strelov iz čolna . V bližini policijskega načelnika je padel od ročne granate zadet mož-begunec in bil takoj mrtev. Krogle so še tudi usmrtile dva orožnika in več drugih o-seb. Naše orožništvo je nato otvorilo ogenj na laški čoln. Zadet je bil poveljnik, nekaj mornarjev, nakar so jo Italijani odkurili. Drugo jutro je dospel v Split ameriški admiral Andrews, ki vodi celo preiskavo , katera pa bo za Italijane izpadla zelo neugodno in jih pred celim svetom osvetlila kot prave barbare.
Italijanska nasilja m požiga
Dogodki v Prvačini.
Po vsem po Italijanih zasedenem slovenskem o-zemlju je naš narod slovesno praznoval blagdan naših prvih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda. V Prvačini na Primorskem so šli ljudje z godbami in zastavami v cerkev. Italijansko vojaštvo, katerega ta cela cerkvena zadeva ni nič brigala, je pa ustavilo sprevod in zahtevalo, da mu izročijo slovenske tro-bojnice. Enodušno se je ljudstvo uprlo tej drzni zahtevi in laško vojaštvo je začelo streljati na množice.
Streli so težko ranili štiri slovenske žrtve — tekla je nedolžna slovenska kri, ki se bo bridko maščevala.
Upor laške posadke v Idriji.
Ker so laški častniki naznanili laškemu vojaštvu v Idriji, d bo moralo dne 15. julija odrinili v Albanijo, se jo vojaštva lotilo tako razburjenje, da je iakoj odpovedalo pokorščino svojim častnikom in pometalo orožjo proč. Vojaštvo je drlo na trg, kjer so klicali: ..Doli s kraljem, živela internacijonala, živio Ljenin!" Moštvo je pozivalo častnike, noj se mu ji-
Lalil zažgali Narodni dom v Trstu.
Dne 13. julija zvečer je pridrvela pred Narodni dom v Trstu naročena druhal okoli 500 fakinov , ki je začela vpiti: „Smrt Slovencem! Proč z Jugoslavijo!" Podivjana tolpa je naskočila Narodni dom. Ko so razbili vse prostore, vse pohištvo, so vse notranjosti polili z velikimi množinami petroleja in zažgali poslopje. V hipu je bilo celo poslopje v plame-| nu. Slovenci, ki so se nahajali v poslopju, so morali j iz oken v$eh treh nadstropij poskakati na tla, kjer I so obležali z razbitimi udi. Koliko oseb je v poslopju zgorelo, ni znano; gotovo je pa, da je število člove-. škili žrtev italijanske pobesnelosti zelo veliko. Vse to se je odigralo pred očmi policije in vojaštva» ne da bi bil kdo le ganil z mezincem v obrambo nedolžnih žrtev! Nedolžno prelita slovenska kri kliče po maščevanju do neba!
Druhal razdejala druga posTopja.
Podivjane italijanske tolpe so nato navalile na poslopja podružnice Ljubljanske kreditne banke in Jadranske banke, vdrle v notranje prostore, uničile in razdejalo vse do golega. Ostanke pohištva je tolpa pometala na ulice in jih nato sežgala. Le močnih železnih blagajn niso mogli razbiti in se polastiti denarja. Ko jo bilo vse to dovršeno, so navalili na druga poslopja slovenskih trgovcev in obrtnikov ter drugih Slovencev, kjer so na slični način razbili in uni-i čili vse. Uničili so pisarne odvetnikov dr. Vilfana, j dr. Ribara, dr. Voduška, uničili slovensko tiskarno „Edinost", Hrvatsko štedionico, Splošno hranilnico , slovensko kavarno „Comercio", razne slovanske go -stilne, knjigarne in sploh vse, kar je bilo slovans -kega.
Naval mi naš konzulat.
Pobesnela lažka druhal je nato popolnoma neovirano od oblasti v svoji satanski besnosti vdrla -v poslopje našega konzulata, v katerem je razbila in uničila vse pohištvo, šipe, vrata itd., razbite predmete pa pometala na cesto. Pogled na razdejana poslopja nudi grozen prizor! Ko se je druhali še bilo posrečilo iztakniti našo državno zastavo, je laška po-besnelost dosegla svoj vrhunec. Našo državno zastavo so raztrgali, ostanke pa v slovesnem sprevodu nosili po mestu. Pri vseh teh neverjetno besnih izgredih ni bilo blizu nobenega policista in nobenega vojaka, kar je dokaz, da so bili naročeni od slavne i-talijanske vlade.
Slični čini laško podivjanosti so se zgodili tudi na Reki. v Kopru, Pazinu in drugih mestih v Pri -
morju. Laški divjaki prihajajo celo na deželo, kjer uničijo Slovencem vse, do česar le pridejo. Ves slov. rtarod v zasedenem ozemlju se nahaja v smrtni ne -varnosti. Zalibog ni roke, ki bi ga ščitila, zaenkrat je prepuščen žalostni usodi.
Oe človek zasleduje vsa poročila, ki prihajajo k nam iz zasedenega ozemlja, mu zastane kri in se mora prijeti za. glavo ter vprašati: Ali živi pod mi -lim solneem narod, kateri bi se glede podivjanosti še mogel primerjati z italijanskim? Ni ga pod solneem! Eno je gotovo. Uprava in vojaštvo da druliali popolnoma prosto roko, da sme neovirano in nekaznovano uničevati imovino Slovanov. V zasedenem ozemlju ni nobene varnosti za imetje in varnost Slovanov.
Tresejo se vsi temelji italijanske države. Vse civilne in vojaške oblasti so brez moči, brez vpliva, ali pa vedoma soglašajo s poulično drulialjo. Vam Italijanom pa kliče ves jugoslovanski narod kot en mož: Prišel bo čas obračuna! Vaše lopovščine, vaše krutosti se bodo na vas in vaših potomcih še bridko maščevale, kot se sedaj maščujejo nad oholim nemš -kim in madžarskim narodom!
Vsa Slovenija proti lafcki podivjanosti.
Nezaslišana italijanska nasilja, opustošenja in krvoprelitja so spravila po koucu ves naš narod in ga do skrajnosti razburila. Dno 14. t. m. so se vršile \ oliko protidemonstracije v Ljubljani, v katerih je naš narod enodušno izrekel svoje zgražanje nad italijansko pobesnelostjo, našim zatiranim bratom v zasedenem ozemlju pa zaklical: Bo prišel dan rešitve in obračuna! Tudi pO drugod in zlasti pri nas v Mariboru je zadnji četrtek zvečer prišlo do ogromne protidemonstracije našega naroda. Te velikanske protidemonstracije se je udeležilo na tisoče našega ljudstva.
Da pa naš narod pokaže laškim divjakom, da stoji na stokrat višji stopinji kulture, dostojnosti in olikanosti, se vršijo vse te protidemonstracije mirno in dostojno, čeprav nam prekipevajo srca gnjeva in studa proti laškim barbarom, o katerih naj izve ves omikani svet: Laški divjaki so nedosegljivi in ne -i prekosljivi!
Ali J@ Kmgtski zweza res klerikalni ali duhovski
ztream ?
Nasprotniki Kmetske zveze hočejo ljudstvo odvrniti od Kmetske zveze s tem, da kričijo: „Ivmetska zveza je samo duhovska zveza. Duhovniki skrbe s Kmetsko zvezo samo za svoj žep!" Koliko je na tem resnice, nam pove 131etna zgodovina Kmetske zveze. Za koga je Kmetska zveza tekom svojega obstanka več storila: za kmetsko in delavsko ljudstvo, ali pa ■za duhovnike?
Kmetska zveza je neumorno delovala za pospeševanje živinoreje. Ponovno je zahtevala večjih podpor za živinorejo, za nakup krmo in sena, povi -šanje zaklada za živinorejo. Ko je avstrijska vlada leta 1909 hotela skleniti z raznimi državami, in pred vsem z Rumunijo in celo z Ameriko, trgovske pogodbe, ki bi odprle meje živini ter mesu in tako silno o-škodovale naše živinorejce, je Kmetska zveza temu odločno ugovarjala in slednjič bila voljna pristati na to le, če vlada dovoli za živinorejce večmilijonsko letno podporo. Ko. vlada tega ni hotela, so začeli po -slanci Kmetske zveze z obstrukcijo. Protestirala je proti uvažanju argentinskega mesa. Ustanovila je v-novčevalnico za živino, ki je posredovala nakup in prodajo živine. Zahtevala je zavarovanje živine, odprtje sejmov, dovoljenje klati živino doma (liberalci so bili proti temu!), skrbela za nakup plemene živine. Zavzemala se je za zdravje pri živini: zahtevala več živinozdravnikov, podpore za stavbo zdravih hlevov. Pospeševala je pouk v živinoreji, prirejala živinorejske tečaje, zahtevala živinske nadzornike.
Za povzdigo vinogradništva je Kmetska zveza dosegla, da vinogradnikom v slabih letinah ni bilo treba vračati brezobrestnih posojil. Z uspe -hom je protestirala proti nameravanemu državnemu vinskemu davku ter organizirala proti njemu po celi Spodnještajerski protestne shode. Zahtevala je strogo nadzorstvo nad vinotržci in da se pomnoži število vinskih nadzornikov in vinarskih inštruktorjev.
Leto za letom je predlagala in silila na to, da se izpremeni 1 o v s k i z a k o n, ki je prikrojen za mestno gospodo in veleposestnika, kmetskemu prebi -.valstvu pa povzroča neizmerno škode. Vse pravico glede lova naj ima edino občina. Škodljivo divjačino, kakor zajca in fazana, imej pravico vsakdo ustreliti.
Glede davkov je Kmetska zveza zahtevala preosnovo ali popolno odpravo zemljiškega davka . Na njen predlog se je osebno-dohodninski davek začel pobirati šele pri onih, ki so imeli 1600 K čistega dohodka, dočim se je prej pobiral že pri 1200 K. Z obstrukcijo v deželnem zboru je preprečila 20%, 30% in celo 40%ne draginjske doklade. Večkrat je predlagala, da so v prid kmetskemu prebivalstvu preos -nuje hišno-razredni in hišno-najemninski davek. Stanovanje družine naj bo davka prosto, hišni davek za kmetsko-delavska stanovanja in poslopja se naj odpravi.
V štajerskem deželnem zboru je .z obstrukcijo dosegla za kmetsko ljudstvo obrtne olajšave za zidarsko, tesarsko in studeničarsko obrt na deželi. Na deželi se naj za koncesijo od obrtnikov ne stavijo take zahteve, kakor za obrtnike po mestih, da kmetu ne bo treba za obrtniška dela naročati in drago plačevati obrtnikov in delavcev iz dostikrat zelo oddaljenega mesta. Ravno tako se naj spremeni dimnikarski red v prid kmetskemu ljudstvu. Dr. Kuko-vec, sedanji vodja liberalne stranke, je bil proti o -brtnim olajšavam in proti spremembi dimnikarskega reda.
Kmetska zveza je ves čas zahtevala, da se u-stanovijo državne ali deželne zavarovalnico za zavarovanje za živino, zoper ogenj, zoper točo in druge uime. Uvede naj se tudi zavarovanje za sta -rost in onemoglost, za kmetsko ljudstvo sploh, posebno za delavce, viničarje in posle, da na stare dni ne bodo prisiljeni hoditi z beraško palico po svetu.
Tudi za bolnike se je Kmetska zveza zav -zemala, posebno za bolnike v tujini. Zahtevala je za deželne bolnišnice tudi slovenske zdravnike, da se ondi s slovenskimi bolniki bolj prijazno postopa. Bolnišnice po Slovenskem se naj razširijo in pomnože.
Regulacijo rek: Sotle, Pesnico, Mislin-je Drave in drugih vod, ki neuravnane delajo ljudstvu velikansko škodo, je Kmetska zveza neštetokrat odločno zahtevala in na vso moč pospeševala. Koli -kor se je v tem oziru storilo, je sad delovanja naših poslancev Kmetsko zveze.
Z obstrukcijo so leta 1913 dosegli doneske in podporo za okrajne ceste. Zahtevali so izpre -inembo in izpopolnitev cestnega zakona v smislu kmetskih zahtev, zgradbo cest: Gornja Polskava — Konjice, Št. llj pri Velenju—Polzela, Gornja Savinjska dolina—Železna Kaplja itd.
; Neumorno so si prizadevali, da dosežejo železnice: Polzela—Kamnik, Rečica na Paki—Gor-njigrad, Purkla—Ptuj—Rogatec—Brežice.
V prid kmetijstvu vobče so predlagali, da se kmetijski zaklad pomnoži, da se pomaga pri razdolževanju kmetskih posestev, da se dajo večje podpore za melioracije. Kmetska zveza je nastopila z vsemi silami proti sovražnikom kmetijstva: proti razkosavanju kmetij, proti bankam in kartelom.
Močno kmetsko zadružništvo je smatrala Kmetska zveza za najvažnejšo podlago kmetskega blagostanja. Zato je pospeševala in podpirala delo za kmetske posojilnice, za kmetijske zadruge. Koliko je v tem oziru storila, priča dejstvo, da se je od leta 1007. ko se je Kmetska zveza ustanovila, do letos število kmetskih posojilnic in kmetijskih zadrug, včlanjenih pri Zadružni zvezi, pomnožilo od 27 na okrog - 150!
Kar zadeva šolstvo, je zahtevala Kmetska zveza, da se uredi primerno kmetskim razmeram in potrebam: zadnji dve leti se naj uvede v ljudsko šolo kmetijski pouk. Za zgradbo in vzdrževanje šol naj prispeva država vsaj 50%. Kjer ljudstvo zahteva, se naj uvede poldnevni pouk. — Za višjo ljudsko ali meščansko šolo v Žalcu', kjer bi se naj nekoliko višje izobrazili kmetski in obrtniški sinovi Savinjske doline, se je Kmetska zveza borila z orožjem obstrukcije cela tri leta. Njenemu odločnemu nastopu gre zasluga, da se je kmetijska šola v St. Juriju ob južni železnici na pritisk njenih poslancev morala o-tvoriti in da se je ravnotam položil tudi temelj za g o-s p o d i n j s k o šolo. Tudi zadružniško, gozdarsko, obrtniške in strokovne šole je ponovno zahtevala.
Leta 1914 so se na predlog Kmetske zveze u-vedla mirovna sodišča v občinah, ki naj poravnajo manjše prepire, preprečijo tožbe zaradi mej, razžaljenja Časti itd. ter tako prihranijo našemu slovenskemu ljudstvu ogromne sodnijske in odvetniške stroške.
Koliko pa je Kmetska zveza storila za posamezne kraje in okraje ob času nesreč, vremenskih nezgod, toče, povodnji ali suše itd., to pa najbolj vedo kraji, ki se imajo posredovanju Kmetske zveze zahvaliti za pomoč in podporo.
Našteli smo samo nekaj stvari iz delovanja naše Kmetske zveze za kmetsko in delavsko ljudstvo . Razsoden bralec lahko sam presodi, ali Kmetska zveza po pravici nosi ime: Kmetska zveza.
Nasprotniki Kmetske zveze: liberalci, samo-stojniki, socialisti in komunisti pa nam naj odgovore na dvoje vprašanj:
Kaj so oni, liberalci, samostojniki, socialisti in komunisti že storili za kmetsko ljudstvo?
2. Koliko je Kmetska zveza v svojih 13 letih že storila za duhovnike, ker jo imenujejo duhovsko ali klerikalno zvezo in ji očitajo, da hoče samo povečati oblast duhovnikov in ljudstvo spraviti pod njihovo nadvlado? Ce bi bil namen Kmelske zveze res nadvlada duhovnikov, bi pač njeni poslanci lahko porabili priliko za to v državnem in deželnem zboru. In vendar stenografski zapisniki v državnem in dežel -nem zboru o tem — molče. Pač! Enkrat se je Kmetska zveza potegnila za duhovnike! To je bilo 1. 1914, ko so jih naščuvane množice opljuvale, pretepalo , sramotile in so jih kot srbofile in izdajalce vlačili v graške ječe!
f^čffie Kmetske zveze nant je trefeaS
Zakaj? Zato, ker bo od tega odvisno, ali bo naša država urejena na krščanski ali pa protikrščan -ski podlagi. Kmetska zveza bo prr prihodnjih volit -vah nastopila z listo svojih kandidatov. Cim bolj bo organizirana, čim več članov bo imela, tem več njenih kandidatov bo izvoljenih za boslance. Neizmerno važno pa j,e, da bo ravno pri prihodnjih volitvah izvoljenih kar največ poslancev na krščanskem
programu, kakor ga ima Kmetska zveza. Poslanci- ue-lajo postave. In poslanci prihodnjega državnega zlKrni, takoimenovane usiavotvorna skupščine, bodo de -do delali temeljno postave, takozvauo ustavo. Med temeljnimi postavami bodo v prvi vrsti postave o d r u-ž i n i i n zakonu, o š o 1 i in o razmerju države do Cerkve. Demokratje, socijalisti in komu -nisti zahtevajo civilni zakon in razporoko, brezversko šolo in ločitev Cerkve od države. Zadnje dni so bili zastopniki srbske duhovščine pri sedanjem ministra za verstvo, demokratu Marinkoviču in prosili za zboli šanje gmotnega stanja siromašne duhovščine. M • n i-sler M a r i n k o v i č je pri tej priliki naglašal, Oa so bo morala Cerkev ločiti od dr-ž a v e, da se 1) o m orala uvesti civilna poroka in zaseči samostansko imetje. Minister je označil to demokratsko stališče kot stališče vlade. S šolo pa itak vemo, kako so nameravali z novim šol -skim načrtom vreči Cerkev in polagoma vero iz šole. O teh prevažnih stvareh bodo razpravljali in glaso -vali poslanci, ki bodo izvoljeni pri prihodnjih volit -vah v ustavotvorno skupščino: o civilni poroki, o šoli in o razmerju države do Cerkve. Glasovanje bo odločilo, ali bo država cerkveno poroko še nadalje priznala kol veljavno tudi pred državno oblastjo, ali pi bo zahtevala civilno poroko, pred županom, brez cerkve, brez duhovnika. Ce krščanskim poslancem manjka le en glas, imamo civilni zakon! Zato je za nas tako neizmerno važno, koliko poslancev krščanske stranke bo izvoljenih. Zato pa je tudi vsak kristjan po svoji vesti dolžen delati na to, da< bo stranka s krščanskim programom kar najmočnejša, kar najbolj organizirana, da bo pri volitvah poslala v ustavotvorno skupščino kar največ svojih poslancev!
S civilnim zakonom je v zvezi še nekaj: poljubna ločitev zakona ali razporoka. Cez par tednov po civilni poroki bosta lahko šla „novo -poročenca" zopet narazen in se vsak zopet drugam poročila, ko se tam naveliča, zopet lahko loči zakon In se zopet poroči na tretjem kraju. In tako na četrtem, petem, šestem in tako naprej. Ali ne bi bilo to Čisto navadno, od države potrjeno, negovano in varovano priležništvo? Pa posledice! Zena, ki jo je krščanstvo osvobodilo in povzdignilo, postane sužnja! Ko jo možu žrtvovala sebe, svojo osebo, svojo lepoto, svojo mladostno moč, naj bo vsled razporoke | pahnjena na cesto? In če mož, ki je za ženo skrbel { in se trudil, izgubi zdravje in telesno moč in ječi na bolniški postelji, naj ga li žena zapusti- in si poišče drugega, zdravega? Ž ločitvi;o za!»ona bi propadla tudi naša kmetska gospodarstva. Ali se bo kmetska gospodinja tako trudila in pehala za svojo hišo od zoro do mraka v hiši, na polju, v hlevu, povsod, čo ve, da je danes ali iutri lahko vržena na cesto in da na njeno mesto morda kmalu pride druga,, ki bo to razmetala, kar je ona zbirala. In ubogi otroci bi bili vedno v nevarnosti, da izgubijo svoje vzgojitelje ! Pa kaki vzgojitelji bi bili to, če bi z razporoko dajali otrokom samo slab vzgled neukročene strasti ? Celo odločni svobodomislec, bivši predsednik Združenih držav Severne Amerike je zaklical: „Največja novar-nost za ameriško svobodo je, da ločitev zakona (ki je v Ameriki upeljana) uničuje družinsko življenje, brez katerega ni zdravega rodu!"
In tako nevarnost za našo komaj priborjeno na^ rodno svobodo, nevarnost za zdravje in srečo našega rodu naj bi mi mirno pripuščali? Nikdar! Mi vemo: Zakon med katoličani je zakrament in samo Cerkev ima pravico, odločati, kako se zakrament veljavno m vredno prejme. Država ima pri zakonu samo pravico, da določi pravne posledice cerkveno sklenjenega zakona katoličanov glede premoženja, dedščine itd. To je naše krščansko stališče glede zakona. To stališče pa moremo pred državo zastopati in svoje krščanske zahteve glede zakona edinole izvesti po svojih poslancih. Poslancev pa bomo imeli tem več, čim več bo naših somišljenikov, čim trdneje bo naša Kmetska zveza organizirana. Gre se za Cerkev in vero, za šolo in zakon! Tega se naj zavedajo krajevni odborniki Kmetske zveze in vsi njeni člani! Kdor zanemarja stanovsko politično organizacijo Kmetsko zvezo in ne dela za n'eno razširjanje kakor bi lahko, bo sokriv, če pri volitvah zmagajo stranke, ki hočejo brezversko šolo n civibii zakon z razporoko.
Krni je z wsfnlm pusojelom?
Po naših nemških in kapitalističnih listih („Slovenski Narod", „Cillier Zcitung", „Marburger Zoitung") so se ob istem času pojavili članki, ki na enak način nastopajo za ureditev avstrijskega vojnega posojila. Zahtevajo, naj naša država prevzame vojno posgjilo in obrestuje, ter izpremeni v dolgotrajno državno posojilo.
Ta način ureditve bi bil pač ugoden našim kapitalistom, je pa popolnoma neizvršljiv, krivičena škodljiv zlasti za reveže, ki bi od take ureditve ne imeli ničesar. Ce se hoče ta v resnici pereča in bolestna ¿adeva urediti na način, ki je izvedljiv in predvsem revežem koristen, jo je treba postaviti na čisto drugačna načela.
Najprej j)a še nek dogodek,, ki z jasno lučjo razsvetljuje to vprašanje f.
Na Češkem &e je nedavno ravno tako pojaviia živahna agitacija za ureditev vojnega posojila na podoben način, kakor se je predlagal pri nas. Pisalo so je že z gotovostjo, da bo vlada prevzela vojno posojilo, čeprav ne v celoti, pa vsaj do neke gotove vi§i-> ne. Ravnokar pa najdem v poročilih o zasedanju če» škega državnega zbora sledeče zanimivo dejstvo:! Ministrski predsednik Tusar (mož je star socijaHst, torej ne naš pristaš) je v svojem govoru med drugi «
22. julij?
1S2Ü
8LOVKN8KI GOSPODAR.
3
au rečmi omenil: „Pri preiskavi neke praške pisarne se je dognalo, da sta bila dunajska zavarovalna Sružba Phönix in njen ravnatelj dr. Berliner v zvezi s vtihotapljanjem zadolžnic vojnega posojiia v velikanskih množicah iz tujine na Češko. Drugi glavni agitator je bil gospod Hauptmann. Prvi je doma tz Lvova, drngi pa iz Bukovine. V pisarnah teh dveh gospodov smo zaplenili spise, ki so vsebovali propaga ndistiöne članke za polno izplačilo vojnega posojila ter so izhajali v različnih nemških in čeških časopisih. Našli smo tudi koncepte državnozborniških govorov itd. S tem je dokazano, da so tujci, ki so se .vee mesecev zadržavali v Pragi, pisali redno agita-dijske članke za nemške in češke časnike, izmed katerih jim je žalibog veliko nasedlo." Potem je naštel minister, koliko so dobili časniki za tako propagando in navedel je večjo število časnikov, ki so bili plačani od Phönix a in so stali v njegovi službi. Dalje je ugotovil minister, da sta zamogla Berliner in Hauptmann samo na ta način pravočasno izdelati izpre -eninjevalne predloge k vladnemu zakonskemu načrtu Éa hitro razviti agitacijo, da s^a dobivala na razpola. go prepise zakonskih načrtov, še preden so bili predloženi zbornici . . .
Tusar je torej povedal, da. so agitacijo za vojno posojilo na Češkem razvili tujci, poljski Judje, načelniki ogromnih kapitalističnih podjetij, ti ljudje so izdelovali na debelo časnikarske članke, podkupovali liste, da so jih sprejemali, podkupovali poslanoe, da so govorili njim v prid in jim kar sestavljali govore, podkupovali tudi visoke uradnike oc\ ministrstva, da «o jim izdajali vladne načrte.1 Pri nas se take preiskave niso izvršile, toda če bi se bile, ne vem, ako bi se odkrile, da stoji tudi pri nas v ozadju za to agi -taeijo mednarodni kapitalizem.
Vprašanje ureditve vojnih posojil se mora na-<!teti, toda na način, kakoi/ hočejo kapitalisti, se no more in se ne bo uredilo nikdar. Nemogoče in krivično bi bilo, da bi država prevzela kar na splošno vsa vojna posojila. Država ne seje in ne žanje, živi «smo od davkov svojih državljanov. Morala bi torej naložiti ljudstvu toliko novih davkov, kolikor znašajo vojna posojila in še nekaj več, ker bi ureditev tudi nekaj veljala. Revna služkinja, ki služi v mestu in hoče pisati pismo materi, bi morala s povišano pri -«loibino aa znamko pomagati za plačevanje vojnega posojila, katero je dala kapitalistična banka! Reven »službeneo, plačevati bi moral s še večjo draginjo ¡tivil, kar bi dala vlada vojnemu dobičkarju v odpl» Ülo vojnega posojila. Narodno zaveden človek, ki so je boril v jugoslovanski legiji, trpel neizmerno ško -do na premoženju, a ni dal ničesar za vojno posojilo,
bi moral plačevati za Človeka, ki je sedei doma, ctfe -loJ vojne dobičke in jih nalagal v vojno posojilo.
Ce hočemo zadevo vojnega posojila urediti pravično, jo moramo razdeliti v več skupin:
1 Podpisal je bogataš, ki si je v voj ni pridobil denarja in ni vedel, kara bi ga naložil bolj plodonosno.
2.	P o d p i s a 1 j e š p e k u l a n t, ki se je hotel s tem prikupiti vladi in njenim organom, da za -dobi različne ugodnosti in predpravice: oproščenje vojaščine, dobavo za vojsko, odlikovanje itd.
3.	Podpisal je naš narodni sovražnik iz samega srda zoper nas,, da stom podpira vojsko zo -per Slovane.
4.	Podpisala'je revna dekla in star u-žitkar nič drugega misleč, kakor kje bo od svojega težko prisluženega denarja dobival večje obresti.
5.	Podpisal je marsikdo, ki je naroden s celo dušo, samo da se obvaruje šikan. sitnosti in zamere, ter zagotovi mirno življenje.
6.	P o d p i s a 1 a je sodni j a za mladoletne va -rovance, razne oblasti za različne zavode in druš -tva.
7.	Podpisali so različni župani za občine, župniki za cerkvene urade, različne druge korpora -cije pod svojimi načelniki.
Toliko se je govorilo, kričalo, prigovarjalo, da je človek, ki je stal popolnoma sam, izgubil razsodek in ga je tok valov potegnil za sabo.
Vse take različne načine in vplive je treba u-poštevati in temu primerno urediti zadevo. Država gotovo ni dolžna povrniti posojila, ki je balo dano proti nji, da se Avstrija lažje bojuje zoper nas. Isto. tako je pa tudi gotovo, da more država nekaj storiti za one, katerim je bilo vzeto premoženje po sili in nehote in za one reveže, ki bi prišli, ako izgube posojilo, v strašno nesrečo in to brez svoje osebne krivde. Dolžna je tudi skrbeti, da ne propadejo zavodi in korporacije (društva), katerim je premoženje v toliki meri naloženo v vojno posojilo, da bi prišel obstanek v nevarnost, ako izgube vse.
Stvar je treba vzeti za vsacega posebej, a ne splošno. Špekulanti, vdjni dobičkarji, kapitalisti, naj izgube vse. Kdor je dal iz sovraštva proti nam, se mu ne dela krivica. Revna,, zapeljana dekla, sirota kateri je sodnija naložila premoženje, društvo, kateremu je bilo vzeto po sili, dobrodelen zavod, ki bi drugače moral propasti, pa morajo dobiti podporo in možnost obstanka. Ne splošno, kot hočejo kapitalisti ampak po slučajih rešimo zadevo, a lotiti se je je treba, ker je pereča in nujna.
govori tajnik Franjo Zebot iz Maribora. — Pri S v* Juriju ob Pesnici po sv. maši, govori Juvans i/. Maribora. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju po rani sv. maši. Govori urednik M« Krajna,	_
Jugoslov. Kmetska zveza
se sklicuje ob priliki I. slovanskega orlovskega ta* bora v Mariboru in sacer za pondeljek.
Dnevni red :
1.	Politični položaj, poroča minister dr. Anton Korošec.
2.	Gospodarska organizacija temeli našemu pa* litičnemu delu, poroča posestnik Alojzžij Supančič iz Jarenine.
3.	Priprave na občinske in državnozborske vo* lltve, poroča urednik Marko Krajnc.
4.	Naše dolžnosti do stranke, poroča župan Da vorin Krajnc iz .Vel. Pirešice»
5.	Organizacija naše stranke, poročata dr. K» lovec in Fr. Zebot.
Zborovanje se vrši v beli dvorani Oficirskega doma (Kazino) na Slomškovem trgu. Začetek ob 94 uri. Uolžnost vsake krajevne organizacije KZ je, da pošlje na zborovanje enega ali več zaupnikov. Posebno pozivamo naše somišljenike iz mariborskega o« krožja, da se v velikem številu udeležijo zborovanja« na katerem bo govoril naš voditelj dr. Korošec.
Kmetska zveza.
politični ogled.
Jugoslavija.
Naše Narodno predstavništvo se je zopet sei&o v Beogradu k rednemu delovanju. Gospodje poslanci so na dolgo in široko obravnavali žalostne, surove in barbarske nastope Italijanov napram Jugo -Slovanom. Beograjska vlada je poslala v Rim protest proti nasilju italijanskega vojaštva in nahujskane bruhali. Naša vlada zahteva tudi povrnitev škode, katero so povzročili italijanski divjaki na našem konzulatu v Trstu. Upati je, da se bo poravnal spor med Italijo in Jugoslavijo mirnim potom. Naša vlada te podvzela vse korake, da čuva in reši čast naše dr -£ave. Pri vsej pripravljenosti italijanske vlade, da se poravna oela sporna zadeva mirnim potom, je vendar le opaziti močno gibanje italijanskih čet ob demarka-cijski črti. Naša vlada Je vrhutega sklenila, da se pritoži radi italijanskega divjaštva vrhovnemu svetu,
Razven z dogodki v zasedenem ozemlju se je pečalo Narodno predstavništvo v zadnjem času z drugim čitanjem volilnega zakona. Pri tej priliki je prišla na dnevni red tudi ženska volilna pravica za državni zbor, za katero se je potegoval najbolj naš Jugoslovanski klub. S tozadevno odločno zahtevo pa je naš klub pogorel, ker so ga pustili v tej zahtevi na cedilu tudi socijalisti,, ki so se poprej borili za žensko volilno pravico.
Narodnopredstavništvoje tudi gla-asovalo za versaillsko mirovno pogodbo.
V	Beogradu se obravnava tudi vprašanje preustroja naših pokrajinskih vlad. Tozadevno pa še ni dosežen sporazum, ker zahtevajo preveč naši liberalci.
V	Beogradu se bo vršil 1. in 2. avgusta tega leta prvi državni kongres (zborovanje) vseh organiziranih in neorganiziranih kmetovalcev iz cele naše kraljevine.
En bataljon mariborskega pešpolka Je zasedel 18 t. m. apaško kotlino (desni breg Mure). U-pravo v teh krajih prevzamejo naše civilne oblasti. Zasedba teh krajev je tudi v smislu mirovne pogodbe,
Nemci so razdrli iz Jeze progo Spilje—Radgona. Do nadaljnega je ustavljen promet na progi Maribor— Radgona.
Ostavka VesnlčevegE kabineta in zopetna vladna kriza. V narodnem predstavništvu je bilo pri sejah na dnevnem redu drugo čitanje volilnega zakona. Prišel je na vrsto tudi 15. člen volilnega zakona (t. J. pravica, da bi smeli biti voljeni v državni zbor tudi državni uradniki in učitelji). Ministrski predsednik VesniČ in minister Protič sta izjavila pred parlamentom, da smatrata sprejetje tega 15. Člena v istem sprejetju kot je bil odobren pri prvem čitanju za za-mpnloo sedanje koncentracijske vlade. Naš Jugoslov, klub j« izjavil, da js sicer vedno na stališču za pa -
sivno voBlno pravico vseh stanov (da smejo tudi vol- ( jeni biti), vendar bo z ozirom na dogodke ob Jadrar ! nu glasoval za vlado. Ko je šlo za zaupnico sedanje vlade, so se odstranili demokratski ministri *in tudi večina demokratskih poslancev. Pri glasovanju za zaupnico vlade je glasovalo 64 poslancev za vlado , 08 pa proti. Vsled te nezaupnice je podal Vesničev kabinet ostavko, katero je regent sprejel. Regent bo na predlog predsednika narodnega predstavništva še menda enkrat poveril sestavo nove koncentracijske vlade Vesniču. Ali bo Vesnič to nalogo sprejel, je drugo vprašanje. Na vsak način imamo v Beogradu zopetno vladno krizo, ki bo trajala do sestave nove vlade. Za dobo vladne krize je odgodeno tudi narodno predstavništvo.
Italija.
Italija doživlja dan na dan nove štrajke . Po sklepu mirovne konference dobi Italija kot nadomestilo za svoje v vojni poškodovano trgovsko brodo-vje vse bivše avstro-ogrske trgovske ladje, katerih vrednost se bo odpisala od obnovitvene svote. Boji med Italijani in Albanoi so še vedno v teku in na dnevnem redu.
K*ifereBca v Spa-1.
Konferenca v Spai (Belgija), ki se Je pečala z ureditvijo vojaških razmer Nemčije in določila, koliko mora dobavati Nemčija mesečno zaveznikom premoga, se je razšla.
Poljska.
Poljakom se godi presneto slabo. Da se rešijo pred boljševiško vojaško povodnjo, so prosili on -tento, da ona zastavi svoj vpliv, da nehajo sovjetske čete s svojim prodiranjem po Poljskem. Ent^nta je bila pripravljena za posredovanje pod gotovimi pogoji, a je Rusija odklonila vsako vmešavanje zaveznikov v poljsko-ruske razmere. Rusija bo sklenila sama s Poljaki mir, a Poljaki morajo prositi zanj. Novejša poročila sporočajo tudi, da zahteva Ljenin za Poljsko sovjetsko vlado, in le edino s tako vlado se lx> pogajal za mir.
Madžarska.
Na Madžarskem imajo novo vlado, ka-tere predsednik je grof Teleky.
rnmii*.
B o 1 j š e v i š Itfe čete so prekoračile romunsko mejo in se razlivajo po Besarabiji,
Kmetska zveza.
Oznanila.
Shodi Slov. Kmetske zveze se vrSl-jo: v nedeljo, dne 25. julija, po rani službi božji pri Mali Nedelji pod župnijskim kozolcem, govorita: posestnik Tone Slavič in urednik M. Krajnc. — Dne 8. avgusta po shižbi božji v Marija Raki,
Konjlee. Dne 25. julija popoldne po večernieak priredi Katoliško politično društvo v Konjicah v te -lovadniei deške šole veliko politično zborovanje. U -stanovila se bo ženska politična organizacija za konjiško nadžupnijo. Pridite v obilnem številu.:
poročila.
G u š t a j n n a K-o r o š k e m. Pri nas se je vršil 11. t. m. lepo obiskan ustanovni shod Kmetske zveze. O potrebi Kmetske zveze je govoril urednik Marko Krajnc. Izvolil se je krajevni odbor. Sami odločni možje in žene, ki so porok, da se bo Kmetska zveza v Guštajnu tako plodovito razvijala, kot njena soseda, Kmetska zveza v Prevaljiah!.
Kmetska zveza. V Prekmurju se živahno giblje Kmetska zveza za Prekmurje in spravila udom že več ugodnosti. Dne 4. julija se je ustanovila tudi za mesto Dolnjo Lendavo in okolico. Predsednik je župan g. Sever, podnačelnik podžupan Varga, tajnik odvetnik dr. Šabeo, blagajnik kaplan Berdou.
Na Ljubnem v Savinjski dolini je Kmetska zveza priredila v nedeljo, 18. julija podučen tečaj za zaupnike Kmetske zveze. Prireditev Je dobro uspela.* Prostori pri Korošcu so bili kljub neznosni vročini napolnjeni naših zavednih pristašev in somišljenio iz Ljubnega, Sv. Frančiška, Rečice, Luč in Solčave« Tečaj je otvoril g. dekan Dekorti. Za predsednika je bil izvoljen navdušen naš zaupnik Marko Blekač od Sv. Frančiška. Predavala sta gg. Zebot in Kernper-le. Govornika sta v poljudni obliki obdelala vsa naj* važnejša vprašanja sedanjega časa. Poslušalci so vstrajali cele štiri ure. Na tečaju so se napravili važni sklepi, ki bodo velikega pomena za organizacijo naše stranke v gornjegrajskem okraju. Iz vseh župnij so tudi izjavili, da se bo ljudstvo v velikem številu udeležilo orlovskega tabora v Mariboru. Na koncu zborovanja so se sprejele te-le resolucije: Protest proti laškemu divjaštvu v Primorju, zahteva po ženski volilni pravici za državni zbor, zahteva avtono -mije za Slovenijo, dohodnina se naj začne predpisati še le pri 10.000—12.000 K dohodka, carina za pridelke, ki jih v naši državi ne moremo porabiti so naj zniža oz. opusti itd.
Mladinska organizacija.
H&gisttiF&m Marijinih družb.
Marijine družbe bodo zborovale v soboto dopoldne neposredno za Orlovskim zborovanjem na i * stem mestu, to je v Slovanski (Gotz-ovi) dvoranL Pričetek ob 10, uri dopoldne.
Govori:
Sodni svetnik dr. Matija Lavrenčič: Verski ponos.
Jurist Zvonko Dokler: Kongregaoija — ovet organizacije.
Računski nadsvetnik Avguštin Zajec: Bogo* iskatelji in Bogonosci (sv. obhajilo).
Popoldne gremo na Slomšekov grob (kapela na mestnem pokopališču). Ondi govori medicineo Ivo Peršuh Slorašeku v časten spomin.
Zvečer ob 6, uri v frančiškanski cerkvi Matere Milosti pridiga (župn. Gomilšek) in pete litanije. — Od 9. uri zvečer po končani serenadi se zopet zbere^ mo v cerkvi, odkoder se razvije okoli cerkve in samostanskega vrta rimska procesija. Ker vsi ne bodo mogli dobiti prenočišča, bodo nekateri morali prenočevati v cerkvi, kjer se bo celo noč zvrstoma mo« lilo in pelo.
Ker so na razporedu našega zborovanja naj * bolj potrebni i'n primerni predmeti, ker bodo govorili tako odlični govorniki, ker so naše družbe potrebne bodrila, In ker bodo na mladeniče in može zelo dobra vplivali lepi zgledi in bodrilne besede takih mož, zato se obračamo do vodstev vseh mladeniških in moških družb, naj takoj prihodnjo nedeljo (ker Je že za« dnji čas za zglaševanje) še enkrat prav posebno to* plo priporoče vsem družbenikom in jih pozovejo, da ■aj se udeleže tabora kar najbolj polnoštevilno l.
4
SLOVE N S KI GOS P O 11 A R.
21 julija 1920.
domači g. kap -življenja svetnic vzorov, odločnih
Ženski tabor pri Sv. Ignaciju na ^horlu
je potekel nad vse pričakovanje lepo. Ze na predvečer so v proslavo našega tabora pri Sv. Ignaciju to-piči in žarni kresovi daleč na okoli oznanjali naše slavlje. Ko smo se drugi dan bližali Sv. Ignaciju, so nas od obeh strani pozdravljali dično okrašeni sla -voloki. Tak veličasten sprejem so šentlovrenške žene in dekleta pripravile mnogoštevilnim sestram in drugim gostom iz Maribora, Sv. Magdalene, Ruš, Brezna, Ribnice, Puščave, Sv. Antona na Poh., Maren -berga, Remšnika, Vuzenice, Vuhreda, Sv. Ožbalta, iz Slivnice pri Mariboru, celo iz Jarenine in iz daljnih Loč pri Konjicah itd.
Slavnostni cerkveni govornik, lan Oblak, nam je iz sv. pisma in pokazal vrsto ženskih in dekliških značajev.
Po sv. opravilu je otvorila in vodila tabor na-čelnica domače Dekliške zveze, Marija Medved. Govorile so: Od Sv, Lovrenca: tajnica Dekliške zveze Marija Hrastnik (Več luči v našo podravsko dolino), učiteljica Angela Strajnšak (Kako naj vzgajamo rodoljube in značaje), Štefka Skrbinjek (Pesem slovenskih deklet, deklamacija), Betka Klampfer (Potreba izobraževalnega dela jugoslovanske žene v sedanjem Času), Milka Baltazar („Spominski listi" s. Elizabete, deklamacija). Iz Maribora so nastopile: V imenu Orlic Anica Pistotnik (Pozdrav Orlic), v imenu Jugosl. strokovne zveze Kuplen Rozalija (Nevarnosti mesta ra dekleta), za Marijino družbo v Mariboru Marica Poplatnik (O narodni zavesti), za Dekliško zvezo pri Sv. Magdaleni pri Mariboru Marica Sonnenwald (Dekleta in časopisje). Iz Ribnice- Rozika Petrun (Deklamacija: I tebe žena) in Micka Ričnik (O pravi gorečnosti v dekliških zvezah). Iz Brezna je go -vorila Veronika Sluga: Žena in evharistija. Iz Ruš Katica Robnik: O. krivih prerokih. Iz Puščave Angela Lambreht: O ljubezni do Marije. Iz Loč je pozdravila mladenka Antonija Pliberšek, ravno tako je pozdravila odposlanka jareninske Dekliške zveze. — Proti koncu zborovanja je nastopila učiteljica Marica Bregant ter zbrane žene in mladenke navduševala za krščansko žensko organizacijo. V posebno čast nam je bilo, da je naše zborovanje počastil organi -zator krščanskomisleče mladine na Hrvatskem g. dr. Markulin. Pozdravil nas je najprej v slovenskem jeziku, potem pa nadaljeval v blagoglasni hrvaščini . Razumeli smo ga prav dobro. Povdarjal je, da mo -ramo biti ponosni, da smo člani krščanskih organizacij. Krščanska misel pomeni napredek, ne pa na -zadovanje. Opozarjal je na velikansko važnost našega narodnega in državnega zedinjenja. Eno smo postali in eno hočemo ostati! Slednjič je urednik Krajnc govoril o nalogah slovenskih žen in deklet, ko imajo občinsko volilno pravico, v socialnem, narodnem in verskem oziru.
Sklenile so naslednjo resolucijo ter jo poslale Jugoslovanskemu klubu v Beograd: „Žene in dekleta cele Dravske doline od Maribora do Dravograda, zbrane dne 18. julija 1920 na ženskem taboru pri Sv. Ignaciju na Pohorju, župnije Sv. Lovrenc nad Ma -riborom, sporočajo Jugoslovanskemu klubu svojo zahvalo, da je slovenskemu ženstvu izvojeval volilno pravico v občinske odbore. Odločno pa zahtevajo zase tudi volilno pravico v ustavotvorno skupščino. Z ogorčenostjo obsojajo slednjič protiverski in protioer-kveni šolski načrt in kancelparagral, ki ga nočejo v-tihotapiti v naš zakonik protiverske polit, stranke."
Tabor je trajal dve in pol ure, pa udeleženke so navdušeno vztrajale do konca. Po zborovanju se je vršila še seja odbornic posameznih župnijskih dekliških zvez. Sklenilo smo, da se morajo tudi pri nas ,v vsaki župniji ustanoviti dekliške zveze, ki se po -tem strnejo v dekanijsko dekliško zvezo. Ce se me žene in mladenke podravske doline v vsaki župniji organiziramo v močne dekliške zveze in v njih tudi delamo, bomo naš obmejni svet docela prerodile ter ga popolnoma očistile peg nemškutarstva in socijalne demokracije, ki hoče naš lep podravsko-pohorski svet omadeževati.	_
Dekliški in sploh ženski shod želimo tudi na Kamnu (pri Vuzenici in pri Sv. Janezu (poleg Ma -renberga) za gornji, oziroma srednji del marenberš-kega okraja. Shod je potreben, pa bo tudi koristen . Smo daleč saksebi doma, zato kaže nas zbirati na krajih, da se lažjo udeležimo. Prosimo, le orjite našo ledino!	^ i \t55Jj
Rajhenburg. Velikanska slovesnost se je obhajala dne 4. julija v slovenskem Lurdu. Prišli so k nam Orli čez 200, okoli 100 Orlic in okoli 80 naraščaja, vsi v kroju in štiri zastave. V vrsti so pričakovali Orli posebni vlak iz Zagreba, ki je pripeljal 850 Hrvatov s tremi zastavami, med katerimi so bile zastopane vse hrvatske kat. organizacije iz Zagreba. Ene in druge je pozdravil toplo in prisrčno domači predsednik Skoberne. Prekrasen in prisrčen je bil ta pozdrav na kolodvoru, kateri je bil premajhen za vso udeležene». Izborno igranje salezijanske godbe iz Rar kovnika, živio klici, hrvatske in slovenske narodne noše, zastave orlovskih odsekov in katol. organizacij, množica ljudstva, orlovski kroji, vse to je podajalo zanimivo in pestro sliko. — Obhajala se jo ta dan dopoldne velika cerkvena pobožnost romarjev — in popoldan pa javna orlovska telovadba. Okoli 10.000 ljudi od blizu in daleč jo oblegalo lurško cerkev, do katero jo prišel slavnostni pohod iz kolodvora. Domači župnik je pozdravil vso prišlece1 izrekel svojo
> -...... ,
2 oo. jezuita, 3 oo. fran- | v naši cerkvi sv. maše j , polovica je pristopila k |
veselje, da se zbirajb pri lurški Mariji, v slovenskem, od danes naprej v jugoslovanskem^ Lurdu. 19 lirvat- ? skih duhovnikov, med njimi 2 čiškanov je darovalo ta dan
za hrvatske romarjel, katprih polovica je pristopila k skupnemu sv. obhajilu. Ob %11. uri pa so imeli skup no vsi romarji in Orli slovesno škofovo sv. mašo, katero je daroval zagrebški pomožni škof dr. Jos Lang. Božjo besedo sta oznanjala ta dan v hrvatskem jeziku Dušič, domači kaplan, v slovenskem pa pred slovesno sv. mašo dr. Jos. Valjavec, salezijanec iz Rakovnika. SMšali smo lepo ubrano petje hrvatskih romarjev, ki so imeli mogočni zbor in zelo fine glaso -ve. iPri škofovi maši so peli domači' pevci s spremlje-vanjem salezijanskega orkestra iz Rakovnika. Slo -venski Lurd se je izpremenil v jugoslovanski Lurd. Popoldan pri javni telovadbi se je tudi pokazalo bratstvo Slovencev in Hrvatov. Lepi, nastop, izborno iz -vajanje prostih, vaditeljskih in orodnih vaj Orlov , Orlic, naraščaja ter vmladin junakinja" iz Zagreba smo zasledovali z veliko napetostjo, občudovanjem in pohvalnim ploskanjem. .Govornika pri javni telovadbi: Hrvat, Marko Vunič, učitelj iz Dalmacije in Slove -nec Jos. Pire, predsednik orlovske zveze iz Ljubljane sta nas navdušila, da zanaprej skupno delamo s podvojeno navdušenostjo za cerkev i'n narod. Prosta za bava je bila le kratki čas. a zato dostojna ves v krščanskem veselju in prisrčna. Ločitevj je bila ginlji-va: Se pridemo v Rajhenburg; još čemo u jugoslovanski Lurd, na svidenje kod Gospe Lurdske; Bog živi! so klicali udeleženci, ki so se ob /49. uri odpeljali proti Zidanemmostu in Zagrebu. Izrekamo pri -srčno zahvalo vsem: Hrvat, odboru romarjev, Orlovski zvezi, preč. vodstvu salezijanske podbe, vsem orlovskim odsekom, domačemu pevskemu zboru, doma -čemu Orlu, njegovemu načelniku Fabiančiču in tajniku, Marijini družbi deklet, ld so pletie vence, sploh vsem, ki so delovali, da se je ta dan tako veličastno izpovedovala krščan. katol. misel in nam pa podala v tako obilni meri duhovno in duševno veselje. Bog živi'! — Udeleženec.
Tedenske novice.
Naš regent Aleksander poseti 28. t. m. Sarajevo.
Zagrebški nad i> i skup dr. Bauer se je zadnje
dni preteklega tedna pripeljal na oddih v grad Vrbo-vec pri Mozirju. Tu bo ostal do I. slov. orlovskega tabora, katerega se udeleži vi družbi z ljubljanskim vladiko dr. A, B. Jegličem in svojim tajnikom.
Zažglte krese! Okoličani Maribora, pripravite za v sbboto 31. t. m. na hribih in gričih krog Maribora krese in jih zažgite od 9. do 10. ure zvečer. Ti kresi bi naj bili nočni in dalekovidni pozdrav vsem tujim gostom, ki bodo obiskali' naš obmejni Maribor ob priliki L slovanskega orlovskega tabora.
Poslanci Kmetske zveze za poškodovance po toči. Poslanec dr. Hohnjec piše tajništvu Kmetske zveze: Kar se tiče občin, ki so trpele vsled toče, je Jugoslovanski klub sestavil obširno poročilo s predlo -gom za podporo in večstransko odpomoč in trije po -slanci (Hohnjec, Pišek, Vesenjak) smo to vlogo izročili in osebno nujno priporočili ministrstvu za izhra-no in obnovo zemlje, oddelek za javno pomoč. Dobili smo zagotovilo, da bodo pomagali če dobijo potrebni kredit.
Za po toči prizadete vinogradnike je izposlo -valo okrajno glavarstvo v Ptuju bosnapasto po zni -žani ceni okoli 12 K 1 kg. Proti potrdilu županstva, da je prošnjik vinogradnik in oškodovan po toči, se bosnapasta razdeluje pri kmetijski zadrugi v Ptuju.
Slovenski kmet, mladenič, dekle, ne govori nemški, če prideš v mesto in ne podpiraj nemške trgovce. Zahajaj samo tja, kjer veš, da je lastnik Jugoslovan. Ne hodi k nemškim advokatom, ne k nemš -kim zdravnikom. Zahtevaj povsod, da se s Teboj le samo slovensko govori, če ne, pa takoj odidi! Ne prejemajte nemških pisem od ljudi, ki stanujejo v Jugoslaviji. Priborite povsod in vselej našemu jeziku spoštovanje. Ne zahajajte na nemške zabave in nemške veselice! Izbiraj si svoje prijatelje izključno le med Slovani. Pristopite k slovenskim društvom, podpirajte je in tako boste najlepše služili slovanstvu in do -movini 1
Mariborski verižniški urad pod vodstvom g. Mlekuša nastopa proti kmetom. Verižnike in vojne dobičkarje lovijo agenti in uradniki g. Mlekuša samo med kmeti, ki pripeljejo ali prinesejo svoje pridelke na trg. Kaj počenja verižniški urad z našimi kmeti glede prodaje sadja in krompirja, to presega že vse meje pravilnega postopanja. Da bi pa ti gospodje stopili na prste pravim verižnikom in barantačem, ki so krivi draginje obleke, obuvala in živil, ki se prodajajo po trgovinah, to jim še v glavo no pade. Le po kmetu! Le po kmetskih ljudeh! Mi zbiramo vso po -drobnosti „delovanja" gg. od verižniškega urada. Od vlade pa zahtevamo, da ščiti' kmetsko ljudstvo in da nezmožne uradnike odslovi iz Maribora. Kmetsko ljudstvo prosimo, da nam naznani vsak posamezni slučaj sekatur od strani verižniškega urada.
Moč rdečkarjev gineva od dne do dne in njih vrste se ločujejo v razne stranke in strančice. Vsaka pa ima recept v rokah, ali boljo, v širokih lapah, kako je osrečevati trpeče človeštvo. In taki ljudje, ki ne verujejo v Boga, ki r.e poznajo domovine, ne svojega naroda, ki ne poznajo nič, kakor same sebe in svoje geslo: „Malo, prav mulo dela, a dosti, prav dosti jela", to je prav dosti zaslužka, ti ljudje torej i -majo za tebe, slovenski kmet, recept pripravljen, ka-
ko te osrečevati. Poznamo ta ljubki recept Glasi se:i „Kmet, ti delaj, pripravljaj na svoji grudi od rane zore do poznega večera in lepo molči, a mi pa bomo uživali sad tvojega truda. A ne boj se, vsega ti ne bomo vzeli, toliko ti bomo radevolje pustili, da bodeš. lahko dalje robotoval za nas, edine osrečevaloe tega sveta." A v čem pa leži njih moč, bo marsikdo zve -davo vprašal? Evo ti odgovora! ¡Njih moč izvira iz njihove sloge, iz njihovega skupnega društvenega delovanja. Slovenski kmet! Združuj se tudi ti, pristopi k Kmetski zvezi in postal boš kmalu prvi činitelj v državi. Ne bi smelo biti ne enega posestnika, ki ne bi bil ud Kmetske zveze. In kadar bi rdečkarji spet štrajkali in ogrožali našo mlado državo, bi tudi KZ proglasila štrajk proti rdečkarjem in jim zapirala dobavo živil. Koroščeva neupogljiva volja je rdečk a rja že upognila, a če bi še ti, slovenski kmet, tem brez-domovincem napovedal boj, bi eelo zlezli pod mizo in se udali. Torej: vsi kmetje k KZ! Vsi, brez izjeme, kajti: V slogi je moč! .— Hočki ud Slovenske kmetske zveze.
Socljallstično gospodarstvo na Dunaju. Po po* lomu Avstrije so dobili dunajsko mostno gospodar, stvo v roke socijalisti. V poldrugem letu svojega gospodarstva so privedli mestne finance na rob propada. Mestni primanjkljaj znaša že okoli 1300 milijonov. Mesto je na tem, da s prihodnjim mescem ne bo moglo več plačati svojih uradnikov. Uradniki imajo povečini skoro polovico manjšo plačo nego delavci in groze s štrajkom. Pa tudi delavci hočejo štrajkati* češ, da so premalo plačani. Tako je s socijalisti povsod enako: Močni so le v zabavljanju in nasprotovanju;. kadar pa sami pridejo do gospodarstva, pa gre navzdol.
Frančiškanski provincial o. Avguštin Campa nadzoruje te dni frančiškanske samostane v Nazarjih Brežicah, Mariboru in Sv. Trojici. Po končani vizi-taciji se udeleži o. provincial I, slovanskega orlov * skega tabora v Mariboru. O. Avguštin si jo že tudi ogledal velike taborske priprave na Teznu in je izrazil svoje radostno začudenje nad velikopoteznimi pripravami za orlovsko slavlje.
Dva predsodka. Eden:' „Duhovni nimajo dela." Tako se zdi na videz, ker vsakomur takoj ustrežejo ob vsaki uri, na vsakem kraju. Ne pustijo strank take čakati, kakor posvetni gospodje v pisarnah. Dušni pastir pa odloži ali prekine vsako delo, da le hitro stori po volji, za kar ga kdo prosi in še to na -vadno brezplačno. — Drugi: „Po farovžih in samostanih dobro živijo, imajo vsega dovolj." To nazira-njie se je izcimilo iz duhovske gostoljubnosti, ker so, dokler so mogli, poiskali kar je bilo boljšega pod streho, v shrambi ali kleti za gosta, sami sebi pa so vedno pritrgovali in se mnogo postili. Verjemite to meni, ki sem po tedne preživel v samostanih raznih redov.
Nove maše v Prekmurju. Letos so v Prekmur-ju trije novomašniki. V Bogojni je primiciral gospod Varga, duhovnik domače (somboteljske) škofije, ki o-stane torej v Prekmurju. V Veržeju je novomašnik-salezijanec g. Bakan, dne 1, avgusta pa ima novo sv-mašo g. Horvat Jožef, duhovnik stolnobelograške Škofije, ki tedaj ne ostane v Prekmurju.
Prekmurski župnik v ogrski ječi. Madžari so skušali vse narodne delavce v Prekmurju napraviti neškodljive. Zato so izvabili pod pretvezo g. župnika Klekla Jožefa onkraj demarkacijske črte, potem so ga pa vjeli in odpeljali v Sombotelj v vojaški zapor. Tam je že čez pol leta, njegova župnija pa je brez dušnega pastirja. Ljubljanska in belgrajska vlada pa najdeta še vedno gluha ušesa v Budimpešti. Treba bo začeti z občutnimi represalijami.
Utonilo je v Zagrebu pri kopanju ▼ Savi 1&. t. m. en dan 7 oseb.
Smrt zaradi kape. Na postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju je prišel pod vlak Franc Dovič, sin železniškega paznika iz Slov. Bistrice. Skočil je za kapo iz vlaka in prišel pod kolesa. Bodite previdni in ne skakajte iz vlaka, dokler ne stoji.
Pismo Iz Amerike. Chicago, 10. majnika 192&. Danes Ti hočem malo popisati, kako se mi godi v A-meriki. Tu sem v Chicago sem prišel 15. marca iz New-Yorka, kjer sem se, mudil tri tedne. Chicago je dosti manjše nego New-York; dasiravno šteje dva in pol milijona ljudi, se ml je vendar zdelo, da sem prišel v manjše razmere, nekam malo klaverno mesto. Seveda nima Chicago toliko 30nadstropnih hiš kot New-York, je pa zato veliko bolj prostrano, ker ima prekrasne parke, ki so po celem mestu med seboj zvezani z drevoredi. Jaz jih dosedaj seveda nisem Še vseh videl, ker nimam prilike hoditi dosti okoli: ne-znam namreč jezika in ne utegnem vsled obilega dela. Tu imamo svo:o tiskarno in izdajamo dva lista : Ave Marija in Edinost. S. P. Kazimirom Zakrajšek oskrbujeva slovensko župnijo, ki šteje okoli 4000 duš, raztresenih po celi Chicagi: okoli cerkve jih biva nekako 1500 ljudi Slovencev, dobrih in slabih, kakor povsodi po župnijah. Vsako nedeljo imamo 3 kratno sv mašo s pridgo: eden izmed naju binira. Cerkev je vkljub temu premajhna v amerikanskem smislu, ker mora tu imeti vsak vernik svoj sedež, vnaprej plačan vsako leto ali j>a vsako nedeljo sproti s 10 centi. Tistega postajanja pod lcorom tu ne trpimo, ampak podpremo zahtevo podpiranja cerkve stem, da reditelji cerkve vsakemu odkažejo prostor, kamer lah ko sede, večkrat opomnjene» neubogljivo odslovijo iz cerkve, kot k naši župniji nespadajoče. V tem pogledu je naša cerkev premajhna,! ker ne more vsak <2o-biti sedeža, toraj moramo tudi s razvado postajanja pod korom potrpeti, kar največ mogoče. Versko živ -ljenjo je tu pri nas v Ameriki bolj izrazito katoliško» kakor pa v starem kraju. Vzrok tomu so prave kato*
ilšfce šole. ki jih vodijo po večini redovno sestre., ali i ¡pa katoliško učiteljstvo, Ker se država ne vmešava v odgojo otrok, more cerkev odgojo voditi po svojih ljudeh prav po vseli pravilih krščanstva. Vsako dopoldne in popoldne je prvih 20 minut določenih za po -navijanje katekizma, itd. Ojtroci gredo redno vsaki meseo k sv. zakramentom, mnogi tudi vsaki teden in vsaki dan; taka odgoja rodi sadove, za Europejca , nevajenega tacega verskega življenja, občudovanja vredne. Vsled te odgoje so tu rojeni slovenski otroci dika cerkve in v osramočenjo svojim lastnim star -«em, ki take odgoje niso prinesli a seboj iz starega kraja, žive pa po starokrajsko, dostikrat v slab zgled svojim otrokom. Smešno je videti Staro-krajca, ki obsedi začetkom maše, med tem ko vsi drugi vstanejo, ko gre mušnik k oltarju, in se vsedejo ali pokleknejo še le ko začne pod stopnjicami uvodne molitve. Tudi pri ^sursum corda" vstanejo ljudje pri peti maši in po zadsjem evangeliju, ko po slov. molitvah odhaja tnašnik izpred oltarja» Ljudstvo je tu vse organizirano po društvih: le-ta pa nimajo samo izobraževalne -U& pomena, ampak služijo tudi zavarovanju za čas nezgode in smrti; izjemo delajo samo Piekmurci, ki jih mnogo Večino izmed njih ni mogoče pripraviti, da hi bili udje društva in plačevali tisti prispevek v društveno blagajno: zato pa tudi mnogi umirajo brez vsake zdravniške pomoči in po smrti morajo zanje ro jaki beračiti, da nabero pogrebno stroške» Letos smo imeli dosedaj že osem slučajev take noprevidene m nepreskrbljene smrti ravno med prekmurskimi Slo -venci
Qospodarsfvo.
Kmetijske podružnice volijo sedaj na svojih »bonih zborih delegate za skupni občni zbor, ki bo jeseni za Slovensko Kmetijsko družbo v Ljubljani. .Občni zbor podružnic mora biti 14 dni poprej naznanjen v „Kmetovalcu"» Voliti smejo samo tisti, ki so f do 30. junija vplačali udnino 16 K. Somišljenike prosimo, naj pazijo, da bodo za delegate izvoljeni sami zanesljivi našinci. Imena delegatov naj nam zaupniki takoj naznanijo, — Tajništvo Kmetske zveze v Ma /•i boru.
Kmetijska podružnica za Maribor in okolico ima v nedeljo, dne 25. julija, ob 9. uri dopoldne, v dvorani okrajnega zastopa občni zbor s predavan -jem, na kar še enkrat, zlasti naše vrlo ženstvo opozarjamo.
Noto kmetijsko podružnico so ustanovili v 0-plotnici r.a Cadram, Kebelj, Okoško in Sv, Kuni-gundo»
Dol pri Hrastniku, V nedeljo dne 25» julija govori pri* nas gosp, nadrevizor Pušenjak q gospodarstvu.	^^uj^Liiua&iži^.!
Izvoz vina.
Piše: Franjo Rudi.
V št. 28 z dne 15. julija 1920 „Slov. Gospodarja" piše g. Robert Košar pod omenjenim naslovom ja-&o važen članek. Pozdravljam njegove besede in iz -javljam, da je bila naredba radi prepovedi izvoza vi-aa letnikov 1918 in 1919 v resnici nesrečna poteza , "katera se da težko popraviti.
•Torej nam je treba zanaprej pravega veščaka o vinogradništvu in izvozu vina pri centralni vladi, pri tisti zeleni mizi, kjer se kujejo razne naredba in zakoni.
Drugič je treba, da se centralna vlada ozira •na naša mnenja in poročila iz vinogradniških in kle-tarskih krogov. Veščak pri vladi je soodgovoren za •vse nove naredbe, vsled katerih trpi naSe slovensko vinogradništvo. •
.Vino za izvoz v inozemstvo naj se postavi pod javno kletarsko strokovnjak ovo kontrolo, posebno kar se tiče kakovosti in množine. V korist pošte»ega imena našega slovensko-štajerskega vina, oziroma občno „slovenskega vina", je-dobra naredba v bodoče v trgovskem smislu nekaj tako važnega, da se navadni •človek tega niti ne zaveda. Kontrola izvoznega vina mora priti pod oblast kletarskega nadzornika in dveh svetovalcev-pridelovalcev. Imeti mora cilj, da slabo vino sploh ne sme preko meje, da se tako ohrani dobro ime našega slovenskega vina. Potem je treba pri iakem uradu organizirati vinske poskušnje naših domačih vin. Pri takih strokovnih poskušnjah je treba, da pridejo vinogradniški in kletarski veščaki do sporazuma in temeljite preiskuSnje.
Naredba kontrole izvoznega vina naj se posebno upolje za kletarstva, katera se stalno pečajo z izvozom vina. Skrbeti bo treba, da se slabo vino po -boljša s sladkorjem in da se spravi na normalno kar kovost. Ta urad mora v slabih letinah preskrbeti slovenskim vinogradnikom dovolj sladkorja. Predpriprave za izvoz starega vina so že zamujene. A temeljito se moramo pripraviti, da ne zamudimo izvoza novega vina letošnjega leta in da stopimo s temi pripravami v trgovsko tekmo. Graška Zadružna zveza — »„Lanfles-Musterkellerei des Verbandes Her landwirtschaftlichen Genossenschaften in Steiermark") je bila v zadnjih' letih ena najboljših odjemalk naših vin. ¡Dajmo za bodoče iskati stike s podobnimi podjetji, ker po posameznih polovnjakih", kakor poprej, ne moremo več vina pošiljati posameznikom in sicer radi previsoko tovornine, carine in drugih različnih ovir. vsled katerih se vsak liter vina pri prometu v male« preveč podraži. Cital sem, da pri današnji slabi nen»-Ski valuti Italijani in Ogri spravljajo na Dunaj vino v. 11 stopinjami po 31—32 K nemškoavstrijske vslja-
v&. Če je to istina, potem je na&a tekma pri starem vinu sploh nemogoča. .Treba pa "je predpriprave za izvoz novega vina, katero še nima cene in še zori v vinskih goricah.
Ali ne bi kazalo, da bi naše zadruge poiskale na Češkem, v Nemčiji, Poljski, Nizozemski in drugih severnih deželah novih odjemalcev za naša izborna vinftg	___, i, , . , ..^j ,
Pridelovanje sadjevca.
Letos nam je ljubi Bog mnogokje naša drevesa z obema rokama obilno blagoslovil in da ta blago -slov božji, lepo duhtečil tudi pošteno pospravimo ter dobro porabimo, odločil sem se podati za napravo dobre pijače iz lastne izkušnje sledečo navodilo: Da bo sadna pijača res prav dobra ter imela duh in o- j kus tistega prijetnega „mirisa", ki ga duhamo v kle- j ti ali shrambi, kjer so hranjena jabolka, je potrebno ! to-le: Kadar otrešeš jabolka, ne prešaj jih takoj, pu- j sti ista ležati v senčni in suhi shrambi, da začnejo , dišati in, ko vohaš prijeten vonj, tedaj jabolka stolči i ter stolčene pusti zopet v kadi ali kaki drugi posodi : vsaj 24 ur skupaj, v hladnem času tudi 48 ur in še ' le tedaj prešaj, ker ravno v olupku je tisti prijetni j vonj, kateri se iz olupkov izloči ter preide v pijačo, j Moram pa še omeniti, da se naj operejo vsa jabolka, j predno se stolčejo, v snažni vodi, gnila in črviva pa odstranijo, za drugo porabo kot za jesih a,li pa kot prikuho za svinje. Tako narejena pijača mora pa priti tudi v ravno tako snažne sode, ni torej res, kakor je marsikdo mnenja, češ, za jabolčnik je dobra vsaka posoda, ravno nasprotno, za dober jabolčnik mora biti prav dobro osnažena in zdrava posoda, nič manj dobra in snažna kot za dobro vino. Tako napravljeni jabolčni mošt se pusti, ako ne začne kipe -ti, 24 ur pri miru, da se drože vsedejo, potem se pa pretoči in še le pretočen pusti kipeti. Nadaljne rav * nanje je isto kot z vinom, pretaka se koncem prosinca, v zgodnji spomladi itd. Sod mora biti vedno poln, in ne sme biti v, kaki gorki kleti.
Nedavno ie nekdo piscu teh vrst oporekal, da jabolka, ako dalje časa leže, ne dajo toliko mošta kot sveža. Imel je deloma prav, ali sok, ki ostane v delj časa ležečih jabolkah se izrabi na ta način, da se na tropine, ko se vnamejo, naiije vode, to pusti od 8 do 20 dni, potem izpreša, na tak način dobiš ravno tako dober in okusno dišeči jesih, kot je bila jabolčni-ea.
Leta 1900, ko je bilo toliko sadja, da še nikdar poprej in tudi ne pozneje, prodajali so posestniki jabolčnik polovnjak po 5 do 6 goldinarjev, torej liter po 2 kr, ali 4 vinarje. V neki gostilni je gostilničar vsled pomanjkanja posode, ljudem, ki so prišli v gostilno samo jest in ne pit, brez naročila prinesel vsakemu gostu vrček dobrega jabolčnika ter mu kratkomalo pri jedi zaračunil po 4 vin. To so bili zlati časi, menda se ne bodo ponovili nikdar več. Istega leta pohabil sem prijatelja, da ga prepričam, kaka pijača da se na Nemškem dela iz naših jabolk iz Slov. goric, na severno Štajersko v Hartberg k Ant» Scliaffler-ju» kjer je šola za pridelovanje umetnih sadnih pijač in tam je moj prijatelj pil sadni „šampanjc" iz naših jabolk, ki je stal takrat na veljko liter 2 kroni, pri nas tu pa hektoliter 4 krone. Seve, da je tam bila pri -prava tega „šampanjca" nekako po mojem zgoraj navedenem receptu, dodjano je bilo umetno očiščenemu soku le eno kavino žlico dišečega izvlečka ter 5 dek rektificiranega špirita na liter in druga nič. A nik-do ne bi verjel, da je kapljica sadjevca zraven. Leta 1908. je bilo zelo rodovitno sadno leto, jabolke so bile skoraj brez cene, takrat sem naredil, na vlastelin-stvu M. Bistrtca mnogo polovnjakov jabolčnika po navedenem načinu in veste, da je vsak kupec hotel preje kupiti jabolčnik nego vino. Mnogi so mnenja, da se mora jabolčniku, ako hočemo, da bi bil dober in trpežen, pri prešanju dodjati vode. Ne, in stokrat nel Nasprotno, kdor hoče imeti močan in stalen jabolčnik ne sme priliti ne kapljice vode, Pač pa je potrebno , da se daje k sladkim jabolkam ali hrušovcu po po -trebi kislega soka od lesnik in ravno ta kisiina, kar tera je trpežnosti pijače nujno potrebna, stori isto stalno dobro in zaradi čreslovine tudi čisto.
Letos je obojega sadja dovolj, žlahtnega in les-nikovega ali loščine, podani so torej ugodni pogoji za napravo dobre in trpežne pijače. Ne zamudite tega važnega darila božjega, dobro ga porabite in hranite, kajti ni gotovo, da bomo imeli, zopet tako dobro sadno leto kot letos! Mogoče potegne sedaj suho vreme. Opozarjam še posebno na to, da bo sadno drevje v veliki sili, ono mora dajati svojemu sadju vse moči, da ga lzredi, a pri tem samo ne usahne in za vedno ne umre, je nujno treba, da mu po mogočnosti priskočimo na pomoč s tem, da naredimo pod krono drevesca nekaj luknjic z ozko motiko, v te jamice na-lijemo zredčene gnojnice, to po večerih in nikoli v jutro. Ako je gnojnica vodena, Je dobra, močna in gosta pa se mora z vodo do in čez polovico zredčiti. To naj bi se storilo drevescem, Id se nahajajo na obrežju v suhljasti prsti, dočim istim po mokrotnem dvorišču ni neobhodno potrebno.
Ogledovanje in obdarovanje konj za okoliš Maribor se vrši dne 3, avgusta 1920 v Mariboru ob 10. url na živinjskem sejmišču. V razdelitev pride: državna darila v skupnem znesku 1500 K, darila o -krajnega zastopa Maribor 1000 K,
Izplačilo 20% prlznanlc. V zadnjem „Gospo -darju" smo poročali, da je sklonil ministrski svet v Beogradu, izplačati 20 procentne priznanice, ki zna-Sajo svote pod 1000 K. Svote nad 1000 K pa se spre-n«nijo v državne obveznice z 1% obresti. Cela zade-
va glede izplačila teh priznanio je samo še le sklep ministrskega sveta, a še ne pravomočna in udejstve-na naredba. Kedaj se bodo te priznanice izplačevale, bomo pravočasno naznanili. Izplačale se bodo gotovo samo Izplačilni rok še ni določen. Ljudje prihajajo sedaj k posojilnicam in zahtevajo izplačilo priznanic „ seve, posojilnice jim sedaj še ne morejo izplačati, ker Še čas plačila od vlade ni označen. Tsrej tozadevno še malo potrpljenja.
Povračilo pridržanih nežigosanih bankovcev, V smislu naredbe ministrstva za finance je vrniti o priliki kolkovanja pridržano nežigosane in neveljavno žigosane bankovce. Stranke se poživljajo, da so zaradi izročitve teh bankovcev zglase pri onem davčnem uradu, v katerega okraj spada zavod, ki jim ]o bankovce pridržal. Pobotnice, ki so se svojčas izdalo o zaseženih bankovcih, naj stranke prineso s seboj in jih naj oddajo blagajni, ko bode vračala dotični denar.
Nova plačila glede izvoznine. LDU Beograd , 19. julija. Po ukazu finančnega ministra bodo morali odslej izvozniki poleg ostalega plačati tudi še 2% od vrednosti vsega blaga; ta odbitek se bo vporabil kot garancija za plačilo izvoznih pristojbin.
Izvoz koruze. LDU Beograd, 19. julija. Ministrski svet je sklenil, da dovoli prost izvoz 48 tisoč vagonov koruze. Z ali tava se samo zavarovanje v tuji zdravi valuti.
Carina za koruzo znižana. LDU. Beograd, 19. julija. Gospodarski odbor finančnega ministrstva je sprejel važno odločbo za pridobitne kroge, poljedelca in trgovce. Izvozna carina za koruzo se na predlog poljedelskega ministra dr. Velizarja Jankovica zniža od 60 na,20 dinarjev.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu je bilo tudi v pretekli dobi popraševanje po hmelju zelo malenkostno in so bile cene, ki so se gibale med: 5000—5300 kron za 50 kilogramov, samo na papirju. Stanje hmeljskih nasadov na Češkem je ugodno, v Savinjski dolini je pa hmelj vsled deževnega vremena v juniju precej trpel, toda sedaj so se nasadi nekoliko popravili in je pričakovati kolikor toliko ugodne letine,
Cehoslovaške sladkorne tovarne ustavile pro -dajo sladkorja. LDU. Beograd, 19. julija. Po vesteh iz Prage so čehoslovaške sladkorne tovarne ustavila vsako prodajo sladkorja, da bo čehoslovaška vlada mogla zadostiti kompenzacijskim pogodbam za druge predmete. Po pogodbi mora Čehoslovaška izvoziti večjo količino sladkorja tudi v Jugoslavijo.
Poljedelske stroje vsake, "vrste, kot mlatilnioe, žitne čistilne mline, raznovrstne stiskalnice, slamo in reporezniee, travniške grabl'e in razne druge prodaja Ivan Hajny v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 45.	620
Popisi.
Vuhred. Po prevratu so se nastavili v našem okraju ljudje, kateri so popolnoma nesposobni, ki zelo slabo izpolnjujejo svoje dolžnosti, pač pa se silijo v ospredje in hočejo voditi politiko» v okraju, v katerem ne poznajo razmer, ter s svojimi neumestnimi nastopi odbijajo ljudstvo, mesto, da bi isto pridobivali. Nezadovoljstvo vlada radi našega nadučitelja, šo bolj pa radi nadučitelja Lešnika v Marnbergu. Leš -nik je nesposoben kot šolski vodja, nesposoben kot „govornik", nesposoben kot politik, nesposoben kot aranžer veselic, k katerim vabi Nemce, ki se mu ro-gajo. Lešnik se briga za vse drugo, samo za šolo ne. Akoravno je • sijajno plačan, išče kot velik „nesebi -čen" rodoljub, postranski zaslužek, ker je to potrebno v smislu liberalne narodne politike. Na njegovi šoli vlada popolni nered, saj se je v dobrem tednu trikrat spremenil učni čas, on pa pobira na Koroš -kem stotake, akoravno ve, da ne bo tam nikogar pridobil za Jugoslavijo, pač pa mnogo ljudi odbil, kakor v Marenbergu. Ta velik politik vedno govori o nadstrankarstvu, katero razume tako, da je vsak strankar, kdor ne dela liberalne politike. G. nadzornika prosimo, da na šoli v Marenbergu naredi red; vsi ljudje, tudi tržani, obsojajo odpravo kršč. poz -drava in upeljavo nerazdeljenega učnega časa, bati se je nastopov ljudstva, ki bodo tukaj na meji škodili ugledu naše države. Nadučifcelj Lešnik, katerega t mnogih krogih, slovenskih in nemških, imenujejo klovna, naj, ako res ljubi narod, boljše vodi šolo in prepusti politiko onim, ki poznajo razmere in ki — nesebično delajo.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Dominik Koser, ki j3 bil znan kot velik nemškutarski izzivač, je bil pred mariborsko poroto obsojen radi tatvine in enakih sto-rij na 6 let težke ječe. To je tisti Koser, ki je še icut mlad nemškutarček hotel spraviti priljubljenega kaplana in narodnega buditelja g. Bosina v ječo. Bo-žii mlini meljejo počasi, a gotovo.
Sv. Jakob v Slov, gor. V prejšnih časih Je „Slov. Gospodar" prinašal tu in tam kako smešnico za kratek čas in zabavo svojim čitateljem. Ker tega več no prinaša, hočemo vsaj, mnogim čitateljem od Sv. Jakoba v Slov. gor. povedati eno za kratek čas in zabavo. V svoji 25. številki prinaša „Kmetijski listi" sledeč zanimiv dopis od Sv. Jakoba v Slov, gor.: „Od Sv. Jakoba nam poročaj'o, da je izvoljen za predsednika krajevnega odbora Samostojne ugledni kmet Ludvik Dolajš, ki ga spoštuje vse daleč na okrog zaradi neomaliljive narodne zavednosti, neo-> madeževane preteklosti in vzornega rodbinskega življenja. Tovariš Dolajš pa je tudi vzor katoličana, ka-koršnih v nasprotnem taboru nI dosti. Svoje pleme -nito sroe je pokazal DolajS tudi s tem, da je svojim vmi-čarjem v veliki meri izboljšal dohodke, vsled Č6-
Stran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR.
julija im
sar ga vrničarji spoštujejo in ljubijo. Nasprotniki zavidajo našo stranko, ker se zbirajo pod njo tako u -gledni in spoštovani tovariši." Citatelji „Gospodarjevi" ko bi vam mogel popisati veselje, ki smo ga imeli, ko smo brali to od prve do zadnje besede zlagano noti -iiol Ros j« namreč, da je vse nasprotno resnica od tega, kar je pisano v „Kmetijskem listu". Vemo, da si g. DolajS veliko domišljuje, ali, ko je čital te vrste, gotovo ni bil vesel; zato tudi ne moremo misliti, da bi se on sam pohvalil, ampak je njega in njegov lju-blleni list nekdo prav pošteno potegnil za nos, ker je vse naaprotno resnica. Načelnik je res g. Dolajš Ludvik, a to je žalostno, da stranke nima, ker se pri nas ravno tako kakor drugje vsak sramuje biti samo-stojnež. Tista nasprotstva med možmi pa niso političnega značaja, in se bodo poravnala mirno, posebno ker so vsi pri Kmetski zvezi. Oh, uboga Samostojna! Vzemite v roke, g. Mermolja in vaš adjutant Snuderl svoje žepne robce in sa obrišita bridke solze razočaranja.
Cven. V našem ljutomerskem okraju }e največji greh — po mnenju liheraloev, ako kedo označi Sokola kot to, kar je, kot liberalno svobodomiselno društvo, katerega član bi ne smel biti noben pošten mož in mladenič, nobena poštena žena in mladenka. Ker ijudstvp vidi, kako se Sokoli izogibljejo cerkve, kako odvračajo šolsko mladino od službe božje, zato vedno Lolj obsoja protikrščansko društvo Sokol. Da bi zatrli ali onemogočili sodbo ljudstva, nastopajo Sokoli proti našim ljudem z grožnjami, da bodo vsakega tožili, kateri bo kako nepovoljno besedo o Sokolih spre govoril Našim ljudem povemo, da se naj ne boje nobenih groženj, temveč delajo nato, da ne bo nobeden otrok, kakor tudi nobeden odrastli zašel v slabo družbo Sokolov. Najbolj goreči Sokol je liberalni kr-čmar Rajli Joško, kateri je bil in je še danes najbolj srečen, ako sme v goricah in doma imeti „nemške" dame in gospode kot mile goste. Rajh Joško je oni liberalni „vodja", ki je po zimi izvolil po receptu dr. Žerjava „rihtarja". kateri pa je prej umrl, predno Je bil rojen. Da je pri nas par samostojneževT je tudi njegovo delo, akoravno Samostojneži trde, da nimajo z liberalci nobene zveze. Bližajo se občinske > volitve. ..Narodni" Sokol Joško vidi, da bo kljub pomoči sar mostojneža Paliita težko spravil kandidatno listo skupaj, zato želi imeti „nestrankarsko" listo. Povemo mu >la bo SKZ nastopila s svojo listo in tudi sijajno zmagala, on pa naj sestavi s Paliitom svoje listo in postavi isti na čelo „nesebičnega" liberaloa Mucsa, kateri se razume na družabne pogodbe, kakor je to pokazal pri parni mlatilnici» vinogradu v Podhamcu itd. V naš občinski odbor bomo Izvolili resne, nese -bične, krščansko misleče občane, Sokole naj voli li -beralna gospoda.
Ormož. Za I. Orlovski tabor v Mariboru vlada pri nas veliko zanimanje, osobito med kmetskim ljudstvom, ki se udeleži te slavnosti v lepem številu pod zastavo Slov. kmetske zveze.
Sv. Urban pri Ptuju. Velikega politika imamo v naši župniji. To je gospod Vinko Simonič. Slučajno sem dobil v roke pismo, ki ga piše ta politična veličina glede organizacije Samostojne pri Sv. Urbanu. Ce želite vam pošljem prepis tega pisma. (Opomba uredništva: Ni potrebno, ker nas pisma, ki jih piše-io apostoli Samostojne, ne zanimajo.)
Središče. Orlovski tabor, ki se je vršil tukaj v nedeljo, dne 6. junija, je silno zbodel naše liberal-
RAZGLAS.
Na dan sv. Ane, to je 86. julija 1920 se vrši na Tekaijik, okr. Celje veliki živinski in kranarski s«jm. Priženite v obilne« števila. 639
Hupi mm
Lastaiki gozdov pozor!
Kdar ieli Breje gozdov«, ki so n posekati, pr«dati poštenem« lea-neasa Itpm, uaj naslovi z navedke velikosti g«zda, tozadevne posadk« na npraro lista. M0
Kosti, ščetine, start železo, caaje
knpuje vsak« množino p« aajviijik Mmak.
KAML JIMA, POLJCANE.
Siroro maslo
kapi vsak ¿a« i« pladnja p« naj-riijih dnevnik canak. Viljaaa Akt, Marib.r, K«jiarj«va ml. S. M«
Prm&m se a
3 skladiščne sode
Raznai
Štefan Režonja
Renkovci pošta Turnišče Prekmurje
razpošilja na rs a strani Jugoslavije
jaj«^ in raznovrstno perutnino živo. 632
Kmečka hranilnica in pssajilnica na Bučah
prireji
[dne 1. avgusta 1920 s 9* sveti maši s
ebinizber
p« §§ 38—83 STojik pravil. «34
Tr&pisiavsici
C S M P*'8**1 prvovrstne kakav«sti Sla prodaja in razpošilja,
vsakovrstno sadje Äprod*ja
MATIJA LAH,
trgava«	644
MARIBOR* ®avnl trg 4.
Jmrij Juteržnik
t h |>lMkar, Marikor, Br«ua-•fc'^.-.; ali«r S, m priperaia za ^xvnir&nj« vsak t ta «trak« bpa-¿h«>*M.	h*
t tak a prikližn« C. Sakwak, Ftnj.
M ki pr«da F.
WS
Zrebica ÜA'JSt
kratka i« kr«z vsa!» <ika, ca ptada. Naalav * npra« Krta,	«M
ce. Dopis v 25. SL „Ptujskega lista", s katerim hočejo nemara našo organizacijo sramotiti, priča dovolj jasno, da se je polastila teh „liberalnih gospodov" zopet stara predvojna nervoznost in sovraštvo do vsega, kar je krščansko-katoliško. Da bi malo polepšali notico, so se omejili le na telovadne točke našega orlovskega tabora. V svoji burni domišljiji trdijo, da so bile proste vaje članov posnete po sokolskih in da je bil eden izmed orodnih telovadcev baje vzgojen v so-kolski vadnici. Gospodje liberalci! Čudno, da ne tr -dite, da so Orli v telovadbi popolnoma odvisni od vaših Sokolov. .Vaša otroška domišljija bi zmogla tudi to. Z ozirom na vaš dopis v „Ptujskem listu" vam pa pripomnim« sledeči, že stari slovenski izrek: „Pometaj pred svojim pragom!" Hvalisani javni nastop vaših Sokolov v Macincu, kjer se je poleg mnogih napak zgodila tudi ta nezgoda, da je znani gospod iz Ptuja pozabil od prevelike sokolske gorečnosti četrto prosto vajo, kar je gotovo bilo potem vzrok, da ga je vrgla bradlja; ta vaš nastop ste, da bi malo polep -šali, imenovali potem „predvajo za središki nastop." In potem: telovadba Sokolov v Središču! Vprašamo Vas, ali ste tudi tistikrat videli napake? Ali je bila telovadba vzorna? In pri vajah, oziroma skušnji z „dolgimi" palicami, ali se niste skoraj pobili, kakor ste to očitali našim Orlom? Pri orodni telovadbi je bila poleg mnogih napak tudi ta, da si je skoro vsak pri odskoku neprostovoljno vsedel na tla. Ce vzgaja Sokol take telovadce, potem je trditev, da je bil en Orel-telovadec vzgojen v sokolski telovadnici, brez -dvomno laž, kar dokazuje dejstvo, da vseeno ni pri nobeni vaji telebnil pri odskoku iz orodja na tla. Nadalje apeliramo na načelnico Sokolic, da preskrbi sebi in svojim sestram daljša krila, ker dosedanje „do-kolenke* vzbujajo pri ljudeh pohujšanje in ogrožajo javno moralo. Tuch z zastavami ste se postavili, za kar si je stekel največ zaslug neki gospod, kateremu sicer priporočamo, da naj raje vestneje izvršuje dolžnosti svojega poklica, kakor pa za take slavnosti vsiljuje ljudem in to še oelo našim somišljenikom, da naj izobesijo zastave. Pomenljivo je tudi to, da je na predvečer sokolske slavnosti županstvo Središča dala preklicati po trgu, da naj vsi izobesijo trobojnice, a za god našega vladarja, kralja Petra, pa se to ni zgodilo, kar bi se sicer spodobilo. Gospodje! H koncu še to: Pri svojih prireditvah naglašate, da delate za narod. Lepo in hvalevredno bi bik), ko bi bilo to res, toda vaša slavnost v Središču je jasno dokaza -la, da je vaše delo za narod: Piti in dobre volje biti! Ali je to delo za narod, če mlade ljudi navajate potom svojih veselic na pijačo, razgrajanje in napadanje na mirne ljudi, kot se je to žalibog 4. julija zve-fier dogodilo, mesto da bi s treznimi zabavami dafi duška narodnemu navdušenju? Zares, tega nismo pričakovali od onih, ki trdijo, da spadajo k državo -tvorni stranki, k stranki „malega" človeka, kar je j potrdila udeležba občinstva pri vaši slavnosti, koder je bilo dve tretjine same' gospode in še ta največ od drugod. Vidite torej, gospodje, da ni vse tako, kakor si predstavljate. Začeli ste boj, mi smo ga primorani sprejeti. Vaše vrste v „Ptujskem listu" so vzrok, da Vam odgovarjamo. Ce bodete nadaljevali tako borbo, ki še sicer v Središču ni potrebna, ne bomo tudi mi molčali, saj govoriti imamo itak dosti. Pometajte torej popreje pred svojim pragom!
Celje. Naše mesto in okolica se pripravljat t na 00 letnico duhovništva mi!, g. opata Franca Ogradi.
Sa dekaia!	Na drobnoI
obleko.
Pri p r »rte m naji*ojže. Tajno tt tolidio dalo. Dakro bJago. Cen*je
kakor kjefkali, wuno pri A.LOJSIJ A»rarr«L, MarttH» ftravaka aKa» St. 15, &ri staren a).	48'
Prodaja sodoT
od 1540 do 180® litrov n TOdka porabe zdravi in spaaokni. Fnnjo Radi, Maribor, Vila Al-ris, 575
Zidarska opeka
dobrt igana, se oddaja v vaijik ■nožan&b y apekarni Aihoslavfc černišak t Kamniai. Shtačila i" sprejemajo t ni: t Ma.vibera t Trabarjevi nliai 6.	«««
Lepo malo posestTo
>a katere« se radi drtje goved, 2« minit od tel. postaje, asrkva ia šola je tafcej *a predaj. Vel pri g. Aatnam Petsliaiak, kraiai, Dobrenje, p. Petnica.	6*4
Hrastovi ¿¡S^kioiakt
grttadl-®i«be«) delgi pa 4'6* b, 4 aa, »40 m a č»pi (Zapfen) ia ia oklepi (Kiaga). Iva imnu cilinder vitla (Haspel) z vrati ii (Wall«) lesena kolesa rasne veli-Bos ti na predaj. Ogleda s« lakk« vaak daa «d 8. do 12. are pred-
Kldn« v tovarni sa «vodnik v iljn.	80«
Lepo posestjo,
vinagrad, saionacaik, ajir«, gel», travnik, skapaj 12 analov j« aa predaj. Eiaspi«lerj«va ali«« št. 19 Marikw. __________«»1
plug
ia dre kraai, th pspakaoaa aa-v». Sa «gitd pri Karala 3«k«lL, fei Ij v Slav. gar. Stdaa^kia dvar.	4M
plug
Dober glasovir,
arezljano K aro, nihalaieo, zlate aaaško aro, nro namestnico, pristno kisern« ovratno nro, krilaatnl >rstaa, ahane, sapestaiao, srebrne Uise, perilo, demaie platno, razao aaeiko ia šeask« akleko, klekuke, i«vlj«. klaze, okleke, jopice, plaiie, salaask« obleko, salonski jaket, talovaike, površnike, torki«« sa akt«, otr«šk« post«tj, pakištv«, spalni divaa, stal«, zastave, kar-aise, preprsge, p«d«k«, ogladala, svetilk», svečnik«, ksiaree, vaz«, rune s«kiri«e, knjige, «traške igrač«, krstna garnitara, saig«rj«v šiv. stroj, raina dela in rasno drag« pr«da Schridl, Koroška «esta 18/1, Karik«r.	6S7
SVISf.JE
Labej Marti«, Lajtarsperg (kliza Walfz«tt«l) Marikor.	637
PrAX. (stiskalnica) sist«ss X I Ct>» |iayfakrt s draaa košeasa, z vsekino 40« 1 proda F. •ailšak, Maribor, Meljska a. 29. «3ft
1 oral vimAgrafa
s« proda z l«t«šajiaa pridelkom Vai p«v« carkavnik v Jartnini
«33
Lepo posestro,
vinograd, sadonosnik, njiv«, gaia, travnik, «knpaj 12 «ral«v za predati. Eiaapielarjeva «L 19, Marikor.	«II
aa proda f agodni «eai, inanka „ta«k" In dv« brani, vsa popolnoma novo. Za «gl«dati pri Kar«l Scktll, fet. Ij v U«v. g «r. ladmarkin dvor.	63»
Vila * t*4!"^«
*	tei vašik vrt aa Tasnn
štav. M a« prada.	Ki
Vse se že pripravlja, da dostojno počasti svojega vo -ditelja. Marijina družba s svojim voditeljem je prevzela vso delo v svoje roke. Tudi za orlovski tabor, bo tukajšnja Marijina družba spletla nekaj vencev la kit Dne 25. julija vsi na biserno sv. ma6ol tudi ia sosednih župnij. Bog živi jubilanta!
Celle. Tukajšnje mitnioe so se v smislu sklepa gerentskega sosveta odpravile. Kmetska zveza je že meseca septembra lanskega leta stavila to zahtevo.
Gornja Ponikva. Dne 25. junija je treščilo v kozolec posestnika Janeza Verdev (Ton) v Kaleh.. Pogorel je do tal. K sreči je bil še popolnoma prazen., ~ Dne 27. junija je priredila tukajšnja šola velik® U'selico v novem glediščnem prostoru. Vgrizoritev i-gre „Jagode" je bila prav dobra. Tudi petje |e bila dovršeno. Tombola je imela lope dobitke, med katerimi so bile največ vredne štiri težke smreke. Ude -ležba pa ni bila povoljna. Posebno se je opazilo, da ni bilo na šolski prireditvi nobenega tujega učitelja. Slednjič so vzbudili mnogo smeha igralci od Sv. Miklavža pri Slovenjgradcu z burko „'Zdravnik opera-teur".
Šmarje pri Jelšah. Z velikim hruščem so začeli samostojpeži pri nas z „delom za kmeta". Vsi šinarski študirani „kmeti" in finančni talenti, kakor tir. Zabukovšek, Cerovšek, Sket, Užmali i. dr. so šli na tlelo da odpro oči ubogim „(tovarišem" in jih s plesnivo koruzo zvabijo v samostojno liberalno Stalo. Spočetka je bilo videti, da se jim bodo njihovi načrte popolnoma obnesli. Koruza je vlekla in kraherllabri-kant Sket, ki jo je delil, je bil prepričan, da bod» Smarčani kmalu začeli moliti že samo: „Gospod Sket,. dajte nam danes naš vsakdanji kruh!" Pa glej g» spaka! Ali je računski podčastnik Sket znal predobro računati pa drugi slabo ali narobe, vrabci p« Šmarju so zadaje dni naenkrat začivkali: Računi pra. Ekonomu ne štimajo, kar za tisoče gre navskriž* Ka^ :co, zakaj še ni pojasnjeno, le toliko je znano, da sta pred par dnevi prišla oče Pogelšek in boter Droie-!iik k Sketu, mu porezala njegove zvezde, povezala m odnesla „Ekonoma", izginila pa je tudi ponosna tabla „Tajništvo SKS." Zdaj zdihuje Pogelšek oko» kaj bo, kaj bo! Sket pa grozi: „Le čakajte, ko predložni i račune, tedaj še le boste videM . , .! Kako b* ta račun izgledal, ne bo težko uganiti, če vemo, da si je na pr. Sket za svo'a „apostolska" pota na par. bližnjih shodov, kjer je delal samo neslane dovtipe , /aračunil — 500 K. Cemu si nebi, saj samostojni tovariši radi plačalo. Radovedni smo pa, kdo bo plačat sedaj! Na vsak način bodo to pogrebni stroški za šmarsko Samostojno stranko. Spodobilo bi se torej, da plača iste za tega nezakonskega svojega otroka liberalni advokat dr. Zabukovšek. Bomo videli in po? r očal i!
Prireditve.
Tamburaški z b o r v Smarjeti pok g Rimskih toplic priredi v nedeljo, dne 25. t. m. v gostilni „Pri novi pošti" tik kolodvora ob 16. uri (4. uri pop.) ljudsko igro „Deseti brat". Sodulujota domači pevski in tamburaški zbor. Med odmori svira godba na lok.
O r m o ž. Izobraževalno društvo v Ormožu priredi v nedeljo 25. t. m. ob S. uri popoldne v gostil -ni Kuharic na Lešnioi šaljivo igro ..Vedeževalka" tor srečolov ia šaljivo pošto. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo knjig, deloma pa za plebiscit na Koroškem, vabi k polnošteviini udeležbi odbor.
Koneert-piaaiso «kar« a«v in izvrstna t«r tndi harmoaij da na koladvorn v Lašab. 641	Veste* loree, kateri ki tndi «odaloval pa poljeda^jstvu, sn sprajme jm tvrdki Edmard Smppans, PrisUva. trn
Službe i	
	Trgovski vajene« paštenik starišev, i dobra šaisk« izobrazbo, zdrav in krepek, U iaaa veselje do trgovine a« sprejme r nk pri Karla Cimpariek, trgovina a meSaaim bUgom t Serniai ak Savi. 0OB
	
Spreten mlinar prevzaas« mlin na tra^in« ali pa v najem. ¥asl«v v npravništvn. 676	
Trgojski «Čemeč krepak, a d«kro ialsko izabraako, paštonik stari i «v, a« sprejase tekaj v trgovin« m«!an«ga blaga, pri Florjann Sajšak v Laki pri Zas- m. «02	
	Sprejme krožna peči. Nastop takoj. Mate po dogavera. Ponudbe na A. Kobi, Breg, Borovnica. tffl
Priden riničar « 4 da S dalarsktmi aaašaai se aprejse. Vpraša s« pri kaaaandi ■•sta Marikai. Sit	Gospodinja rosti šeli alnibe v kakem iap-nišin. Naslov: Ana Ott, Maribor, Flinarska nlica iS. «9«
Raznewrstno usnje in vse čevljarske s potrebščine s
M dobi j« p« naj nižji k norik M*ah v
Slovenski ul. 20
. v Maribora, m dvorišču
i»»»«
•43
Kahnstein m Reisman
22, jolijs 15)20.
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 7.
LISTEK.
A. de Nora. - Al, B.
Noga«
(Konec.)
Doktor je bil obenem tudi mrtvaški ogledovalec in jo prišel drugi dopoldan, da ugotovi smrt, ker brez tega mrliča ne smejo pokopati.
Mati, žena in hčere rajnkega Ambroža, ki so v spodnji sobi molile mrtvaške molitve, so se spustile zopet v jok, ko je stari zdravnik stopil v hišo. To -maž pa je moral kot novi gospodar Lisičine sprejeti zdravnika in ga pospremiti po stopnicah v mrtvaš -ko sobo.
Nemo mu je z roko pokazal pot ter stopal za starim, debelim gospodom po stopnicah.
Zdravnik je moral odstraniti cvetlice in vence, da se je mogel vzpeti do mrliča, ki je ležal visoko na mrtvaškem odru. S prsti in lučjo je poskušal ugasle oči. mrtvaško odrevenelost čeljusti in rok, ki so trdo držale med rjavimi prsti črni križec, potem pa je nekoliko nagnil komaj gibljivo glavo, da bi videl tu na vratu mrtvaške lise.
Tomaž jo pazil na vsako kretnjo njegovo.
Ko je doktor stopil s klopi in mu dal nazaj svečnik, katerega je bil prej vzel z mizice, je mladenič prvikrat zopet odprl usta.
..Ali zdaj veste, kdo jih je umoril?"
Besede so bile surove, ostre, zadirčne, kakor kratek, robat, porogljiv krik.
Začuden §e je doktor ozrl na vprašalca.
Ta pa je, še vedno s svečnikom v roki, stopil bliže k njemu.
Razno.
Z osebiio-dohodninsklm davkom v visokih stopnjah nadleguje sedaj davčna oblast zlasti kmete do bajtarja. Zahteva se od njih natančna napoved vseh dohodkov in vrednosti domačih pridelkov do jajc in solate. Kmetič pa si ne ve pomagati. Kdo drugi mu še težje pomaga. Zakaj tako? Nad kmeta si oblasti i »olj upajo kot na gospodo. Pri kmetu se vse bolj veliko natančno vidi: vsaka koza in kura. Uradniki se ozirajo na velikost in širokost zemljišča, ne pa v kakšni legi in kako 'donosno* in obdelano da je. Premožni prekupci z velikimi dobički pa se lažje zamekneio kontroli. Saj še za soseda leso- ali vinotržca prav nič ne vem, koliko vagonov lesa >ali sodov, vina je spečal še manj, koliko tisoč je pridobil. Kmetska zveza bo morala zahtevati v vsaki občini odbor vsaj treh mož, ki bi cenili in pravično preudarjali resnične „dohodke " kmetskih občanov z ozirom na različne razmere vsakega. In davčna oblast bi se na njih izjavo opirala. Bo bolj pravično, kakor dosedanji neprilični sistem prikritih, neodgovornih in nezanesljivih zaupnikov. Ali pa uradnika na lice mesta!
Kolekovanje prošenj (4 in 8 ■=■ 12 K) bo delalo nižjim uradom preglavice. Doslej so bile uradne prošnje v javnih zadevah koleka oproščene. Občina prosi za regulacijo hudournikov, župnijski urad prosi za strel ob cerkveni slovesnosti, skladni odbor prosi ¡navodila za iztirjanje zaostalih prineskov itd. Takih in enakih prošenj se nabere mecl letom lepo število . .¡Odkod in s čim naj se plačujejo vsakokratne pristojbine po 12 K? Kaj pa, ko bi občinski in župnijski u-radi tudi zahtevali kolekovanje za ugoditev neštetih nalog od glavarstva, sodnije, davkarije . . .
Naša letošnja žetev. Okrožno uprave iz Srbije Maeedonije. Bačke in Banata so poslale ministrstvu podatke o letošnji žetvi, katero je smatrati za zelo povoljno. Srbija in Macedonija bo lahko izvažala 20.000vagonov pšenice in koruze. Bačka in Banat 22.000 vagonov pšenice in 44.000 vagonov koruze. Od te množine se rabi 21.000 vagonov za tiste kraje naše kraljevine, ki bodo za lastno prehrano imeli premalo žita, kar velja zlasti za Slovenijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Crnogoro. Hrvatska in Slavonija še pa niste podali tozadevnih podatkov.
Prva betonska ladja v Jugoslaviji. V Molerali (Dalmacija) so zgradili prvo betonsko ladjo v Jugo -slaviji po sistemu dr. Stjepana Siročiča in M. Kise. Poizkusi na Jadranskem morju so dobro uspeli in se nadaljujejo.
Kousumna zadruga v Zagrebu. Pristaši naše katoliške stranke so ustanovili v Zagrebu novo veliko Konsumno zadrugo, katera bo preskrbovala ljudstvo z vsemi mogočnimi potrebščinami, zlasti z obuvali. Prevzela bo tudi popravila ponošenih obuval.
Socijalistlčno občinsko gospodarstvo. Kako znajo gospodariti socijalisti, če dobijo občino v roke, pričajo dunajski socijalisti. Pred skoro dvema letoma so prevzeli gospodarsko dobro urejeno dunajsko občino. Zdaj so jo spravili tako daleč, da 31. julija ne bo mogla več izplačati svojih nastavljencev, če ji država z znatnim kreditom nc priskoči na pomoč. Ko so mestni uradniki imeli zaradi tega shod, so hoteli na shodu govoriti tudi socijal stični župan in podžupani, A zborovalci šo klicali: Stoštirideset tisoč!; Tako plačo ima namreč dunajski župan — socijalisti Vsa mestna podjetja, ki so bila prej zelo plodonosna, zdaj nič ne nesejo, ampak so v samo škodo 1 Socijalistični župan in župani hočejo tudi osemurni delavnik odpraviti in pravijo, da je tudi osemurni delavnik vzrok slabega stanja mestne občine. Tako gospodarstvo čaka občine, kjer pridejo socijalisti na krmilo!
Za premestitev sedeža mednarodnega socijal -demokraškega tajništva. Na' zborovanju angleške so-
. ..Ce veste, vprašam, kdo jih je umoril, očeta?"
„Kaj pa hočete vendar?" je rekol zdravnik mirno, a nekoliko zlovoljno. „Mislim, da se boste meni nasproti obnašali, kakor se to spodobi. Vem, kaj je bilo vašemu očetu, vem pa tudi, da niste delali tako, kakor sem vam naročil. Vpričo smrti tudi ne bodem preiskaval, kdo jo je zakrivil. Jaz gotovo ne", je pristavil odločno.
Tomaž pa se je od jeze tresel po vsem životu.
„Ti ne? Tako? Ti ne?" je zdajci zakričal in >o prestrašenemu staremu gospodu planil za vrat. Vse sovraštvo, ki ga je od nekdaj gojil proti olikanim ljudem, vse trpljenje, katero je čutil ob bolezni očetovi, vse praznoverje, katero je bil Marka vzbudil in podpihoval, se je zdaj združilo v njem v čustvo sovraštva nad tistim, kateremu je pripisoval očeta žalostni konec. S silno pestjo je zdravnika pritisnil ob steno, s težkim svečnikom pa je na slepo tolkel po goli, veliki, okrogli glavi.
Napadenec niti ni mogel zakričali, tako naglo, divje in grozno je prišla nadenj fantova besnost.
Sele ropotanje padlega trupla, ki je podrl lonec s cvetlicami in omarico, je vzdramil ženske v spodnji sobi, da so utihnile in šle gori.
Od strahu odrevenele so stale na pragu.
Tomaž je zdravnika držal za vrat in ga ravno vlekel k mrtvaškemu odru. Tam ga je dvignil in vr- \ gel počez čez mrličeve noge. Cez tisto ranjeno, za - < strupljeno, v belo nogavico obuto nogo, ki je še zdaj kakor nem tožnik gledala izpod črne preproge in h kateri se je morilec obrnil, kakor k živemu bitju, ko je rekel:
„Nate, tu ga imate! On je vas umoril! Jaz pa sem umoril njega! Kaj ne, da je prav tako, oče?!"
crjalne demokracije v mestu Scarborough, katerega se je udeležilo 1150 delegatov, je predlagal Huys-rnans, da se naj premesti sedež mednarodnega soci-jaldemokraškega tajništva iz Geneve v London in sicer zato, ker bi naj bilo središče mednarodnega so -cijaldemokraškega tajništva v kaki mogočni državi, v kateri ima tudi socijalna demokracija veliko moč.
Ljudsko štetje v Avstriji 31. jan. t, 1. je izkazalo 6,067.430 ljudstva (227.209 manj nego 31. dec . 1910.) Med temi je 3,162.952 žensk in le 2,904.478 moških. V vojski padlih so našteli približno 180,000, u-jetnikov, ki se še niso vrnili 19.378 in pogrešanih 22.351 za ktere se ne ve, so' li še živi ali mrtvi. Občin šteje Avstrija 3895 krajevnih, okrajev 248 sodnih in 75 političnih ter 9 mest z lastno upravo, Zinanj -šalo se je število ljudstva pred vsem na deželi, v mestih pa so je zvišalo razven Dunaja, ki ima sedaj 189.493 ljudi j manj in Celovca z 2800 oseb manj od
1. 1910. Na kvadratkilometer pride sedaj 78 prebivalcev (1. 1910. jih je prišlo 81).
Organizacija bavarsko, Kmetske zveze. Slično kakor v Jugoslaviji so si tudi bavarski kmetje ustanovili lastno kmetsko politično organizacijo, ki je sedaj najmočnejša politična organizacija na Bavarskem. Nedavno so sklicali velik tabor, na katerem je bila sprejeta resolucija, da se hoče bavarska kmetska politična organizacija boriti z vsemi silami proti razširjanju boljševizma na Bavarskem, da se mir m red v državi ne bosta kalila ter da dobi država končno-veljavno ustavo.
Batine za verižnike! Madžarska poslanska zbornica je končnoveljavno sprejela zakonsko pred -logo, da se uvede za nepoboljšljive verižnike in na-viialce cen razven strogih denarnih glob še tudi kazen z batinami in sicer 10 dq 25 batin.
Velike povodnji v Rumuniji. Vsled neprestanega deževja so iz svojih strug izstopile skorodane vse rumunske reke. Reka Aluta je poplavila 5000 ha zemlje. Porušenih je mnogo hiš, v valovju je pa našlo smrt več sto oseb.
Blokada Rusije prenehala. Skozi celi dve leti jo bila Rusija osamljena ali blokirana. Ustavljen je bil vsak stik s to državo. Pred dnevi so pa došle v Rusijo razne poštne in druge pošiljatve, kot poljedelski stroji itd. Sedaj je na potu v Rusijo 155 vagonov raznega poljedelskega orodja, kot srpov, kos, mlatil-nih strojev, strojev za žetev itd. Tjudi iz Rusije je že prišlo več vagonov raznovrstne rude. "Zaprtje Rusijo se je torej prenehalo in država ni več osamijo -na.
Rusija plačuje v zlatu. Po poroČHu švedskih listov je nedavno došlo v Stockholm za 17 milijonov švedskih kron zlata iz Rusije. Za to zlato bo Rusija kupila na Švedskem raznovrstne poljedelsko stro]e . Pripomnimo, da ima Rusija ogromno zaklade zlata v gorovju Ural.
Amerika prepovedala izvoz premoga v Italijo. K vsem neprilikam, ki zadevajo Italijo, se je še pridružila prepoved ameriške vlade, da Italija ne smo dobivati iz Amerike nobenega premoga.
Amerika zopet kuje zlat denar. V Združenih državah Severne Amerike od leta 1910 niso več ko -vali zlatega denarja.' Sedaj je vlada sklenila, da zopet začne kovati zlat denar. Začela ga je že kovnica \ Filadelfiji.
Zveza ameriških katoliških Slovencev, Ameriški katoliški Slovenci se živahno gibljejo. Ustanovili so si posebno zvezo, koje •glavni odbor se nahaja v mestu Cikagu v Združenih državah Severne Amerike Ta zveza že šteje za svojo člane tri četrtino vseh a-meriških katoliških Siovencev.
Katollčanstvo na Japonskem. Katoliška cerkev se na Japonskem krepko razvija. Sedaj so Japonski katoličani začeli izdajati svoj. lasten časopis „Komio" kateri pridobiva dan za dnevom ogromno število no-
vih naročnikov i. ker ta 1-Jst: -čitajo šo celo Japonci* — nekatoličarii.
Premalo se proizvaja, tudi odtocl draginja. Sve-» lovni pridelek premoga se je. zmanjšal za 2 milijardi 150 milijonov toi;, pšenice za 320 milijonov ton, sladkorja za šest milijonov ton, volne za osem milijonov Ion. Vslod toga so se povsod podražila živila, in si -oer v Ameriki za 206%, na Angleškem za 257%, v I. taliji in Franciji za 330%, v Nemčiji za 1000%, a v Avstriji za celih 4000%.
S črnim (laškim) sukancem si je na Dunaju 54 letna žena ranila j>rst. Začelo se je obotavljati in zdravnik dr. Saeho ji jo moral prst odrezati. Strupena je bila namreč ona črna barva, zmešana z terom (siov. izraza ne vem). Torej pozor I
Klobuk na sodniji. Na deželnem sodišču dunajskem je oni teden stal neki mož na hodniku pri od -prtem oknu in čakal, da ga pokličejo v sodno dvorano za pričo. Potegnil je veter in mu odnesel na cesto lahek a drag klobuček, par dni prej kupljen in plačan z 427 K. Mož pohiti po stopnicah proti izhodu da bi morda še rešil svoj zaklad iz grabežljivih rok ljudske množice na živahni cesti. Toda ustavi ga o-borožen vojak, stražnik, češ, da, ne sme nikogar iz -pustiti iz poslopja gologlavega. Pričkata se sem pa tja — blizu sta že „uradnega žaljeni a v službi" — možu stopa mrzel pot na čelo, v skrbi si je, kako bo stopil pred svojo ženo brez klobuka — s čim si bo omislil novega . . . Sedaj mu šine v glavo rešilna misel: potegne iz žepa rdeč svoj starodavni robec, velik za pol pita, napravi štiri vozle na voglih in si pokrije ž njim glavo. Pomagalo je. Vojak odstopi od •vrat in koraka zopet zamišljeno po trdem kamenju gor in dol, kakor bi ne videl nikogar. Mož smukne na cesto a prepozno — njegov klobuk ni le odnesel veter, marveč i onega, ki ga je bil pobral. Stražnik pa je zamomljal zadovoljno: „Poznam svoje predpise".
!far$£qjte in razširjajte naše knjižica 1
Politični katekizem, stane 6 K, za društva K
4.50. Naroča se: Tajništvo SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Knjižica podaja najpotrebnejše , kar mora vsak državljan vedeti o politiki: o glavnih strankah v naši državi, o valutnem (denarnem) vprašanju, o vzrokih vojske. V uvodu prinaša glavne nauke o politiki, o ustavi, o gospodarskih razmerah v Jugoslaviji, o važnosti politične naobrazbe.
Primite tatu. Stane 2 K. Naroča se: Katoliška Liga v Ljubljani. Poroča v zelo zanimivi obliki o tem, kdo je kriv svetovne vojne in kdo ni kriv!
Zločin nad domovino. Stane 4 K, vnaprej plačano 3.50 K. Naroča se: Katoliška Liga v Ljubljani. Kdo so zločinci nad domovino? Liberalci, ki so pred 50 leti začeli boj proti veri in Cerkvi!
Velika nevarnost za vero. Stane 50 v. Naroča se: Katoliška Liga v Ljubljani. Velika nevarnost za vero je Samostojna kmetijska stranka.
Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Stane 2 K. Naroča se: Krekova prosveta v Ljubljani. Ženska ima pravico in dolžnost vtikati se v politiko, ker je v nevarnosti krščanska šola in krščanski zakon.,
Josip Jurčič spisi. 6. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Založila Jugoslovanska knjigarna. 212 strani. Cena broš. z drag. doklado 19.20 K, vezano 31.20 K. Ta zvezek prinaša povest Doktor Zobec in žaloigro Tugomer.
Skrivnost najdenke. Povest. Spisal Reim -michl. Poslovenil P. II. izdaja. Založila Jugoslovanska knjigarna. Stane broširana z draginjsko doklado vred 9.60 K, vezana 14.40 K. Kako se je ta povesti-ca med ljudstvom priljubila, priča to, da jo doživela že drugo izdajo.

Veiefrgswin«i

Ludovik Kuharic Ormož

nndi svojo ^veliko zalogo vsakovrstnega modnega, manufaktur-nega blaga, platna itd. Nadalje priporoča vedno sveže špecerijsko blago, moko, olje. Nakup in prodaja poljedelskih pridelkov. Dobava vsakovrstne železnine, traverz, cementa, kakor tudi poljedelskih in drugih strojev. — Uvoz in izvoz vseh vrst rezanega in stavbenega lesa. — Lastna motorna žaga. Glavna zaloga delniškega Pivai
Strao 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
22. julija 1020
rsake vrste se sprejemajo t popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Cese zmerns. Postrežba točna.
JAN IGNACIJ, MARIBOR
GrEjski trg t grtdn (Burg). |
¡rast® leni m moúfM ?
h@ieta fesi kupiti!
IŠletesfMliae?
Ii sßilrajte t natili listili In uspeh fe gotov!
»niši,
stettiee*
.a«C

Gospodarska zadruga za Prekmnrje, Mursko polje in Slovenske gorice
r. z. 2 o. s.
g)?QCf3jll razne manufakture za moške in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, nsnje, deske, stavbeni les In
poljedelske stroje. ICupip pšenico, žito, koruzo, ajdo, proso, oves, kože, sploh vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
PraÉs bpovati io prodajati zadrugi imajo samo olanL
HOV! {lani se sprejemajo v zadružni pisarni v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Glavna trgovin a ÍH pia arn e J Gornji Radgoni. P©SirUŽfšl€<ia Gornja Radgona, Murska Sobota, Gankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljntomern, Beltinci.	259
¡n Tia golazen mora pegiaiti, &ko uporabljata moja najbolje preizkušena in splošno hvaljeaa sredstva,
kot proti polakim mišim E 8, za podgane in miši K 8.: za ščurke K 10.; Posebno močna tinktura
za stenice K 10'-nničevalec moljev K 10.; prašek proti mrčesom K 6. in 12; mazilo proti ušem pri ljudeh K 6. in K 10.; mazilo za uši pri živini K 6. in K 19.; vraže i sa uši v obleki in perila K 6. in 10; tinktura proti mrčesu oa sadju in zelenjadi (uni-čev, rastlin) K 10. Prašekprotimra-vljam S 10. Pošilja po povzetja
H.JDnkgr.PetilnjsksulJ.,
121 Zegreh 19.
Trgovo. pri večem odjemu popust.
Mregm pri
Je pričeta s izdelovanjem torbic in drugega galanterijskega blagu ¡ss najfinejšega usnja. Vzaiogi una tudi prvovrstne gamase lastnega izdelka. Xarocila se izvršijo po najnižji ceni.
«S9
llUMUUWIiLUMIMMBMMIHIMMBftll
Planinka in Ruška Koča
pri Sv. Arehu na Pohorju, 1250 m
Planinsko letovišče v krasni legi
Mrzle in tople kopeli Oskrba od 1. maja do 15. oktobra Lepi izprehodi po gozdu Trikrat tedensko zveza s pošto Ruše ob kor. žel.
met T
P& ceni inari!sfakt3JF?s@ blage674
ie dospelo iz inozemstva in se dobi pri
J. H. Šoltarii, Mef ibo?( Gosposka ul. 5.
Sukno za moške obleke, meter K 220—, 260 —, 300 — itd.
Hlačevina za moške obleke, meter K 70 —, 80—, 100- itd.
Izgotovljene moške obleke, suknene K 1500-—, 1800 —, 2000 — itd. Izgotovljene obleke iz hlačevine, K 600 —, 7C0 —,
800 — itd.
Izgotovljene mcške hlače iz hlačevine, K 140—, 160—, 180— itd. Izgotovljene hlače za dečke, K 60 —, 70 —, 80—. Plavina, močna, meter K 42 —, 48*— itd. na dveh straneh tisk, meter K 50 —.
Pri stari zalogi so se cene primerno znižale.
Velika izbira perila in pletenin lastnih izdelkov.
-

ie izku&eno ubraaljivo sredstvo proti svinjskim boleznim. 1 stekleni ia stane K 8'—. Dobi se pri
Magdalenski lekarni v Mariboru
44«
S 1 julijem otrorim svojo odvetniško pisarno v MARIBORU, Aleksandrova . • .cesta štev. 18, I. nadstropje. • .
člt. Alojzij Juvan
637 • ©A-vetoAlc.	492
Preselitev trgovine!
Slavnemu občinstva naznanjam, da se | je preselila trgovina Rotovški trg št. 8
(prejšnja mestna prodajalna)
v &osposlo ulico čt. 4, Mor
(preje trgovina QUANDE3T.) Moj trnd bode tudi za naprej preskrbeti svoje odjemalce vedno s svežim in najboljšim blagom po najaižjih cenah i ter iste z vsem zadovoljiti.
Odličnim spoštovanjem
JAKOB PREAC, trgovec


aznasalci
su naš® liste srn sprejmejo proti dobrem w zaslužku CfRILOVA TISKARNA.
IME*
I -7K
-m
KONEC DRAGINJE I
Veletrgovina Strmeeki raz reže celo zalogo platna, cefirja, tiskanine, volne, hlačevine in sukna r ostanke ter ra<pošilja iste oo čudovito zuižani c»ni v zavojih po 500 K in 1000 K. Blago je angleškega, francoskega ia italijanskega izvora. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. Pri naročila več zavojev se priložijo rasna darila.
Veletrgovina in raznošiljalna R.STERMFCKI, Celje, SlovoBijs.
K. Wopsohe Maribor
CJ»0|H>f»fc» ulica 10. Veletrgovina % mAnufaklnruini Magern Itd.
t-
Priporoča siójo bogo to ztJ-" logr > ifiko znižanih cenah.
Odvetnik Dr. Josip Kjcsknvar
naznanja, da je svojo pisarno
premestit r Sodno utico Št. 12, 1. nadstr.
-3*2

VINSKE STEKLENICE
7/10 buteljke in slamnate omc
po najboljši eenl Veletrgovina
vina PUCEL ¿ ROSSMANN, MARIBOR, Trg svobode.
608
Zdravnik
Vitfetm Btanke
ordinlra ort M. fulißa naprei v JPrFUJ 17, Panonska ulica 8, xraren itokte, M. nadstropie.
Manufaktura vseh vrst, kakor etamine, batikte, celirje, šifon, platna, gradi za žimnice, platno za namizne prte, in namizne prte s servieti, jadrevina (Segel-leinen) za krojače i. t. d. po najnižjih daevnih cenah.
RUDOLF NIEFERGAL
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 1.
511
Slovenci širite naše liste 1 j
Ram) so dosis
TEČJ6 ffiBOZiill] Map Í2 ÍB0Z0IÜ-
st¥2, zato raifoliljasiDo celem Iraljestjozelo Dizli cenan:
	! —■■ ■
Ca|	Kavo
Kakao	BU
Kandeljne	01,8
Öeks'ads	Kilo
Paprik«	Bombase
Žafcrua	Konjak
VanJljo	Kam
Bo4£a	81tvovko
Fl g e	Silva
Partdlžnlk	Kremi;
Eonlne	Sveče
Dišave	TAstenlna
Limone	Žveplo
Pomar anč«	ßalloo
Antoa Močnik!
¡ cei je, zum trg. I
Priporočam um pred Setev slsdeSe straže,
katere imam po primerni ceni v zalogi kot vitle, mlatilnice za ročni ter pogon na vitel, žitne čistilne mline, grozdne, ter sadne mline s kamnitimi valci, vinsko stiskalnice, slamoresnice, koruzne robkarje, reporeznice, travniške grablje, gnojnične črpalke v dolgosti 3 50 do 4.50 m kakor jjosebno veliko zalogo pocinkanih brzoparilnikov v veiikosti 50 do 160 i. — Popravilo strojev se strokovnjaško izvrši. — Oskrbi m tudi slamorezne nože ter druge delce. — Priporočam, da si vsak posestnik pred nakupom stroje ogleda, katerih ne silim k nakupn. Na dop se se točno odgovarja. Postrežba solidna
"C
Ateksentfrovs c&fta 45 nasproti glav, fcssiöcS*.
ITI ■ ffl IT
uua;»i»vj ut	i*, uitk	uttcnkvv,
Vtlil	¿ ¿HÍ
Ii.» ..4
iMtfc Un*MU« D«, Vuwt. « MKnaMu.^