OCENA REFERENDUMA ZA IV. SAMOPRISPEVEK V OBČINI LJUBLJANACENTER                                                        
Nezadovoljstvo in nezaupanje v celoten program
V ocenl referonduma Je med druglm zaplsano, da bl morall 2 razpravo o IV. aamoprlapevku v LJublJanl In občlnl LJublJana Center začetl že ob sprejemanju IJublJanaklh arednjeročnlh planaklh dokumentov. Razprave v forumlh aoclallatlčne zveze, občlne In meata, pa ao ae prlčale šela v drugem četrtletju lanakega leta.
V vodstvih druibenopolitičnih orga-nizacij in družbenopolitičnih skupnosti na nivoju krajevnih skupnosti, občine in tudi v mestu smo se zavedali, da se odlo-čamo za akcijo v bistveno težjih pogojih kot pred petimi leti, ko smo se odločali o III. samoprispevku. Takrat smo v občini beležili nekaj manj kot 83-odstotno ude-ležbo (sedaj 70,2%), na glasovalnih me-stih in 57,5 odstotka odločitev za III. samoprispevek (sedaj 33,47%). Na slab-šo odzivnost so opozaijali že rezultati zadnjih volitev, kjer pa smo ob boljši udeležbi vsekakor še zabeležili povsem solidno odločaAJe za kandidatne liste. Gre skratka za splet več vzrokov, vseka-kor pa drži, da je glasovanje proti IV. samoprispevku posledica skupnega se-števka in učinkovanja mnogih okoliščin med katerimi ni najmanjša prav vpliv premalo učinkovitega, poglobljenega in intenzivnega družbenopolitičnega dela na nekaterih področjih življenja v občini in še posebej v posameznih sredinah.
Precenili smo ekološko zavest
Podceiyevali smo napovedi v politič-nem delu, šli smo v akcijo ob neizdela-nih predpostavkah in strokovno neza-doščenem programu, nismo dovolj poz-nali dejanskega razpoloženja in hotenj občanov in pri vseh vrstah aktivnosti nismo dovotf upoštevali pripomb iz jav-ne razprave, še posebej tistih, ki so dvo-mili v upravičenost reševanja ekoloških problemov s samoprispevkom. Preveč smo gradili na ekološki zavesti L^jub-Ijančanov, ki še vedno ni takšna, da bi zmogla obvladati vse pomisleke, otitke in tudi nasprotovanja posameznim de-lom programa. Še posebej izrazito pa je bilo nezaupanje do izvajalcev s področja komunalne infra-strukture. V javnih razpravah je bilo vse preveč stereotipno-sti, neživjjenjskega posredovanja infor-macij pa tudi nedorečenosti in proti-slovnosti. Metode politi(nega delovanja nismo dovolj prilagodili zahtevam časa.
Pomisleki so bili razvidni že iz prvot-nih razprav, ki so se stmile na seji občin-ske konference 26. junjja. Prvotna zami-sel prognuna je bila preobsežna in že v prvih političnih razpravah je prižlo do ostrih reakcij, na podlagi katerih so se-stavljalci programa brez posebnih obra-zložitev skrtili predloženi tnožni pro-gram. To pa je vrglo dvom tudi na ute-meljenost nekaterih drugih delov pro-grama. Pri našem političnem delu sta torej manjkala dva pomembna elemen-ta, to je zaupanje v strokovne službe in prepričanje, da je program dobro izbran in strokovno utemeljen.
Kratek čas za razpravo
Čeprav se je javna razprava začela že junija, se je v stnjjeni obliki odvijala šele v septembru. Zmanjkovalo je časa za spodbujanje in razšiijar^e razprave v .sredine, ki so se slabo vldjučevale, še bo\j pa nam je zmargkovalo časa, moči in volje za neposredne dialoge in stike s čim širšim krogom ]judi.
O propagandnem delu velja mneivje, da je bilo tako po oblikovni kot po teh-nično organizacijski strani najmaiy kva-litetno in v primerjavi z dosedanjimi to-vrstnimi akcijami ob referendumih naj-mary učinkovito. Mestno središče je bilo pred referendumom in med iyim pusto in je kazalo vse kaj drugega kot podobo prizorišča, ki je pomembno za odločanje Ljubljančanov. Propaganda ni bila zas-novana na načelih sodobnega marketin-ga in kot taka ni imela možnosti, da bi s svojo prodornostjo prodrla v zavest in »pod kožo« slehernega občana.
Vrsta vzrokov za negativni izid
Ob ugotovitvi, da program samopri-spevka očitno ni bil tak, da bi vzbudil pozornost slehernemu občanu, veija omeniti še več vzrokov, ki so vplivali na izid referenduma. Med njimi naj nave-
demo nezadovoljstvo občanov z razreše-vanjem stanovaiusko-komunalnih vpra-šaiy; nezadovojjstvo z delom in storitva-mi komunalnih organizacij; nezadovolj-stvo z delom izvršilnih in upravnih orga-nov, ki se po mneiyu občanov neustrez-no obhašajo do njihovih pobud in pred-logov; občanl so opozarjali na neuresni-čene objjube posameznih institucij, še posebno tistih, ki so odgovorne za ur^ja-nje prostora, komunalne in mestne in-frastrukture; občani niso zadovojjni z možnostmi za dejansko izražanje pred-logov in možnostmi odločanja preko de-legacij v delegatskem sistemu. Menili so, da je še vse preveč administriranja, neustreznih rešitev in potez, zlasti 5e tam, kjer so močno prizadeti, to je na komunalnem, energetskem, stanovary-skem in drugih področjih; Ijudje so me-nili, da se sredstva, ki jih zberejo z davki in prispevki neracionalno in neustrezno trošijo; občani imajo vrsto pripomb na prepočasno reševanje splošnih družbe-nih vprašarg, nezadovoljni so z inflacijo, vsakodnevnimi podražitvami in z dej-stvom, da se mnogo stabilizacijskih ukrepov in potez ne uresničiue ali pa se uresničujejo s prevelikimi zaostanki.
Drugi del vzrokov kaže na premajhno vpetost SZDL med Ijudmi in to na vseh ravneh. To pomeni, da ocena politične-ga razpoloženja do samoprispevka na terenu ni ustrezala dejanskemu razpolo-ženju ljudi.
Tretji vzrok je v premajhni enotnosti akcije v LJubljani. Ce smo bili v organih - od krajevnih do občinskih, enotni pri sprejemanju stališč in ocen, pa to ne vejja za obnaAanje in enotnost v mestu in strokovnih institucijah. Ta neenot-nost se je med ljudmi kazala v omahova-nju pri obrambi doseženih uspehov v našem razvoju, še zlasti ko je šlo za ned-voumne dosežke prejšrgih treh samopri-spevkov. Kazala se je pri premalo pre-pričjjivi argumentaciji o smotmosti če-trtega samoprispevka. Značilno je, da so posamezni upravni organi in predstav-niki komunalnih organizacij šli med Uu-di šele na izrecno zahtevo organov druž-benopolitičnih organizacij občine in me-sta. Organi nekaterih institucjj pa so sta-li obstrani.
Osvoboditi se moramo forumskega dela
Poleg drugih vzrokov moramo odgo-vor na rezultate referenduma iskati pri sebi, v družbenopolitičnih organizaci-jah, v našem delu in zavzetosti politič-nih aktivistov v posameznih okoljih. Imeti bi morali stalen in neposreden stik z tiudmi v hišah in med delavd v združenem delu. Nezadostna je bila tudi vpetost delegatov v politično življeivje. Upravičene so pripombe občanov, da so delegatske poti marsikje pretrgane. Pro-učiti moramo idejno in akcysko enot-nost in se osvoboditi forumskega načina dela in razmišljaiya, najti moramo pot med ljudmi in vmiti omajano zaupanje. Problem varstva okolja in komunalne infirastmkture ni rešen, potrebno se ga bo lotiti čim pr^j in zato morajo v skupž-čini in izvršnem svetu občine in mesta Ljubljane ponovno pretehtati razvtgne programe občine in mesta.
Od izvršnega sveta, upravnih organov, inSpekcijskih služb in drugih institucij moramo zahtevati, da proučijo svoje de-lo in odgovomost Zavzeti morajo odgo-voren odnos do konstruktivnih predlo-gov, pripomb in kritik, ki jih naslavjjajo delovni ljudje in občani. Potrebna je tu-di povečana odgovomost vseh, ki so za-dolženi za varovanje okotja. Zaostriti je potrebno kolektivno odgovomost orga-nizacij združenega dela s področja ko-munale. Proučiti je potrebno obnašanje in zavzetost vseh, ki so neposredno so-delovali pri pripravi samopnspevka, to so komunalne, finančne, planske in dru-ge institucije. Na področju komunalne in stanovanjske politike moramo nada-Ijevati z integracijo in povezovargem, lo-titi se vprašaixi prostora in dnigih nalog.