URN_NBN_SI_DOC-QVC0APQX

O c e n e i n p o r o č i l a Jože Kokole: Bibliografija doktor­ skih disertacij Univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920—1968. Ljubljana, Uni­ verza 1969. 232 + (V) str. 8°. Lani je slavila slovenska univerza svojo petdesetletnico. Ob tej prilož­ nosti so bile mnoge svečanosti, izdali pa so tudi tri knjige. V prvi, »Pet­ deset let slovenske univerze v Ljub­ ljani«, je objavljen obsežen in teme­ ljit pregled o njenem dosedanjem delovanju. V drugi, »Univerza v Ljub­ ljani« (II. knjiga) so biografije in bibliografije univerzitetnih učiteljev in sodelavcev za leta 1956 do 1966 (o tem je poročala že lanska »Knjižni­ ca«). Tretja knjiga pa je Kokoletova bibliografija. To delo smo nekoliko poznali že od prej, saj je bilo njegovo kronološko poglavje objavljeno leta 1966 v »Knjižnici«, le da je segalo samo do leta 1965. Sedaj je avtor po­ tegnil snov do konca leta 1968, jo pri­ kazal z vsemi možnimi podatki in pregledno uredil. Dobili smo biblio­ grafijo, ki se v vseh pogledih uvršča med naša najboljša tovrstna dela. Količinsko niti ni bogvekako obsežna — njeno gradivo je 690 disertacij. Njene vrednote so drugod: v pomemb­ nosti gradiva in strokovni obdelavi. Povod za nastanek disertacije je sicer formalne narave (napisati, pred­ ložiti in zagovarjati jo mora, kdor si hoče pridobiti doktorski naslov), po kakovosti pa mora ustrezati ravni znanosti svojega časa. Zato število in vsebina disertacij kake nacionalne univerze (in ljubljanska je taka) že tudi nakazujeta, koliko je kakšen na­ rod znanstveno tvoren in v katera področja je zlasti usmerjen študij njegovih znanstvenikov. (Ob strani puščamo dejstvo, da niso v Ljubljani doktorirali samo Slovenci in da so tudi po letu 1919 nekateri Slovenci doktorirali drugod; število enih in drugih ni posebno veliko, najbrž pa močno enako.) Na nastanek diserta­ cij in izbiro snovi zanje vpliva vrsta činiteljev: neraziskanost pojava, mož­ nost raziskovanja (inštituti, labora­ toriji, knjižnice, arhivi), sposobnost univerzitetnih učiteljev in drugih znanstvenikov, da vzbude zanimanje za svojo stroko, za znanstveno delo sploh itd. Tako, na primer, pogost­ nost disertacij iz kemije in fizike iz­ vira, med drugim, iz aktualnosti teh ved, ki v našem stoletju doživljata izreden razcvet, hkrati pa tudi iz mentorskih sposobnosti Maksa Samca (pred vojno) in iz prizadevanj Inšti­ tuta Jožefa Stefana (po vojni). Disertacije so z vso resnostjo na­ pisana znanstvena besedila, saj se z njimi avtorji potegujejo za priznanje svojega dela. Tako gradivo je za bi­ bliografa mikavno, ker vnaprej ve, da se bo ukvarjal z deli, ki so vredna truda. Poseben čar pa je v tem, da so disertacije običajno razmnožene le v nekaj izvodih in zato javnosti manj znane in težje dostopne, šele zadnja leta prejema NUK po en izvod vsake disertacije in od tedaj so uvrščane v »Slovensko bibliografijo«. Niti popol­ nega seznama, kdo je v Ljubljani dok­ toriral, nismo imeli. Kokole je torej zaoral hvaležno ledino. Na rektoratu Univerze je poiskal imena doktoran­ dov in naslove njihovih disertacij. Večino doktorskih naslovov je namreč podelila Univerza, le izjemoma drugi (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Visoka šola za politične vede. Tehniška visoka šola, ko je bila 166