LJUBLJANA St. 203 V Trstu, v frtrtali, SC. avgusta 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik u l X— EDINOST 9fnraUt9m Tsst B& «Bca & Pimibiih fAmkd KL Ta« 1141 Dopiai mmk m poilMo fekihatao la Amr pa mimnlHiit RafaopU m as as ac tfftcoajo. — Ust. isloihs la ti* ▼ Oorlct: o Bet Gkaai Ontect ft. 7, L * — Ttkl It ttt Olivni la odfovoral urednik; proL PMp Parte. n i par besed o plesu Zrn urednika Je največje moralno sari oščenje, ako vidi, da najde njegovo pi-Banje v javnosti odziv. Naj bo Že ta odziv tak ali tak — naj se dotičnik z nami strinja ali ne — vsak njegov odziv je dokaz, da je n&Sa izvajanja čital; ne samo to, temveč — in to je mnogo važnejše — da je o stvari tudi razmišljal in končno, na kar polagamo v smislu naših ponovnih pozivov k dopisovanju še posebno važnost, da se je odločil, da nam svoje mnenje tudi sporoči- članeič o plesu, ki ga nižje doli pri-občujomo, je en tak razveseljiv prispevek, ki ga ne samo radi priobčujemo — ustrezajoč želji našega prijatelja — temveč poleg tega tudi na uvodnem mestu. Članek je pravzaprav odgovor na naša izvajanja o plesu, ki smo jih napisali pretekli Četrtek med dnevnimi vestmi in s katerimi se naš sotrudnik ne strinja popolnoma. To dejstvo nas niti najmanj ne zadržuje glede objave njegovega prispevka. Nasprotno: mi si naravnost želimo, da bi vsako važnejše vprašanje, ki se nanaša na življenje našega ljudstva in ki ga predložimo javnosti v «Edinosti» izzvalo pravo anketo, v kateri bi izreklo svoje mnenje čim večje Število naših čitatelj ov in prijateljev. Eno takšnih važnih vprašanj je tudi vprašanje plesa. To nam dokazujejo tudi razni dopisi, opomini in svarila, ki jih objavljamo iz najrazličnejših krajev naše dežele. Poudarja se zdravstvena, gospodarska, kulturna in moralna škoda, lci si jo- s plesi povzroča sam prav oni del našega naroda, od čigar vsestranskega zdravja je odvisna vsa naša bodočnost, t. j. naša mladina. V teh dopisih pa se navadno ne izraža nikako določeno stališče glede tega vprašanja: vsi se omejujejo le na več ali manj megleno tarnanje. Vprašanje pa ni v tem, temveč gre za to, da je najde enkrat tako stališče, ki bo držalo ne samo v teoriji, ampak tudi v pralni. To stališče bomo našli po našem mnenju, ako rešimo predvsem vprašanje: kako naj se vodi borba proti plesu, ali naj bo cilj te borbe čim večja omejitev plesa ali pa naj bo cilj njega popolna odprava, tako cla bi moral zginiti sploh iz števila dovoljenih zabav. To vprašanje se mora rešiti, drugače je vsako enotno in dosledno postopanje izključeno. Praksa kmalu ovrže vsako stališče, ki ga zavzameš «brezkompro-misno» in brez ozira na njo. Le en primer: To ali ono društvo potrebuje denar za obnovo svojega odra, ono drugo za vzdrževanje brezplačne kuhinje za naše revne šolske otroke itd. Pa si odbori razbivajo glavo, kako priti do teh sredstev, in končno sklenejo, da je njih edina rešitev v tem, da priredijo plesno zabavo. Hitro se spiše reklamna notica za «Edinost». Uredništvo mora objaviti dotično vest proti svoji volji. Ali naj odreče objavo in s tem onemogoči onemu društvu nadaljno delovanje in morda tudi obstoj, in ali naj se celo izpostavi očitkom, da je z neobjavo pripravilo toliko in toliko naših revnih otrok ob kosilce? Ako bi veljal oni radikali-zem, ki ga priporoča naš današnji sotrudnik, bi bila odločitev lahka. Toda tudi navedeni slučaji nas učijo, da je življenje v resnici kompromis in ne skrajnost. Po teh pripombah dajemo besedo gospodu sotrudniku, ki je, kakor rečeno, za najradikalnejše stališče napram plesu. Izražamo pa obenem Željo, da bi se oglasili še drugi s svojim mnenjem o plesu. Osrednje vprašanje pri tem naj bi bilo: ali omejitev ali popolno iztrebljenje te vrste «zabav». Je mnogo takih, ki bodo spet kričali «Proč s črnimi očaHU, a jaz v kompro-misarstvo ne verujem in zato sem v ekstremu. Prepričan sem tudi, da z absolutističnimi odredbami ne gre: vedno se bodo dobili nasprotniki in tere je obiskovalo 131.513 gojencev. Ravnotako se nahaja v inozemstvu oko-lu 455 zavodov, na katerih podučujejo italijanski jezik. Tekom Šolskega leta 1926-1927 se bodo otvorile v Evropi in tudi v Ameriki nadaljnje nove italijan- ameri&ka prohibicija, četudi je velikan-jske šole. Zunanje ministrstvo je že po- sko človečansko delo, jih ima in je vzrok velikega tihotapstva in drugih hudodelstev. Priznavam tedaj, da z ekstremom ne vzgajamo, kvečjemu vladamo diktatorično in mislim, da bi ne dosegli velikih uspehov z najek-stremnejšimi odredbami glede plesa, ker spoznanje mora priti iz mladine same. Trdim pa, da se bomo le tedaj uspešno borili proti plesu, ko bomo stali s svojim osebnim prepričanjem na skrajni točki, govori proti, a pojde jutri sam na ples, ne bo koristil našemu stremljenju niti za pičico. Bodimo Jasni in odločal » svojih stališčih. To je tisto, kjer nisem kompromisar, kjer sem ekstremist. Bojevnik, ki ni popolnoma prepričan o stvari, za katero se bori, da je dobra, je slab bojevnik slalo potrebne zemstvo. šolske knjige v ino Katoliški omladinci opustošili prostora faSstovskoga krožka MANTOVA, 25. Skupina katoliških o mladincev, ki so se vračali z neke prireditve v Castiglione delle Stiviere, je preteklo noč vdrla v sedeže mantovan- _______ _______ske fašistovske pred straže v ulici Ce- Po 1 o vičar ki danes teare Battisti. Uničili so vse premičnine ' Tter papirje in jih pometali na ulico. Enaka usoda je doletela tudi nekatere fašistovske prapore in sliko Itala Balba. Ta vest je napravila v fašistovskih krogih najbolj mučen utis. Pokrajinski fašistovski tajnik on. Antonio Arriva->bene je izdal fašistovskim pristašem Prepričan sem, da tudi na ta moj članek dobim odgovor: «Proč s črnimi očali!», kot mi je pred kratkim zaklical neki športnik ob priliki polemike o nogometu, a to me ne straši, da bi ne povedal svojega mnenja tudi o drugi naši rani, o plesni maniji. Zadnjič sem molčal, ker je uredništvo želelo, da se polemika prenese v društva, a zelo rad bi odgovoril, posebno, ker se nahajam v takem položaju, da izražam lahko svoje misli edino le pismenim potom. Kar zadnjič na željo uredništva nisem mogel povedati, hočem povedati danes. Vse stvari, ki so sicer v svojem bistvu dobre, a so se tekom razvoja oddaljile od bistva toliko, da bi pot nazaj bila nemogoča ali pa zelo težka, Marsikatero stvar zagovarjamo, ker je tradicijonalna, ker je star običaj. Tudi jaz sem ljubitelj tradicij, a le dor brih; slabim pa sem največji sovražnik. Gotova navada ne pridobiva pravice do življenja že s tem, da je stara. Če bi se ravnali po tem pravilu, bi bili najbolj zakrknjeni konservativci in bi stopili napredku kratkomalo na vrat. Ali naj orjemo z lesenim plugom, ker so tako naši pradedje delali? Ali naj bomo tudi mi veseli vinski bratci, ker so ga naši dedje in očetje preradi srkali? Ali naj tudi mi zvečer na vasi zakličemo «aufbiks» in se stepemo, ker je to nekdaj spadalo k fantovstvu? I. t. d. Težko je boriti se proti tradicijam, a vendarle jih. je mogoče premagati. Majhen dokaz zato nam daje že dopisnik iz PlaviJ, sam pravi namreč, da je bila nekdaj «šagra» v navadi na dan opa-sila, a danes ni več na ta dan, ampak nedeljo prej ali kasneje. Dalje pravi dopisnik tudi, da je na dan «šagre» mnogo tujcev v vasi. Pridejo gotovo na ples in zato izgovor, da enkrat na leto lahko dovolimo mladini se povrteti, ne drži več. Opaeujmo plesno gibanje v določenem okrožju in videli bomo, da se v poletnih mesecih «šagre» vrste nedeljo za nedeljo v raznih vaseh; v vsaki vasi prirede seveda le enkrat, a drugo nedeljo gredo v sosedno vas in spet tretjo nedeljo drugam. Je že tradicija taka, da je treba za «šagro» obiskati svoje sosede in da ti ob priliki obisk vrnejo. Tako mladina pleše iz nedeljo v nedeljo. Če bi hoteli dovoliti mladini le enkrat ponoreti, t* morali v okraju imeti samo eno «ša-gr©» v letu; zato bi bilo dobro, da bi dopisnik iz Plavij predlagal vaškim fantom, katerih pobliže ne poznam, a verjamem dopisniku, da so idealni mla^ deniči, naj za drugo leto opuste to tradicijo in naj gredo enkrat, če že m mogoče živeti brez te, na «šagro» v eno sosednih vasi se zavrteti in se spotiti. Se bi se dalo pisati o plesu, ker je ta eno najvažnejših vprašanj našega narodnega zdravja: telesnega in duševnega in je to tudi vprašanje naSega gospodarstva. O vplivu plesa na moralno in telesno zdravje se je že mnogo pisalo in govprilo in še bo treba o tem razpravljati; o škodi plesa za gospodarstvo pa so se prepričali ptavijski fantje najbrže sami, ko so v pondeljek delali račune o svojem denarju in ko so trudni in brez volje šli na delo ali so celo od tega izostali. D. P. >strogo povelje, da nikakor ne smejo izvajati represalij. Povratek prestolonaslednika Hnmberta Is Cortine d'lnpmo BENETKE, 25. V spremstvu pobočni-Jka generala Clerici se je danes povrnil s posebnim vlakom iz Cortine đ'Am-pezzo prestolonaslednik Humbert. Na kolodvora so ga sprejeli minister Volpi, prefekt gr. uff. Coffarf, podadmiral Tanca in drugi zastopniki oblasti. Prestolonaslednik Humbert se je v spremstvu ministra Volpija in generala Cle-ricija odpeljal s kolodvora v kraljevo palačo. _ Nlzzo pa je odpotoval neki zastopnik zunanjega ministra, ki bo posetil soprogo g. Stepanoviča. Minister za pošte in brzojav je odpotoval v resortnih zadevah na Bled. Marife peglaj ia saifid Fangalos interniran na Kginl ATENE, 25. Atenska brzojavna agencija sporoča: Admiral Konduriotis je prispel v Atene ter je prevzel predsed-ništvo republike. Sinoči je general Kon-dilis pričel z načelniki političnih skupin razgovore za sestavo koalicijske vlade. Kondilisu se je predstavila po- tuacija v zapadnem delu Sredozemske* ga morja sledeča: v prvi vrsti bo pro-vladovala Anglija s svojim najmoč* ne j dim vojnim hrodovjem, ojaCenim a «Nelsonom» in «Roneyem». Francija, ki bo morala gledati tudi svoje morska meje na oceanu, bo branila progo Mar«. sil j a-Alžir; na vzhodu bo imela italt-jansko brod ov je, ki razpolaga s približno enakimi močmi, na zapadu in na jugu pa obnovljeno špansko brodovje. Dri. pod tajništvo francoskega ministru skega predsednifitva odpravljeno PARIZ, 25. Na predlog ministrskega predsednika je bilo končnoveljavno odpravljeno državno podtajništvo mini-sebna delegacija trgovcev, industrijcev istrskega predsedništva. Tozadevni kre-in delavcev, ki mu je izrazila željo, naj diti, predvideni v državnem proračunu bi on sprejel mesto predsednika v koa-vZa i. 1926, so bili razveljavljeni, licijski vladi. Bivši diktator Pa«gak» je bil prepeljan v zapore na otok Egina. V Solunu so se proti njemu vršile velike demonstracije in v Atenah ga je ljudska množica hotela umoriti, ko so ga odvedli iz vojaške bolnišnice, kjer je bil zaprt. Na Egini bo ostal dokler ne pride pred sodišče. ATENE, 25. Kako je Turška vstopila v svetovno vojno ANGORA, 25. Državni pravdnik ja včeraj izrekel svoj obtožilni govor proti u^ijonističnim zarotnikom, ki so hoteli strmoglaviti sedanji režim. V svojem govoru je drž. tajnik omenil tudi, kako je bila Turčija pognana v svetov-General Kondilis in vsi j110 vojno. Pogodbo z Nemčijo so držali načelniki 'političnih strank, Kafandaris, i strogo tajno. Razun Enver-bega, Talaat-JVlahalacopulos, Papanastasiu, Metaxas Džamel-bega in Said-Halnija, ni Tsaarcaris, Demergis in Sotolus, so se živa duša vedela v Turčiji za to po- zbrali nocoj k seji, kateri je nredsedo-i £odbo- Tedanja vlada je sprejela vse val admiral Konduriotis. Vsi so soglas-;nemškfi predloge, ki niso bili v skladu no priznali Konduriotisa predsednika republike. za novega z neodvisnostjo države, in nemški vo- jaški poveljniki so uživali v Turčiji pri-. , . vilegiran položaj. V državni blagajni Radi tega sklepa je uradni list obja- je bilo tedaj le malo denarja. — Državni vil naslednji Koodunotisev proglas na~tajnik je navajai odgovornosti, ki jih narod: Ker je bila odpravljena dikta^|ima unijonistična stranka pred zgodo- Ramrotttev v Tzansjahiji tura, prevzemam danes spet izvrševa- vino, ker je pognala narod v pogubo. nje svojih predsedniških funkcij, kate-1pbdolžil je Diavid^bega in bivšega fi-ro mi je poverila 4. helenska narodna nančnega ministra dr. Nazima, da sta se hotela s pomočjo atentata polastiti vlade. Zahteval je trajen izgon za sedem obdolžencev, za drugih trideset skupščina. General Kondilis, predsed-RIM, 25. Guverner italijanske Soma^|nik republike in vsi načelniki političnih lije je izvedel v Transjubiji popolna strank so soglasno • ugotovili potrebo ^ ^^^ razorožitev Rivalstva. Vse orožje osnovanja koalicijske vlade. Razgovori j obdolžencev pa je predlagal oprostitev, strelivo so prebivalci predali Italijan- se bodo danes nadaljevali. 1 skim oblastim Tekom operacij se ni j ---- dogodil na vsem ozemlju prav nobeni Špansko pomorsko oboroževanje incident. D*Annanzlo predsednik sindikata pisateljev in avtorjev? RIM, 25. V kratkem pride v Rim pesnik Gabriele D'Annunzio. Kakor doznava «Informatore deli a Stampa», mu bodo ob tej priliki ponudili častno predsedstvo sindikata pisateljev in avtorjev. Mfia tttvhn v mlHrosten muzeja Sculo Neznani tatovi odnesli • zgodovinskih zlatih svetinj in Napoleonovo sabljo MILAN, 25. Neznani tatovi so včeraj vdrli v muzej Scala ter so odnesli Šest zlatih svetinj, ki so velikega zgodovinskega pomena, in Napoleonovo sabljo. Zdi se, da so tatovi dobro poznali muzejske prostore ter delj časa proučevali načrt za izvršitev te tatvine. Kvestura je takoj uvedla natančno preiskavo. O dosedanjih uspehih ni še objavila ni-kakih podatkov. . . Pred sklenitvijo jaSostoDcnfto-poUske pogodbe PARIZ, 25. Pariški «Temps» se v daljšem Članku bavi z načrti španske vlade za zgraditev novih vojnih ladij. Li3t ugotavlja, da je Španska namenila v to s vrbo 877,729.925 pezet. Obogatila bo tekom 10 let svoje vojno brodovje z novimi križarkami, rušilci, podmorniki, minonosci itd. Če bo ta program izveden, «Temps», bo v Sredozemskem morju nastal nov položaj, s katerim bo treba računati. Čez par let bo strategična si- Izpremembe v sovjetskih vodilnih mestiji MOSKVA, 25. Na mesto Joefa, člana revolucionarnega vojnega odbora ZSSR in vrhovnega poveljnika ruskega vojnega brodovja, je bil imenovan Muhljo-vič, ki je bil do sedaj pomočnik poveljnika zračnega vojneg-a brodovja. Osrednja uprava rdeče vojske je bila preurejena. Sergij Kamenev, član revolucijo-pravi narnega vojnega odbora in glavni nadzornik vojske, je prevzel vodstvo osrednje upruve. Za njegovega pomočnika je bil imenovan Levočjev. V tržiški ladjedelnici Ako se voziš po železniški progi!cer v letih 1916., 1917. in 1918. je bilo Trst-Gorica ali pa Trst-Benetke, tedaj ] splavljenih 8 podmorskih čolnov v ti neposredno pred tvojim dohodom v skupnem obsegu 10.550 ton. Konference u polna C&lsl RIM, 25. Prvi minister on. Mussolini je imel danes v palači Chigi konferenco z državnim podtajnikom generalom Bonzani in generalom Piccio, ki je načelnik generalnega štaba za zrakoplovstvo. Razpravljali so o raznih vprašanjih glede italijanske zrakoplovbe. Nato je sprejel Mussolini državnega podtajnika za vojsko generala Cavallero BEOGRAD, 25. (Izv.) Splošni politični ter admirala Siriannija. Nadalje se je položaj se tudi tekom današnjega dne razgovarjal z državnim podtajnikom žalni prav nič izpremenil. Vlada je danes zunanje zadeve on. Grandi in s pravo-'-* ~~ s " sodnim ministrom on. Rocco o problemih, katere bo pretresal ministrski svet VARŠAVA, 25. Pogodba prijateljstva in arbitraže med Poljsko in Jugoslavijo bo podpisana v Ženevi. Jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčić bo prispel v Varšavo najbrž takoj po končanem zasedanju Družbe narodov. Poljski zunanji minister Zaleski bo vrnil obisk v iBeogradu. V političnih krogih zatrjujejo, da je ta pogodba jasen dokaz miroljubnosti obeh držav. Pogodba bo podpisana v Ženevi, kar znači da pripisujeta Poljska in Jugoslavija veliko važnost mednarodni ustanovi, ki ima tam svoj sedež. V političnih krogih zatrjujejo tudi, da se, kljub pogodbi položaj Poljske napram Mali antanti ne bo izpremenil ter da bo Poljska ostala izven Malega sporazuma. _ Položni o ]a$. radikalni stranki Tržič skoraj nehote padejo v oči ogromna dvigala, ki stegujejo liki gro- Prvo povojno leto pomeni skoraj popoln zastoj dela v tržiški ladjedelnici, madne kače svoje glave onkraj mesta vki je znatno trpela od vojnih dogodkov, ob morski obali. To je tržiška ladjedel-^L. 1919. so bile splavljene le tri barke v skupnem obsegu 210 ton. Toda že naslednjega leta je pričela tržiška ladjedelnica znova procvitati, kajti število splavljenih ladij se je povzpelo že na & s skupnim obsegom 10.488.60 ton. V 1. 1921. je število ton pri istem številu ladij kakor 1. 1920. naraslo že na 16.570'89 in 1. 1922 pri ravnotako samo na prihodnjem zasedanju. Končno je državni podtajnik on. Teruzzi poročal Mussoliniju o notranjem položaju dežele. Osrednji tržni odbor in vprašanja izdelovanja kruha Danes popoldne se je sestal v mini- vse taka stvari nadomestimo z dragimi, lažje iz- - - ^ , vedljivimL To je moje pršilo in če{strstvu zanarodnogospo^rstvo^red- sem pisal proti nogomet^, sem pisal ^ ^ ?dbor ter zato, ker sem mnenja, da bi nas stala nostl lzvaJan3e odloka Slede lzdel°- pot k pravemu nogometu mnogo več vanja krVha' je J3? dolgem raz- truda kot pa nadomestitev tega z dru- motnvanju sesta^ nekatere predloge, gim sportom ki bodo jutn predloženi v odobritev mi- Toda namen moj je pisati o plesu in nistru za ?arodn? gospodarstvo. Nove šel sem malo s poti odredbe glede izdelovanja kruha bodo Ples je v svojem bistvu, v svoji vročene prefektom potom okrožnice prvotni obliki umetnost. Mi pa smo gu tekom dveh dni. od umetnosti tako daleč, da bi bila pot Italijansko Sola ▼ inozemstva p a za j nemogoča. Zato imam isto stali- V Šolskem letu 1925-1926 je delovalo M _ „ ___ fcče o plesu kot o nogometu. Vem, da *v inozemstvu 1,110 italijanskih šol, ka- šega jugosL konzula, Stepanovića. V imela sejo, na kateri je razpravljala o novem proračunu. V poslanskih klubih postaja sedaj nekoliko živahnejše, ker se poslanci vračajo v Beograd. Skupščinski predsednik Trifković se še ni povrnil. V ra-dikalskih vrstah se opaža velika nesigurnost radi zavlačevanja rešitve notranje krize stranke. Ker se Pašič ne bo tako kmalu povrnil, ni pričakovati skorajšnjega razčiščen ja v stranki. Nezadovoljnost radi izida občinskih volitev je posebno v nekaterih občinah v notranjosti Srbije precej velika. V Za-ječaru je mestni odbor izključil iz radi-kalske stranke poslanca Vaso Franiče-viča. O tej izključitvi bo izrekel zadnjo besedo glavni odbor. Ker je Franičevič pristaš Ljube Jovanovića, je zelo verjetno, da bo glavni odbor potrdil izključitev. Danes je odpotovala iz Trsta komisija, ki se bavi z zadevo poneverbe biv- nica (Cantiere navale triestino). Postanek in razvoj ladjedelnico Pred dvajsetimi leti so se razprostirala na onem gromadnem prostoru, katerega zavzema danes tržiška ladjedelnica in na katerem se danes razlega kričeča pesem dela, še tiha, rodovitna polja in mesto Tržič, ki šteje danes pri- . snlavlienih ladiah že na 30 383'36 bližno 20.000 prebivalcev, je bilo tedaj|^in splavljenih ladjah že na ćV.čtić ćb še neznaten trg. Pa je prišel tedaj vj Tržič ustanovitelj in največji akeijonarj Po razmeroma brze m povojnem pro-tržaške paroplovne družbe CosuHch! cvltu Pa Je nastopila v naslednjih letih, vitez Kalist Cosulich, čigar podjetni zlasti v novih pokrajinah, občutna goje takoj uvidel, da je tu jako prtpr&vcn sP°darska k7za: katera ni prizanesla prostor za zgradbo ladjedelnice. To je!^ tržlšH ladjedelnici. V 1. 1922 so bilo avgusta 1. 1907. Meseca maja 180$. i Jlle namreč splavljene samo 4 ladje, pa so bila v novi ladjedelnici že pola-: f te vilo ton splavljenih ladij pa jezna-žena prva hrbtišča za nove ladje in gal° samo 6.432^158 ton. :Nič boljše ni bilo meseca decembra istega leta je že spla- v naslednjem letu 192o., ko je bilo sicer vala v morje prva nova ladja, zgraje-; »P^jenih 7 ladij, a je število ton znana v novi ladjedelnici, mešani parnikjšal° Se vedno samo 6.904'62. L. 1924. se «Trieste» ; opaža v razvoju ladjedelnice že znatno Kakor se je rapidno Prtilo ^ Ka-j^^ lista Cosuhcha zasnovano delo ton pa samo na 7027'20. Zato pa rnični se je tudi rapidno nadaljevalo m stop-i^^^^ preporod ladjedelnice njevalo. 2e 1. 1909. je bilo splavljenih v . : vsrtaienie k novemu živlieniu. morje 12 novih ladij v skupnem oh*e- " , J10 gu 6722 ton. L. 1910 je to število sicer ™ ® to 9 bark s skuonTm obs£ padlo na 5 novih ladij v skupnem o£ G0.603'30 ton, od katerih pripada M^fi!® niC manj nego 23.500 ton znameniUmo-torni ladji «Saturnia». Tekoče leto pal naraščalo v naslednjih letih. Ni sicer naraščalo toliko število splavljenih ladij, pač pa število ton njihovega' obsega, kar pomeni, da so se v ladjedelnici pričele graditi vedno večje ladje. L. 1911. je bilo zgrajenih 7 novih ladij v skupnem obsegu 17.815 ton, 1. 1912. 10 v skupnem obsegu 19.034 ton, leta 1913. pa že 14 v skupnem obsegu 32.405 ton. L. 1914. se že Čutijo tudi V tržiški ladjedelnici posledice izbruha svetovne vojne, zakaj v tem letu je bilo splavljenih le 8 novih ladij v skupnem obsegu 14.703 ton in pa 2 torpedovki. Z izbruhom avstrijsko-italijanske vojne je seveda zastalo delo tudi v tržiški ladjedelnici ali popolnoma prenehalo pa le ni, čeprav je bila ladjedelnica skoraj vedno pod strelom. Se v letu 1915. je bilo namreč splavljenih 6 ladij v skupnem obsegu nič manj nego 50.330 ton in pa 4 križarke in 1 torpe-dovka. Pa tudi med samo vojno in si- obeta tržiški ladjedelnici še lepši pno-cvit, ki bo najbrže znatno presegel in nadkrilil vsa prejšnja leta. Ustroj ladjedelnice Tržiška ladjedelnica zavzema 300 tisoč kvadratnih metrov zemeljske površine. Baš ta obsežnost prostora je omogočila razvrstiti posamezne delavnice na način, ki najbolj odgovarja posameznim fazam proizvodnje, radi česar se gradbeno delo razvija z največjo hitrostjo in obenem največjo štednjo. Kakor je danes opremljena, se prišteva tržiška ladjedelnica riied največje v Evropi in morda za največjo in najboljše opremljeno v Sredozemskem morju, zakaj v njej najde lahko dela in zaslužka nad 6000 delavcev in je v stalnu zgraditi letno ladje s skupnim obsegom 100.000 ton. V svoji notranjosti ima pravo železniško omrežje, ki je raz- a. V trem, one ^b. avgusta 1926. pleteno po celi ladjedelnici in katerega železniških vozov in popravljanje lo- delnica, dočim ostali komaj izhajajo, dolžina znaša 25 km. Za svoj notranji promet razpolaga ladjedelnica s 4 loko-niotivami in 50 vagoni- Z glavno železniško progo pa je spojena preko postaje Honchi-Staranzano. V njenih dokih še lahko gradi istočasno osem ladij velikega obsega. Se predno se približaš ladjedelnici, te že od daleč pozdravlja bučeča pesem dela, katere akordi se ponajveč skladajo iz udarcev kladiv. Zdi se ti, kakor da se bližaš ogromni kovaški delavnici, v kateri udriha po tisočerih nakovalih sam hudič, zakaj tako oglušujoča je ta pesem. Ko pa vstopiš v ladjedelnico, vidiš vsepovsod nešteto človeških postav z zagorelimi obrazi, ki se liki mravlje vrtijo okoli ogromnih ogrodij ladij ali pa ogromnih- jeklenih plošč, katere se pokorno upogibajo pod udarci teh mravelj, dokler ne zavzamejo ono obliko, katero jim je določil ustvarjajoči duh graditelja, nakar jih prenašajo ogromna dvigala liki smeti na določeno mesto. V splošnem pa je težko popisati človeku, ki se je vse svoje žive dni vedno vojeval s praktičnimi vedami, to ogromno mravljišče, iz katerega splavijo komotiv. Temu razširjenemu delokrogu odgovarjajo tudi nove aeronavtične in elektromehanične delavnice in pa delavnice za izdelavo železniških vozov, katerih popis pa bi zavzel preveč prostora. Narodno-gospodanld pomen ladje- Ako povem, da je trenutno v tržiški ladjedelnici zaposlenih 6100 delavcev in nad 500 uradnikov, je že s temi številkami dovoljno povedano, kako velikega narodnogospodarskega pomena je ne samo za mesto Tržič in hližnjo okolico, ampak za celo Julijsko Krajino. Zakaj v tržiški ladjedelnici ne najdeš samo delavstva iz mesta, spodnjega Krasa in Furlanije, ampak zastopana je cela Julijska Krajina od Pre-dila pa do same UČke gore. Razen nekateri bolj, nekateri manj znosno, nekateri pa celo životarijo. Razumljivo je tedaj, da ob takih plačah navaden delavec z mnogoštevilno družino, ki je navezan izključno na zaslužek v ladjedelnici, le težko izhaja. Zato se, mislim, pretežna veČina delavstva ladjedelnice rekrutira iz bližnje in daljne tržiške okolice, ki sega v tem smislu celo preko Gorice, kjer ima lastno hišico in tudi lastno premoženje, katero upravlja in obdeluje o-stala družina, tako da pomeni njihov zaslužek nekak priboljšek k dohodkom iz domačega gospodarstva. Čeprav je njihov položaj znatno boljši od onega ostalega delavstva, pa le ni vreden zavidanja. Po zimi morajo iti, v mnogih slučajih tudi po več ur daleč, vsako jutro v mrazu, burji in •ečje in tehnič. najboljše opremljene 1 a-' zamore jo žilava podjetnost, železna djedelnice v Sredozem. morju. Kalikst, v »trajnost in neomahljiva volja, bi paC Cosulich, ustanovitelj ladjedelnice, je bil, ako bi lastniki družbe zraven ko- vzhodne Furlanije in spodnjega Krasa 'po leti+ pa v inH c,elih je zlasti mnogoštevilno zLtopanaioblaklh P^estnega prahu na delo v kršna Istra. Pa tudi iz naših Gor, Brd, vipavske doline in goriške okolice je veliko ljudi zaposlenih v tržiški ladjedelnici Pojdi zjutraj med 7. in 8. uro, zlasti pa zvečer po 5. uri po katerikoli cesti, ki vodi iz Tržiča ali v Tržič, pa boš Tržič, opoldne povžijejo skromno kosilo, katero so jim .-še prejšnjega večera pripravile doma njihove družine, popoldne pa se v ravnoistih pogojih in okolščinah vračajo zamazani in utrujeni na svoje oddaljene domove. Osem-urni delavnik se namreč pričenja ob 8. uri zjutraj ter končuje z 1-urnim opoldanskim odmorom ob 5. uri popoldne. Ostali del delavstva, ki prebiva v Tr- umrl v oktobru 1. 1918, zapustivši vodstvo od njega ustanovljene paroplovne družbe in ladjedelnice svojim trem sinovom Albertu, Guidu in Oskarju, kateri poslednji je nedavno na tako tragičen način utonil v Portorose. Po vojni je paroplovna družba po-—svoj delniški kapital na 250 množila losa «Satumije» s 23.500 tonami obsega postavili malo jadernico «Fides» s 650 tonami obsega, s katero je njihov ded Anton Feliks Cosulich otvoril tako lepo uspevajoče brodarsko udejsčvovanje da t našnje družbe. Bil bi to velikan poleg smrkovca, slon poleg iiiuhe! Pred še na sedemdesetimi leti je bila lastnina oee- milijonov lir in je pričela znova razvi-1 ta ustanoviteljev družbe ena sama ma jati živahno delavnost. V decembru la jadernica, ki je bila igrača morskim lanskega leta je bila splavljena po nje- j ralovom, danes pa režejo kolosi šte-nem naroČilu v morje v tržiški ladje-1 vidnega brodovja družbe, ne meneč se delnici motorna ladja «Saturnia», ka- za burjo in vihar, široke oceane katerih tere obseg znaša 23.500 ton in ki bo j morski \aiovi so sedaj njim v igračo, imela prostora za 3000 oseb. | in vfct to je dosegla «Fides» (vera) nje- Najlepši in najnazornejši dokaz, kajinih ustanoviteljev! F. J. DNEVNE vsako toliko časa v morje orjaški v*Lt- Jzrl cele procesije delavstva, ki se bo-kani, ki potem ponosno režejo ocean«?. p^aja čilo in sveže na delo, ali Čeprav se je prijazni inženir Santorira, j £:& ^ vrača po trudapolnem dnevu iz-! ki me je spremljal po ladjedelnici, »a>mučeno in zamazano z dela. Razen ko-j vse pretege trudil, da bi mi vcepil v lPH r*ava£aj0 jn odvažajo jutranji in ve-; ^ ob današnji draginji pale trdo glavo vsaj najenostavnejše pojme ------*— ---" **—*- o gradnji ladij, moram na svojo sramoto priznati, da je ostalo v njej prav malo. Zato odgovarjam za popis, ki ga nižje podajam, le v toliko, kolikor mi to veleva zakon. Pri večjih zgradbah na suhem se po-klada ob pričetku gradnje več ali manj slovesno temeljni kamen. Pri večjih morskih zgradbah, kakor so ravno ladje, se pa praznuje ta slovesni dogodek s položitvijo hrbtišča ladje, ki je tudi nekak temelj ali hrbtenica nove zgradbe. Je to ogromen železen drog, ki zavzema ravnoisto dolžino, kakor ;io bo imela na svojem dnu nova ladja. černi vlaki cele trume delavstva iz sa- težko preriva skozi življenje, zlasti ako mega Kraiina, Červinjana, Trsta in cd|Je delavec oženjen ter ima povrh tega drugod. :še mnogoštevilno družino. Sicer ima Zlasti velikega pomena je tržiška | ladjedelnica lastne koM^e ki nudijo ladjedelnica za naieca Kraševca ka-iv nje) zaposlenemu delavstvu zivljenj- nudila f potrebSMne po nitjih cenah nego , , .- . K, „ i-i-i-irn-i - drugod, ter ima tudi lastne delavske toda draginja je prevelika in šte-preživeti svojo družino. Zato hodijo on . . . - • _ _ __ ali njegovi sinovi v ladjedelnico, ostala delavskih hiš (82) je ^™jhno družina na ofedelnie domače nolie ver da bl moSel delavec z mnogoštevilno se na tanačmšerazmTr^^^ 21103110 izh*iatl V 16111 ^ledu Jnl^ se godi še najboljše samcem, za katere skozi nelahko življenje. Pa ne samo to! . ®__... ,J J, , . __„ , Razen nie*ra hodi vsak dan ali iu ,» — v. , . . , . .. ; znosno ceno. Soba za eno osebo s tame Kakor raste na kopnem iz temelja no- i tedensko 17.50 lir, za dve osebi pa 28 zgrndba. tako raste _ pri morsk:h hrana I. razreda stane dnevno 6 lir, va gradnjah iz hrbtišča nova ladja. Bistve-! mT dru®re d^111^ pndelke. Isto ™ hrana II. razreda pa le 3.60 lire. Sara- veija za Kraševca, velja v večji ali; ... . . . . . . . - _ .. - . , j. * t-, , J ski delavec si tedai lahko še marsikaj manjši men tudi za Furlana. ! J J na razlika obstoji le v gradbenem ma-terijalu. Pri gradnjah na suhem se polagajo Ose občine dobijo poteitate Tako poročajo vesti iz Rima. Tozadevni načrt je že pripravljen. in se bo sklepalo o njem že na prihodnji seji ministrskega sveta. Z novim zakonom se bodo razširile določbe že znanega zakona o poteštatih tudi na vse one občine, katere , imajo nad 5000 prebivalcev. In sicer na vse brez razlike, tako da tudi mesta kakor Trst, Gorica itd. si ne bodo več volile župana, temveč dobijo od vlade imenovanega načelnika. Razlika med načelniki večjih in VESTI Dllalko kuhinja o Gorici Tudi v prihodnjem šolskem letu bo Dijaška kuhinja v Gorici nudila dijakom hrano jk> cenah, kot bo njo stala. Od darov vseh naših slojev zavisi, kolikim izmed njih bo lahko nudila hrano ^po znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Dijaško kuhinjo v Gorci, naj vložijo čim prej prošnje na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opišejo gmotne razmere svoje družine. Prošnji naj prilože: 1. Družinski list; manjših občin bo baje le ta, da se nei£. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Potrdilo bodo načelniki večjih občin imenovali ^aii pa priporočilo domačega duhovnike poteštati, temveč veliki komisarji ali'^u pa učitelja o vedenju prosilca, guvernerji. . | Prošnje morajo biti vložene najkas- Do konca letošnjega leta bodo — po neje do 15. septembra. Vložiti jih mo-hh — rajo tudi lanski obiskovalci Dijaške ku- hinje. V interesu dijakov je, da jih vložijo čim prej, ker se bodo v slučaju prevelikega števila prosilcev upoštevan le predvsem prvovložene prošnje. Prosilci naj odpošljejo prošnje na: Dijaška kuhinja, v Gorici, ulica San Giovanni 7, L istih vesteh — imenovani občinski načelniki za vse občine kraljevine. Kaznovano Spekulacije «Gazzetta Uffieiale* od 23. t. m. objavlja tri odloke finančnega ministrstva, s katerimi so se odredile kazni radi nedovoljene špekulacije. Rimski «Credito Italiano» je bil kaznovan z globo 10.000 lir, ker se ni držal" čl. 2. kr. odloka od 10. junija 192(i. in čl. 2., 3. in 15. ministrskega odloka od 11. junija 1926. Dalje je bil kaznovan z globo 300 Idr Morris Davide v Brescii, ker je Veliki pomen blagodejnega gospodar- _________________„_______ „ Žiriral na inozemstvo tri čeke Banca d'Ita- 1 prihrani, doČim oženjen delavec morallia, in končno Banca Rossini, Borghi R&ssi kamen nad kamnom ali pa opeka n^dj8^,^1^ t.rži|ke l.^df1™6 ... . . _ rihfirliio uruvinii Kra« in V7nnrna opeko, pri morskih gradnjah pa ena sta | občutila spodnji Kras in vzhodna Fur- ^.'VCUČL je Fam zidajo biti zadovoljen, ako lahko živi in izhaja s svojo družino. Pač pa je dobro urejeno socijalno je'skrbstvo za delavstvo, ki prebiva v Tr- Poleg'dW ogromne jekl-ne plošče. ^^ Po^bno tedaj, ko je za nekaj Seveda je način «zidanja* docela drugi, j^f^^JEJ 1?°?tai; S}® , a u trojma ri- i zgra ljudi, je bilo takrat zapo-:tec in oddihališče za delavske otroke, ^^ri r^S ; v letih 1922. in 1923., ko je tudi tržiška: žiču. Razen delavskega hotela, konsu-ziciarji ki se poslužujemo nreživliala nrecei ostroga in delavskih hiš je ladjedelnica žlice in «malte», tu pa kovači in zabi-j>či žebljev, ki morajo jeklene plošče j zlivati in zabijati eno poleg druge. Ka- | kor so pri gradnji poslopja v prvem j Času, do pokritja, zaposleni skoraj iz- J ključno zidarji, tako so pri gradnji! ladje v prvem času, do njenega splava, j zaposleni poleg risarjev skoraj iz~|; ladjedelnica preživljala precej ostro, krizo. Medtem ko zaposluje danes pri-! zgradila za svoje delavstvo otroški vr-bližno 7000 ljudi, je bilo takrat zapo-!tec m oddihališče za delavske otroke, slenih v njej komaj 2000. Posledica te- nudita zavetišče, pouk in razvedrilo mu je bila ostra gosj>odarska kr^a ^ otrokom ter dečkom in de- tudi za tržiske zaledje Kmetje n -o -ki?cam. ladjedelnica ima lastno glcda-mogli skoraj nikjer oddajati svojih v katerem je I-c-cora za 1000 pridelkov, oni posestniki pa, ki niso ^ vršijo predstave drama- 7-1 bi i i č T ^itk) s 1 en i1 imeii lastne zemlje, so se sko-jtičn^a krožka koncerti pevskega in enem iz štirih ^ trumoma izseljevali v Francijo m: glasbenega krožka ladjedelnice ah pa in dr. v Milanu z globo 2000 lir, ker je kup-čevala z valuto brez tozadevnega dovoljenja. _ Kaj Je s tem sparom? Pišejo nam: Ravno leto dni je, odkar je odbor «Sport-nega Udruženja» na svoji seji (25. 8. 25.) soglasno izključil S. K. Val iz srede svojih kritike, kakor jo je vedno goj-ilo Julij-sko članic'. Vzrok kakor tudd povod je javnos^ časopisje; Iz novinarskega sindikata Vodstvo tukajšnjega novinarskega sindikata nam poroča: Vodstvo /ašistovskega sindikata puljskiii novinarjev, po pretresu slučaja, ki se je dogodil 23. avgusta zvečer v veži gledališča Fenice, kjer je imprezarij — ravnatelj operetne družbe kav. Achille Maresca na-.padel in žalil kritika lista «Popolo di Trie-ste» (radi kritike operete, Clidffon e Chif-fonette) ter se obenem nekorektno izražal o kritikih sploh: naglasa pravico do svobodne in pošten« že odcela znan, zato na potrebno, da bi začel svežiti spomin na one usodepolne spore. Na vsa naša društva je napravila ta izključitev globok vtis ker se je vedno upalo, Čeprav se je spor ostril, da pride do prijateljskega sporazuma, t. j. da S. K. Val sprejme pogoje S. U., kojim je podvrženih ključno le kovači in v enem iz štirih ogromnm oaueiKov j ^ ie izselievanie^ko- kinemato^rafične predstave ^^o^miTrrrf4!^^^^etrov ^^POP^lnoH*** jH^n^a^ fc ^prav ^ ^ dušno hrano delavstva skrbi povrh 20 društev. Na žalost še danes ovirajo u-naV3le)- V 0gr0mni 150 metr°V ne more še govoriti o kakem " bl«go- tega prec,i bogata potujoCa knjižnica. stanju, je življenje postalo pa vendarle Športni - ^k goji nogomet, telovad-znosnejše. Seveda ni to izključna za- l>o. ve^l&nje in druge panoge sporta v sluga tržiške ladjedelnice, ampak tudi posebnih prostorih in igriščih. Ladje-ostale tržižke industrije, ki se je po- .ddniča podpira izdatno osnovne in lagoma pričela oživljati, toda največji j strokovne šole, v katerih si vzgaja iz- dolgi in 25 metrov široki dvorani za risanje je na parketnih tleh zarisan skoraj cel načrt nove ladje. Po tem nar črtu se modelirajo oblike, katero morajo zadobiti posamezne jeklene plošče. Tu izdelani modeli se potem predajajo s^T ežeče delavničr Tam sc re" delež na tem zboljšanju ima pa le ladje- ufen delavski naraščaj. Ne manjka se-spoaaj lezece aeiavnice. lam se je- -Hvo^iSH omhnioMrii v* v-^tpro. klene plošče izoblikujejo, nakar jih ogromna električna dvigala prenašajo na gradbeni prostor, da zavzamejo tam v gradeči se ladji njim določeno mesto. In z vsakim dnem se vzpenja na novo gradeča se ladja, vedno višje in višje, dokler ne doseže one višine, kakor jo predvideva njen načrt. Čim je novo poslopje pokrito, tedaj delnica. Položaj delavstva Kakor sem že omenil, je v tržiški ladjedelnici danes zaposleno, vštevši uradništvo in drugo službeno osobje,1 okrog 7000 delavcev. Po narodni pri padnosti je skoraj polovica Slovencev,1 nosti S. K. Vala se razmerje ni popolnoma nič zboljšalo in ni še na obzorju zarja sporazuma. Obojestranski športni faktorji, poglejte si resno v oči! Zavedajte se svojih odgovornih mest in pomnite, da društveno življenje ni nič -drugega kot vzpodbuda, priprave in čr- •veda zdravniški ambulatorij, h katere- ^nje smernic našemu naraščaju! Kako mi* ip nrikliučpnn maihna bolnišnica naj Pres°Ja hodoča generadja tako delo, mu je priključena majnna Doinisnica.jk. je rodi]o ]od razdora? „ ostali, Obstojajo tudi posebne socijalne usta~ j Vam stojimo ob stranif ki pa niraamo vpiiv- nove kakor na pr. fond za upokojence J ne besede, gledamo take škodljive pojave lin začasne pohabljence, ki se baje prav)s solzami v očeh. Izjavljamo pa, da smo 'j lepo razvijajo. i siti tega pohujšanja. Ni mi sicer znano, kako je plačano! DovolJ' naJ bo hesedi'> P^adeti vedo, da rijozen hotel, v katerem imajo hrano in ostala dobra polovica pa Furlanov oziroma Italijanov. Kader tega ogromne-se navadno praznuje ta veseli dogodek j gra Števila delavcev se namreč rekru-z izobešenjem zastave ali pa zelenja, j tira ponajveč iz tržiškega zaledja, t. j. . zidarji pa pijejo navadno ob tej priliki! vzhodne Furlanije in spodnjega Krasa! stanovanje m pa vsa mogoča udobsiva «likof». Skoraj podoben, toda mnogo i in pa ostalih delov Julijske Krajine^ razmeroma majhen denar. Za poro-bolj slovesen dogodek se odigrava pri i dočim tvorijo pripadniki starih pokra- 'ence pa je ladjedelnica že zgradila m gradnji nove ladje. Čim je ogrodje no- i jin le neznaten odstotek in sicer pri- [še vedno gradi lepe m udobne vile. V ve ladje dograjeno, tedaj se vrši slo-jbližno 10%. Povod temu skorajda ne-jte^ pogledu se uradniki nimajo kaj vesno splavljenje nove ladje, katero so navadnemu pojavu so težko in napor- j pritoževati. izreka najstrožje obsojanje napram kav. Maresca, ki je šel s prezirom preko te pra vice; poziva tovariše časnikarje da si zapomnijo zadržanje imenovanega imprezarija in da ukrenejo primerno glede družbe Maresca v znak solidarnosti s po nedolžnem žaljenega tovariša». Vtisi sal piBE&iili železRtčarjsv Prip. ur. Naši premeščeni železničarji so nas radi spominjajo. Prejeli smo od ene skupine zopet daljše pismo, ki ga v naslednjem objavljamo. Zanimivo je, da se vsa pisma vjemajo v hvali na naslov ljudstva v notranjosti države, ki da je prijazno in dobro. Istotako soglašajo vsa pisma v tožbi glede stanovanj, ki se jih premeščeni železničarji rie morejo najti, ker so predraga. Naj omenimo tudi živi dar opazovanja, ki se zrcali v teh pismih. Lepo število premeščenih železničarjev iz Julijske Krajine nas je tudi v Piacenzi. j , , i je to namenjeno njim. In ti, ki so imeli do, - . - uradmstvo, toda v stanovanjskem PO-jianes glavo v žakljlJi naj se poprimejo po-!Tu^. nekaJ poadiskih Nemcev je z nami. grledu je za nje Se najboljše urejeno. ;gtenega dela. Kapricisti pa naj stopijo v Samci imajo krasen, naravnost luksu- ozadje in dovolj bo moči, ki bode popravi- dosedaj gradili še na kopnem, v morske valove. Ob tej priliki se sicer razbije tradicijonalna steklenica šampanjca, toda «zidarji» nimajo «likofa». Italijansko znajo še slabše kot mi. Prijetno se jim zdi, ko se pritožujejo v svojem jeziku. Mesto Piacenza je starinsko. Razvaline širokega zidu ga obdajajo še skoro okoli in okoli. Pred postajami se nahaja lep ljudski vrt. Pravijo, da so ga napravili in zasadili Avstrijci, ki so bili svoječasno tukaj. Prod tem vrtom je na velika skalnati podlagi po-, . stavljen Ganibaldijev bronast spomenik- V I sklenila, da bo našim vlnogreJmkom, spodnjem delu pa je njegov vojak, ki stra-'ki imjao vinograde testran užitemske ži, tudi bronast. Po lepšem delu mesta se le njihove zgrešene kaprice. Tržaški rodoljub. Napoved grozdja Tržaška kmetijska družba v Trsta je no delo, ki zahteva močno m zadostno; Ob koncu tega poglavja bodi še en-ig^ sestavila brezplačno napovedi vzdigujejo velike palače, pa vse bolj sta-prehrano, in pa nizke delavske mezd^,;krat poudarjeno, da je ladjedelnica, j predvidevane^a priidelka grozdja. Ti- ro. Novih hiš ni. Na vsakem koncu glavne-ki se dandanes menda prav nič ne raz-1 navzlic sedanjim nizkim delavskim skovine za prijave je preskrbela dražba; ea trga «Cavalli» se nahaja po en jezdec likujejo od onih v starih pokrajinah,: mezdam, velika dobrota za ves tržiški j ra^otako bo skrbela sama za pravo- na bronastem žrebcu. Ta spomenika pred- Praznujejo ga kvečjemu botra, ki je j ker je že nastopilo tudi vtem pof?l^lu; okraj in znaten del JulijskekrajinekerjžasROpredložitev napovedi osrednjemu koT^a^la^N^ n^sifro^ s^ra'n i na h a j a držala ladjo v krstu, in pa lastniki, in-'izenačenje: Temu pa ni bilo vedno ženirji in drugi povabljenci, nikakor pa! tako. ne delavci, ki so ladjo gradili, ker jih' Pred vojno in tudi še v prvih povoj-je pač preveliko število, saj bi v temjnih letih je tržiška ladjedelnica narav- slučaju število udeležencev pii «likofu» narastlo na tisoče. Ali kakor je novo poslopje z njega nost slovela radi dobrega zaslužka, ki ga je nudila svojemu delavstvu. Z njeno ustanovitvijo se je naselilo v Tr- pokritjem jedvali na polovico dogra- žiču in njega zaledju pravo gospodar- i noviteljih in lastnikih ladjedelnice. Lesko blagostanje, zakaj zaslužek delav- ta 1857. je dal zgraditi Anton Feliks Co- nudi domačemu prebivalstvu v današ- ^jitnlnskemu uradu. Napovedi se mora pajaca njih težkih časih vsaj toliko, da lahko j napraviti do 31. avgusta t. L živi in vstraja na domači zemlji in da: se mu ni treba izseljevati. Ustanovitelji in lastniki ladjedelnice Naposled še nekaj podatkov o usta- jeno, tako je tudi pri splavljeni ladji. Kakor se pri novem poslopju po njega pokritju umaknejo zidarji mizarjem, slikarjem, kovačem in drugim rokodelcem, tako se tudi pri splavljeni ladji preseli delo iz morske delavnice v mizarsko in mehanično delavnico ter livarno, kjer pripravljajo vsake vrste rokodelci (mizarji, kleparji, elektrotehniki in nešteto drugih) notranjo opremo ladje, katero postavljajo potem na svoje mesto na ladji sami. V to svrho služijo ogromna trinadstropna mizarska delavnica in pa številne mehanične delavnice. Čim je ladja dokončana, tedaj se vrši kolavdacija in pa izročitev nove ladje njenemu naročniku. Ogromno večino gradbenega materijala dovaža ladjedelnica iz Čehoslovaške (železo — Vit-kovice) in pai Jugoslavije (les). S tem bi bil v glavnem izčrpan po- ^tva je bil naravnost obilen. Z ladjedelnico in drugimi tržiški mi industri- sulich rodom iz Lošinja na otoku Krku v kateri je trgovska zbornica. V pritličju te pa je trg za zelenjavo in druge TRŽ. KMETIJSKA ĐRUŽEA V TRSTU, i stvari. Zdi se človeku da je lepši del mesta Torrebianea 19 in Raifineria 7. j malo obljuden. Velike hiše izgledajo, ka- ____:kor bi bile prazne. Je namreč dosti raznih zavodov, samostanov, društev, šol itd. Vo-jjaštva je vsake vrste. Nekatere ulice so tako malo rabljene, da izpod tlaka trava ra- uHca Semenski krompir Z dežele nam pišejo: , «Letos se splošno kmetje pritožujejo, 'fte\Jier ra^n4° te mesece gospoda na le-, lrU^K n^ir,^, _ tovišče, je radi tega mesto še bolj prazno. da je — kljub obilnemu dežju — krom- jami je procvitala tudi tržiška obrt in krstil z imenom «Fides». Ta mala ladja trgovina in pa vse ostalo tržiško za- ie pomenila pričetek brodolastniške de- jadernico z obsegom 650 ton, katero je pirjeva letina slaba. Tudi predvčerajšnja «Edinost» nam sporoča, da je na ledje. To blagostanje je trajalo, iz-vxemši seveda vojno dobo, od ustanovitve ladjedelnice pa vse do 1. 1922., dokler ni pričel v ladjedelnici jako občuten zastoj dela, ki je nastal deloma tudi radi pretiranih zahtev delavstva ter trajal do 1. 1924. Takrat so pričele delavske plače sunkoma padatL Danes znaša, po navedbah ladjedelnice, povprečna srednja plača delavstva 25 lir na dan ali približno 650 lir mesečno, toda veliko je slučajev, ko prinese delavec ob sobotah, dnevih plačila, svoji družini samo borih 100 lir tedenskega zaslužka. V mnogih slučajih se jim sicer posreči zvišati, včasih tudi občutno, to skrom-pis ladjedelnice kot take. nikakor pa!no številko z nadurami in akordnim ne tržiške ladjedelnice, ki je po vojni j delom. Prej so procvitali ladjedelnica!no popolnoma ločena od paroplovne razširila svoj delokrog tudi na izde-jin z njo delavec, trgovec, obrtnik in j družbe in spada danes, kakor s pono- lavnosti Cosulichev, ki je po raznih pri-in zapletljajih skoraj pol stoletja pozneje (1. 1903) bila ovenčana % ustanovitvijo današnje paroplovne družbe Cosulich. Tekom desetih let od svoje ustanovitve je družba pomnožila svoj delniški kapital od 2 milijonov na 24 milijonov kron, brodovje družbe pa je tekom tega Časa doseglo 150.000 ton obsega. Glavno zaslugo za krasni razrvoj družbe sta imela sinova Antona Feliksa Albert in Kalikst Cosulich. Ko je družba 1. 1907. sklenila zgraditi tudi lastno ladjedelnico, se*je pozornost njenega ustanovitelja K al i k sta Cosuli-cha obrnila na tržiški zaliv, kjer se je leto pozneje že dvigala in pričela delovati nova ladjedelnica, ki pa je uprav- se- ^ „Ma c«. »v-i i Lombardija in Emilija. Po tem mostu se men v obče se pri nas vse premaloupo- igi velikJanski prom^t proti Mi]anu, ki jc stevata. in asi stroKovnjaki naj bi se odda]jen 64 km. Po njem vozi tramvaj v nadalje poučevali in prepričevali kme- tri kilometre oddaljeno mestece sv. Rok. tovalce v tem oziru, najbolj pa jih bo Težki avti in vozovi, ki imajo samo po dve prepričala Kmetjiska družba, ki tako velikanski kolesi, do dva m, visoki. Čudno pridno skrbi za dobra semena. Posebno Redamo mi take voze, ki jim nismo vajeni. ji priporočamo letos, naj bi naročila bi verjel ko ne bi videl, da naložijo na nekoliko vagonov kake dobre in lene te voze do 40 stotov- Vprczejo po tri močne neKouKO vagonov i^a^e aonre m lepe , koDje Pa ne v5tric ampak enega za vrste krompirja 3:1 ga po zmernm cenan.druffim Vsak konj ako nima pod vratom razdelila med km ^cvalce in jih s tem j zvonca," ima pa na vratu dva. Lepo so lavo aeronlanov. stroiev in motorjev. I kmet, danes pa procvita samo ladje-1 som zatrjuje njeno vodstvo med nai-' prepričala o koristi menjavanja vrst».|opremelieni. da se kar blišči. Ko pelje vo«4 Drugače pa je v delavskem delu mesta. Tam v zgodnjih večernih urah na ulici kar mrgoli. Gre vse ven na sveži zrak iz gorkih zidanic. Hišice so na ulico kratke in Goriškem težko dobiti krompir, ker ga kmetje radi slabe letine hranijo zase in: daljše v dvorišče. So v vrsti in ena tik dru- neradi prodajo ge. Na severni strani mesta leče reka Po. Že ponovno smo čitali, da naši kme- JeJ 50 g^ovo dali to kratko ime ko je še tovalri nremalo meniavaio vmp nri blla maJhna- *>edaj, ko je tako široka m ta-tovaici premalo menjavajo seme pri ko neKnansko teče, bi ji morali dati ime: svojih setvah. Ravno letos smo na (p0.Cakaj Cez to reko sta v bližini postaje Krasu marsikje videli prav kričečo raz-i zgrajena dva velikanska mosta. Eden za liko med krompirjevo letino tam, kjer železnico, ki vozi proti Milanu, in drugi, smo uporabili za seme domaČ, in kjer še daljši, ki je za cestni obrat. Ta most meri smo rabili za seme tuj krompir. Tako- čff f,11 kilometer. Zgrajen je bil 1. 1908. na zvano kolobarenje in stroške obeh dežel, ki sta z njim spojeni. V Trstu, dne 21 avgusta 1926. •EDINOST* ITL takih voz, se zdi, da je v procesiji glorija. Tako hrenkljajo. V jugovzhodnem predmestju (Sv. Lazar.) se nahajajo velike tovarne. Dve za cement, ena za sladkor/ za paradižnike, surovo svilo, gumbe, žel. vo*o-ve in več drugih delavnic. Oderuha se dobijo povsod. Pa da M tako znali kot tukaj, nisem ie izkusil. Ko pa vidijo, da imajo opravit s tujcem, kar stisnejo glave skupaj in ti. spišejo obsodbo. Prinesejo na mizo račun in plačaj. Če si kaj jedel ali ne, njih ne briga. V Julijski Krajini se za pet lir že nekaj dobi. Tukaj pa, Če ne potrosiš več kot pet, ne napraviš druzega kakor zdražbo med želodcem in Žepom. Med tem ko želodec pravi, da nisem večerjal, žep pravi pa da sem. Večina železničarjev, katere nas je uprava premestila, bi si želela nazaj na stara mesta. Morda se bo dobil kdo in bo rekel: saj so domači tam zadovoljni. Počakaj prijatelji Domačini imajo kake druge udobnosti, ki hi jih ako bi šli od tukaj, zgubili. Tako se godi tudi z nami. Poznam že tukaj domačine, ki imajo majhne trgovine. Drugi mi je rekel, da ima dva dečka v tovarni gumbov. Več jih je, ki stanujejo tam onkraj reke in imajo tam hišice z vrti. Vse to jim odpade, ako se preselijo. 15. t. m. je odšel od tukaj petindvajsetleten mladenič v Divačo. Tukaj je pustil brata in očeta. Tak mladenič, pa je vendar jokal. Jaz sem ga tolažil, da se mu bo tam dobro godilo. Ko pride tja, dobi tam precej sorojakov in službeni jezik je italijanski. Naš gmotni položaj je težak. Doma smo prej z družinami težko izhajali. Sedaj pa moramo na dva kraja borno plačo deliti in dve stanovanji plačevati. Tukaj se stanovanje ne dobi za noben denar, da bi bilo pripravno za družino. Nobenemu pa tudi ne kaže, da bi sem družino spravil. Najvažnejše hi bil kmalu pozabil. Ljudje so v teh krajih prav dobri, in. pridni. Ć« prav govorijo nam težko razumljivo na-eečje, se z njimi o vseh stvareh prijateljsko zastopimo. Še ena stvar. Tukaj imamo tudi komarje, ki pa so tukaj tako veliki kakor «zrakoplovi». Nabori letnika 1907. Vsi mladeniči, rojeni v letu 1907., so pozvani na nabor. Vsi vpisani v naborne sezname se morajo zglasiti v kraju in na dan, kakor spodaj naznačeno. Oni, ki sicer bivajo v kraljestvu, a ne v pokrajini, kjer so vpisani v nabornih seznamih, lahko zaprosijo, da pridejo pred naborno komisijo v kraju, kjer prebivajo. V ta namen morajo vložiti tozadevno prošnjo pisano na kolkovni poli za 2 L in sicer na naborni urad one pokrajine, kjer prebivajo. Oni, ki bivajo sicer v pokrajini, ali v drugi občini, lahko zaprosijo, da pridejo pred IBŽAiD BLAGOVNI TRG. Cene dne 25. 8, 1926 na debelo: Menjava: Solata 90—110; radič 60—320; pesa rudeča 40—50; pesa bela 90; kumare 50—100; zelje belo 70—100; fižol v stročju zelen velik 35—60; fižol v stročju za lušče-nje lisast in svetlorumen 160—500; fižol ▼ stročju zelen mali 80—160; krompir 50—66; melancane 60—90; buče 90—70; čebula 40 do 70; paradižnik 25—50. — Sadja; Breskve 70—300; hruške 100 do 800; jabolka 80—150; češplje 100—120; grozdje 140—200; melone 40—100; limone 20 đo 40 L za zaboj. — Trg nekoliko bolj mrtev od včerajšnjega, le sadni trg še vedno napreduje. Prodalo se je veliko breskev in hrušk. Cene so, kakor razvidno, vedno enake le fige, ki danes ne kvotirajo so padle na 60 do 100. —-Kupčije srednje. — DruitvtM vtsH — Slov. akad. društvo •Balkana. Danes ob 20.30 redni sestanek. — Odbor. SPORT M. D. «Zttjt» Bazovica V nedeljo 29. t. m, se naša mlada četa sreča na igrišču v Bazovici z izurjeno (eto S. K. «Jadran* Herpelje-Kozina. Četa Jadrana )e t E diviziji med prvimi četami in je četa, ki ne klone tako rada. Torej bo naši mladi « Zarji* trd oreh. Ker pa «Zar-ja» ima tudi par izurjenih igralcev, bo tekma za-ntmiva, kajti «Jadran* bo gledal, da pojde z igrišča kot zmagovalec. Toliko v prednaznanflo vsem našita športnikom, da nas v nedeljo obiščejo. — Z, G. Iz triaikega življenja Po krvavem zločina v ulici Bijutti. - Brata m fee vedno skrivata. Policija nadaljuje z mrzlično vnemo poizvedovanja o krutem zločinu v ulici Ri-gutti. Orožniki in policijski agenti so noč in dan na delu, da bi izsledili krvoločna nasilneža in morilca brata Antona in Albina Stemberger. Policijski organi so izvršili številne preiskave v stanovanjih sumljivih elementov, ker policija sumi, da sta zločinca nažla zavestje pri kakem zanesljivem prijatelju v mestu ali v bližnji okolici. Pri ponoćnih «rracijah» v zloglasnih delih mesta je bilo aretiranih več sumljivih oseb, ki pa — vsaj kolikor je do sedaj znano — niso imele nič opraviti pri zločinu v ulici Rigutti. Gre večinoma za aretacije radi nedovoljene nošnje orožja in drugih prestopkov ali ziočinov. Dasi poizvedovanja do sedaj niso imela positivnega uspeha, ima policija vendar dobro upanje, da zločinca ne bosta ušla zasluženi kazni. Ako se skrivata v mestu, se ne bosta mogla dolgo odtegovati aretaciji. nabor v občini, kjer bivajo. Prošnja naj se j Kakor smo poročali, se bo pogreb briga-spiše na kolkovno polo za 2 L in naj se i>a- J Lanzilotto, nesrečne žrtve dolžnosti. slovi deset dni, preden prične komisija svoje delovanje, na naborni urad. Komisija B. Idrijski okraj: Idrija: 10. septembra (od 1—70); Idrija: 11. septembra (od 70 do konca); 11. septembra: Spodnja Idrija; 13. septembra: Dole, Ledine, GodoviČ; 14. septembra: Cekovnik, Crni vrh in Kojsko. Cerkljanski okraj: Cerkno: 16. septembra (od 1—70); 17. septembra (od 71 do 133); 18. septembra (od 134 do 285) in 21. septembra (od 285 do konca); 22. septembra: Št. Viška gora in Šebrelje. Tolminski okraj: Tolmin: 24. septembra (od 1—70); 25. septembra (od 71 do konca); Grahovo: 25. septembra (od 1—60); 27. septembra (od 61 do konca); 27. septembra: Vol če; 28. septembra; Ponikve in Sv. Lucija. Kanalski okraj: 30. septembra Kanal, Aj-ba, Ročinj; 1. oktobra; Kal in Deskle; 2. oktobra: Anhovo, A v če in Bate; 4. oktobra: Lokavec in Banjšica. Ajdovski okraj: 6. oktobra: Ajdovščina, Budan je, Kamnje, Crniče in Goče; 7. oktobra: Dol. Otlica, Erzelj, Gabrije in Goja-ce; 8. oktobra: Lokavec, Lože, Planina in Podkraj; 9. oktobra: Podraga, Rihemberg In Skril je; 11. oktobra: Šmarje, Šturje in Vrabce; 12. oktobra: Sv. Križ, Slap, Ustje, Vrh pol je in Vrtovin; 13. oktobra: Vipava, Col, Velike Žablje in Št. Vid pni Vipavi. Komisija C. Bovški okra): 10. septembra: Bovec, Log in Cezsoča; 11. septembra: Srpenica, Soča, Trenta in Žaga. Kob ariš ki okra}: 13. septembra: Kobarid, Breginj, Kred in DreŽenca; 14. septembra: Idrsko, Ljubušnje, Livek, Sedlo in Trnovo. Komenski okraj: 6. oktobra: Komen, Br-je in Brestovica; 7. oktobra: Kobjeglava, Veliki dol, Gabrovica, Gorjansko, Pliskovi-ca in Sela; 8. oktobra: Štanjel, Škerbina, Temnica in Vojščica. Goriški okraj: Gorica: 11. oktobra (1 do 60); 12. oktobra (od 61—120); 13. oktobra [od 121—180); 14. oktobra (od 181 do 240); 15. oktobra (od 241 do 300); 16. oktobra (od 301 do 300); 18. oktobra (od 361 do zadnjega); 18. oktobra: Bilje in Cepovan; 19. oktobra: Grgar in Renče; 20. oktobra: Ločnik in Prvačina; 21. oktobra Podgora; 22. oktobra: Osek in Ozeljan; 23. oktobra: Solkan 'od 1—60); 25. oktobra: Solkan (od 61 do zadnjega); 25 oktobra: Miren in Dornberg; 26. oktobra: Opatjeselo in Vogrsko; 27. oktobra: Šempas in Števerjan; 28. oktobra: Vrtojba; 29. oktobra: Kojsko; 30. oktobra: Št. Peter in ŠtandreŽ; 3. novembra: Sovod-nje, Trnovo in Trebuša. Krminski okraj: 20. novembra: Biljana; 23. novembra: Kožbana in Medana. Dopolnilni nabori Za vse občine idrijskega in bovškega o-kraja se vrše dopolnilni nabori dne 20. januarja 1927. ob 9. uri predpoldne. Za vse občine kanalskega okraja dne 21. januarja 1927. ob isti uri. Za komenski, ajdovski in tolminski okraj dne 22. januarja 1927. Za goriški okraj dne 24. januarja 1927. Za krminski okraj 25. januarja 1927. Nabori se zaključijo z dnem 28. februarja 1927. Posebni nabori za novince, ki bivajo v Inozemstvu so določeni na dan St januarja 1927. Vsi nabori se prično ob deveti uri dopoldne. vršil danes predpoldne, in sicer ob 9. uri. Pogreb bo veličasten; razen oddelkov orožnikov, vojaštva in finančnih stražnikov, se ga bodo udeležila tudi razna udruženja; oddelek mestnih stražnikov bo tvoril častno spremstvo. V mrtvašnico mestne bolnišnice, kjer je truplo nesrečnega podčastnika ležalo na mrtvaškem odru, je včeraj prišlo veliko število orožnikov, med njimi mnogo Častnikov. Nezgode pri delu. Ko je 21-letni kovač Ferruccio Castellani stanujoč v ulici Donadoni št. 9, včeraj zjutraj popravljal vrata neke vile v ulici Stu-parich št. 19, je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel z odra, visokega kake 3 me tre, na katerem je stal. Pri padcu se je mladenič pobil po hrbtu in razen teag se ga radi prestanega strahu lotil hud živčni napad. Po prvi pomoči, ki jo je dobil od zdravnika rešilne postaje, je bil Castellani prepeljan v mestno bolnišnico. — Pri delu v prosti luki se je 31-letni mehanik Fran Zein, stanujoč v ulici Udine št. 25, včeraj zjutraj pobil po levi roki. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je sam podal. Zlikovska smola. Predvčerajšnjim popoldne sta dva orožnika, ko sta šla po ulici S. Francesco, zapazila dva mladeniča, ki sta se sumljivo sukala okoli skladišča firme Prati; posebno sta se zanimala za ključavnico pri vratih. Mladeniča bržkone nista imela poštnih namenov, kajti komaj sta uzrla eorožnika, sta se spustila v divji beg. Eden jo je srečno pobrisal, drugega pa, ki ni imel tako urnih nog, sta orožnika dohitela in aretirala, Ptiček je bil spoznan za 22-letnega težaka Julija Toffoli, stanujočega v ulici Ugo Pty lonio št. 3. Bil je odveden v zapor. Nato je raslifan Furlan Franc. V slabi italijanščini izpove približno enako kot Možetova. Pri priči Jončič Pavlini pride skoro do aretacije poslednje, kajti sama prihaja v tako gorostasna protislovja, da zahteva državni pravdnik kazensko postopanje proti njej radi krive prisege. ZasliSi se nato ga. Požun Marija vd. Ta-burd. Spoznala je Specogno pred dvema letoma. Dočkn je v prvih časih skrival, je naposled vendar spoznala, da ta človek vži-va kokaino v veliki meri in ker je bil lansko leto obsojen radi ropa, je končala razmerje z njim. Toda «Braga bdanca» je ni pustil na miru in nekega dne, ko sta se precej skregala v ulici Manzoni, jo je sunil z žepnim nožem v levi bok. Odpušča mu to dejanje. Klicana sta, da podaš ta izjave tudi službujoča karabinirja Burzo Gaetan in Peretti Benjamin in nato Še Paoluzzi Anton, nočni stražar. Vsi govore precej obtežilno za obtoženca. iBramba zahteva, da se ugotovi delna neodgovornost «Bragebianche» radi noslja-nja kokaine — ugotovitev ie storjena na predidočem procesu. Po petminutnem posvetovanju zavrne sodni dvor ta predlog. Besedo povzame državni privdnik, ki naznači oba obtoženca kot nevarna človeški družbi — Može pa da oi pri stvari nič prizadeta zato zahteva za Specogno in Ros-sija kazen 2 let in 6 mesecev in vrhu tega še za Specogno 2 meseca 20 dni radi rani-tve z nožem. Za Motejevo predlaga oprostilno razsodbo. — Nato govori branitelj Mozejeve,. odv. t .angin, ki skuša dokazati tezo državnega pravdnika in se pridržuje zahtevi po oprostilni razsodbi. Kot zadnji govori odv. Robba, branitelj Rossija in Specogne. Oriše življenje poslednjega, ker ga pozna že iz drugih obravnav. Znana oeeba je «Bragabianca» — v procesu Mullerja je bil obdolžen umora — napravil je mnogo v prid fa&istovski revoluciji. «Razumel bi obtožnico, ki bi ga dol-žila umora* izvaja branitelj »nerazumljiva pa mi je ta, ki govori o ropu, kajti Speco-gna je otrok, velik otrok in ima nad vse dobro, zlato srce....!» Opiše borbe tega človeka za visoke ideale fašizma in vključi za vsako dramo potrebno romantiko. Spe-cogna je vzljubil žensko, ki mu je ljubezen vračala. Usoda ga je metala na pota, na katere mu ženska, ki ima nekaj ponosa v sebi, ne sme slediti. Strašna impulznost njegovega značaja pa je za to obnašanje videla strahove drugod —- iskal je vzroka hladnosti ljubljene v dozdevnih njenih razmerjih z drugimi. Tako je prišlo usodnega dne do ranitve, pred katero ga je, kakor sama priznava, precej raz dražil a. Obsoja pogubno strast vživanja kokaine, in navaja to kot olajševalno okolščino, ki močno omejuje odgovornost Specogne. Navsezadnje niso -priče izpovedale nič točnega — domneva se sicer lahko, da sta onadva v družbi z nekim navedenim Er-nestom izvršila dejanje — ne more se pa tega dokazati in sodni dvor naj ne obsoja Je na domnevo. — V dvorani, napolnjeni z ljudmi iz ambijenta obtožencev — starega mesta — je vstal šepet odobravanja. — Sodni dvor se je umaknil k posvetovanju a vsi so bili prepričani, da bo obtožence zadela kazen, ki jo je predlagal državni pravdnik. Po komaj pet minutnem posvetovanju je sodni dvor prinesel navzočnim razsodbo — oprostitev vseh treh radi pomanjkanja do-; kazov — le Specogna je obsojen radi priznane telesne poškodbe na 2 meseca in 6 dni pogojno. Vsi so bili izpuščeni takoj na svobodo. , Borzna poročila« Trst, 25. avgusta. Amsterdam 1220, Belgija 84, Francija 86.75, London 147.75, New York 30.25, Španija 482, Švica 603, Atene 35, Berlin 725, J*ukareftt 13.75, Praga 86.50, Ogrska 0.0425, Dunaj 428, Zagreb 53.60. Vojnoodškodninske obveznice 37. DAROVI Josip Rusjan, zid. mojster iz Postojne, daruje «Dija3ki kuhinji v Gorici 5 L, ker je gdč. Poldka v Ajdovščini zjavrnila napitnino. VSA ŠENTJAKOBSKA DRUŠTVA, ki rabijo prostore na stari policiji, so vabljena, da pošljejo nocoj svojega nas topnika na važen sestanek, ki se bo vršil na stari Doliciii točno ob 9u uri. — Unraviteli. Tržaško sodišče Rop, tatvina in lahka telesna po&kodba. Na zatožno klop tukajšnjega sodišča so bili včeraj privedeni Specogna Henrik, Rossi Olind in Moze Karla. Na vseh treh/ ki so že neštetokrat predkaznovani, je ležala ta dan težka obtožba in sicer da so v noči 14. junija t. 1. v ulici del Fico s pomočjo Moze Karle šiloma odnesli navzočemu Furlan Francu Ustnico s 400 L denarja in osebnimi listinami. Vrhu tega je Specogn?, v Trstu splošno znan pod imenom «Braga — bianca» obtožen, da je dva dni pred zgoraj navedenim ranil z nožem na ulici svojo ljubico Požun Marijo vdovo Taburš. Zaslišana je najprej Može Karla, ki popiše dogodek v usodni noči približno tako-le: Po poklicu ves talka se je tisti večer seznanila s Furlanom, ki je, človek iz Rihem-berga, bil vesel, da je našel osebo, ki zna govoriti slovensko. Sprehajala sta se v polni noči okoli treh po ulici Crosada, na kar sta na Furlanovo željo zavila v ulico del Fico. Tam so jima stopili naproti Vtrije možki^od katerih je eden derjal v slovenskem jeziku: «Smo policijski agenti — dajte sem listnico!* Furlan je segel v Žep, a med tem mu je isti človek iztrgal listnico. Mozč, ki je med tem časom dobila od enega sunek v prsa, je nato tekla iskat karabinirje, ki lih je našla v uMei Cavan-isanjatu je izpovedala, da sta na. Na komisai se udeležila ropa Rossi Olind in Specogna, katerega je naznačila s njegovim tržaškim Imenom &ragabianca». Zaslišanje obeh obtožencev ne prinese ničesar novega. Oba tajita in skušata podati svoj aHM. «Braga bianca* pove celo da je bil istega dne opoldne ranjen z bodalom od nekega človeka iz ljubosumja. Zavrača vsako obtožbo. Poslano*) DUNAV Splošna zavarovalna detoftka dražba ■a Dunaja Na 62-tem rednem občnem zboru splošne zavarovalne delniške družbe «Dunav», ki se je vršil na - Dunaju dne 16. avgusta 1926 pod predsedništvom ravnatelja gosp. Wilhelma Kux, predsednika ravnateljstva imenovane družbe, je bila predložena otvoritvena bilanca v zlati valuti od 1. januarja 1925. Iz te bilance izhaja, da razpolaga družba s kapitalom S. 5,500.000. Občni zbor je sklenil preured- j bo v smislu, da se določi delniška glavnica na S. 4,000.000, razdeljena na 50.000 delnic i po S. 80.—, medtem ko se določi ostanek j S. 1,500.000 skladu za preuredbo. Poleg že imenovanih glavnic obstojajo še tehnične rezerve, ki znašajo nad S. 15,000.000. Istočasno so se sklenile nekatere pre-membe društvenih pravil, ki so postale: potrebne z ozirom na že omenjeno pre- j uredbo. ; Občni zbor je potrdil tudi zaključno bi- I lanco za leto 1925, katera Izkazuje splošen j dobiček v znesku S. 96300.94. Sklenilo sej je tudi izplačevanje divideode S. 2.— z* j vsako delnico v prometu ob zaključku po- i slovnega leta. Iz bilančnega poročila izhaja, da so znašali dohodki za premije in drugo S. 25.237,806.82 in da so Tišji od onih prejšnjega leta. Garancijski sklad družbe znaša S. 21,000.000. NB. - Avstrijski šilingi danes približno Lit. 4.30. Trst, 20. avgusta 1026. ULt*' * DANUBIO Societi farnima di Asskttrazioni Generali Rappresentanza Generale In Trieste HALI OGLAS I BEBLITZSCK80LVi* F*b4° i prevodi v vaeh jezikih. (1J66 VAJENEC za trgovino Jestvm z 2 do 3-letno prakso če Hte. Stan in hrana pri družini. Anton Linzner, Gabrorec pri Pr oseko. 1317 PODKOVA5KI ca 21. vajenec se sprejme, Via TRGOVINA na zelo- prometnem krajo, hrez konkurence se proda. Hi&a z gospodarskim poslopjem. Trt, njive, gozd. Oddaljena četrt ure od žel. postaje med Mariborom in Celjem. Natančna pojasnila daje Anton KnafliC, Lušeika vas, p. Poljčane, Slovenija. 1319 URARSKI POMOČNIK, 24 let star, samostojen delavec z dobrimi izpričevali, išče službe. Naslov pove goriška uprava. 1320 KOLO znamke Puch, trpežno L 130.— drugo vojaško L 60.— proda Vouk, Barkovlje 151. 1313 NA PRODAJ 1 nafta motor 25 HP popolnoma ▼ redu, 1 stopa za ječmen, 2 para mlinskih kamnov ter vsa mlinska oprema. Naslov pri goriški upravi. 1309 L SEPTEMBRA t. 1. ob 10.30 predpoldne se bo v sobi 31 tukajšnje preture prodajalo na javni draibi posestvo tab. št. 159, 161, 1018, 1102, 1104, 1105, 1150 in 2014 k. o. Opčine s hišo poL št 222, vrU-ro, njivo, travniki in pašniki, cenjeno na L 29.S39.39. Najmanjši ponudek znaša L 14.920. Podrobnejši podatki so na razpolago v sodni pisarnici in v ->i Yoyceja in postala razbojniška ladja! IV. •EDINOST* V Trsta, dne 26. avgusta 1926. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Gorica na Sott Navada Goričanov je, da se kopajo med tednom v Soči, ob nedeljah pa gre-So z najrazličnejšimi prometnimi sredstvi k morju. Toda tudi nedelje prive-idejo na Sočo mnogo naših meščanov. Zadnji prijetno topli dnevi zlasti kar sami prosijo, naj jih ne porabijo hladu-željni. Tako so bregovi na obeh straneh od pevmskega mostu pa do Solkanskega skoro polni ljudi. Staro in mlado, delavci in gospodje, študentje in pomočniki, moški in ženske, vsega je polno v deočih. valovih. Kričanja, pesmi, plavanja, žvižganja, smeha, ničesar ne manjka. Zanima nas zlasti zdravo hotenje naših delavcev, ki so redni gostje soškega proda. Mnogi izkoristijo tudi opoldanski odmor, da se pridejo kopat. Dekleta se rada vozijo s čolni. Vanda, Sina, Lancia itd. režejo valove Gregorčičeve ljubljenke. Res škoda, da se do danes ni še na tem lepem prostoru poskrbelo za boljšo uredbo. Mislimo da ne bo škodilo par kabin, kaka druga skakalna priprava itd. Sicer bi se naravi škodilo s tem, toda tudi meščanov bi več bilo. Pri kvartah ga je zadela kap. V neki gostilni v ulici Brigata Pavia (proti Stračieam) je igrala stalna družba kvar te. Med igralci je bil tudi t>3-letni Gustav Lonibardi. Nenadoma med igro je o-mahnil, spustil kvarte iz rok. Soigralci so bili takoj pri njem, a bilo je vse prepozno. Revež je že izdihnil, zadela ga je bila kap. Takoj so ga prenesli v bližnjo občinsko bolnišnico, kjer se je le ugotovila njegova smrt. Prenesli so ga nato v mrtvašnico. VRTOJBA. Otroški vrtec. Društvo «Italia Redenta» ustanovi pri nas otroški vrtec, ki bo že tretji po številu v tukajšnji okolici (Miren in Renče). Dajale se bodo otrokom tudi male južine. Največ zaslug za ta otroški vrtec imata didaktični ravnatelj Ceschia in okrožni nadzornik Rubbia. ŠT. MAVER, (občina Podgora.) Zopet granate. Naš domačin Brešan Anton, mladenič dva in dvajsetih let, je zaposlen s pobiranjem streliva na Sabotinu. Uničeval je posamezne kose s tem, da jih je dovedel do razstrelbe. Imel je že veliko prakso v tem. V torek se je pa prehitro približal razstrelivu, zato ga je pa velik kamen zadel v go-lenico. Na lice mesta je prišel Zeleni križ In strežniki so odnesli Brešana v nosilnlci £ hriba sv. Valentina, odkoder so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico. LOKVE LetoviŠčarji Pri nas je sedaj vse polno letovišČar-ijev. Ni je skoraj hiše, ki bi ne oddala ene ali dve sobi tujcem. Ostanejo po deset, petnajst dni, odidejo, pa že so drugi tu. Sedaj imamo najlepše vreme. Zato je pa tudi največ tujcev. Število pe giblje med 80—100, po večini so Trža-čanL Nobeden ne more prehvaliti čiste- K gorskega zraku, prijetnega hlada in žine gozda. Kakor čutimo mi, če pridemo v Gorico, da nas hoče vročina zadušiti, tako občutijo tudi Tržačani prijetno razliko med Trstom in našim gorskim krajem. Ob nedeljah j>ridejo k nam pa še turisti in enodnevni izletniki iz Gorice. O priliki sporočimo še kaj. IDRIJA Dijaško društvo «Adrija» gostuje v soboto zvečer v našem gledališču z istim programom kot je nastopila v Gorici. Glavna točka vsporeda je Wildgarsova «Harlekinada». — V Gorici je dosegel ta večer naravnost razočarajočo vsebino in upamo, da tudi v Idriji ne bo nobenega, ki bi neprišel ta dan pogledat 10 novih scen in na čisto nov, moderen način naštudiranih posameznosti. Zato ta dan vsi v gledališče. AJDOTgftlNA Pri nas se je te dni ustanovil Ženski fašistov« ki krožek. V odbor so se volile gospe Mazzocco Rina, Mattiuai Antonijeta in Veli cogna DoJores, nadalje gospodični: Bul-foni Irma in Ronca Gizela. PRVA6HVA. Poplave, tota, vinski davek, prUalU, plesi nazadujeta nova žgan jeka ha, prireditev 21. t. m. In izlet na TreteftJ. Pri nas smo tihi, mirni in delavni ljudje. V javnosti se malo oglašamo, ker je nam kmetom ljubše prijeti za pikon kakor pa za pero. Imamo pa ljudi, ki bi lahko v tem oziru kaj več napravili. Ali hočem opisati njih hibe in zmote? Ne; pustimo to, rajši povem, kako se nam je godilo v času te javne zaspanosti. — Kakor povsod drugog je bilo tudi pri nas mnogo dežja, pa kaj smo hoteli to poročati, saj naše hiše stojijo še vse pokoncu. Da ne bodo čitatelji mislili, da smo bili pri nas brez povodnji in poplav, vam na tem mestu povem: Neznatni potočič «Prvač» je nekega dne tako narasel, da je v nekaj hiš pokukal celo na ognjišče, kaj se kuha. Reči moram, da ni bilo enega tedna z zdržema lepim vremenom. To nam je povzročilo dosti dela in truda, posebno s senom. Tudi drugo delo v vinogradih in na polju ni tako vzorno napravljeno, kakor je bilo druga leta. S tem je bilo spojeno tudi premnogo strahu, kajti dan na dan so bile nas revnih Zemljanov oči obrnjene v grozeče oblake ter tiho prosile nebo usmiljenja. Tako smo vendar za sedaj ušli najhujšemu. Toča je začela parkrat s kratkimi presledki padati, pa škoda ni občutna. K temu zlu se je primešal še vinski davek. Pred časom smo rekurirali v upanju, da nam bo kaj olajšano. Posebno se je govorilo, da nam odbijejo 10 odstotkov in da nam določijo obroke, ali žalibog, sedaj smo uverjeni, da je ravno nasprotno. Dobili smo od Cassa R. Dogana di Udine, da je naš utok ovržen ter da moramo plačati znesek v desetih dneh in doklado 10 odstot. To nas bo stalo tisočake. Kje naj jih vzamemo? Neprestano deževje je slabo vplivalo na krompir, ki nam gnije, oeiroma nam ga je Že v zemlji dosti segnilo. Koruza kaže po večini slabo, ker jo je prijela takozvana rja (rosa), ki povzroči, da rastlina zaostane in ne dozori. Z grozdjem smo še prce j zadovoljni, upamo, da ga bo več ko lani. Na to opozarjamo že v naprej naše odjemalce. Kakor se sedaj v naši javnosti najVeč razpravlja o splošni plesni norosti, se tudi mi, zavedni PrvaČkovci, strinjamo s tem, da bi se ta norost kolikor mogoče omejila. Marsikdo nam bo očital, oziroma nam je očital, da je ravno pri nas ta razvada najbolj razširjena, ali z mirno vestjo lahko trdim, da je pri nas v razmerju z drugimi občinami tudi najbolj izumrla, še poeebno, če upoštevamo okolnost, da imamo pri nas tri muzike in nekatere pohlepne gostilničarje, ki bi radi pripravili naše mladeniče do plesa ne glede na njihovo uboštvo. Ker sem povedal vse naše slabosti, moram povedati, da imamo tudi nekaj dobrega na sebi, pa ne izključujem, da niso tudi v dobrem napake. V zadružnem oziru smo še precej razviti. Imamo «kmečko gospodarsko zadrugo«, kateri bi priporočal in želel tudi izvoz in ne samo uvoz. V kratkem se napravi žganj ekuha. Samo bi se morali v tem oziru kaj več potruditi, saj je materijal že pripravljen. Ali bomo tudi to leto vozili tropine v Dornberg po smešno nizki ceni? V kratkem — upam— se ustanovi tukaj .kmetijska šola. To bi bila tudi ena najvažnejših ustanov. Sicer se k temu o priHlri Še povrnem. Končno naj omenim še da imamo prosvetno društvo, ki precej dobro deluje; o tem se bo vsakdo prepričal, kdor nas obišče v nedeljo dne ft). t. m. Priredili bomo telovadni nastop, s precejšnjim sporedom, ki se objavi v eni prihodnjih številk "EdinostiZato prosimo bratska društva in vse, katerim je na srcu adravo telo in duša našega naroda, da nas gotovo obiščejo, ter nas s tem bodrijo k nadaijnemu težkemu delu za zdravje in blagor aas vseh kajti v zdravem telesu, zdrava duša! Preteklo nedeljo smo ee udeležili izleta na Trstelj, vkljub temu, da smo hiti obveščeni prepozne, šele v soboto zvečer. Z lepim številom smo pokazali, da radi krepimo svoje telo in dušo. Gor seno mak> poeka-kali, zapeli in se veselili kakor se nam je zljubik). Veselje ni bito na vitka, ker so bili razni pomanjkljaji. Posebno razgled ni bil dober, ker je bilo ozračje megleno. Okrog ene ure popoldne smo se slikali vsi skupaj in nato se poslovili od «kralja gore.» SK smo skupaj s prijatelji iz Renč, mimo Base.vi h v Dornberg, Kjer smo bratski prisostvovali telovadnemu nastopu. S tem smo — čeravno vsi trudni — pokazali, da smo vsekakor pripravljeni odzvati se prijaznemu vabilu. Tako pričakujemo tudi mi. Iz mojega dnevnika Nočna »ekspedicija* Sedma nedelja po Veliki noči v 1. 1917. Ravno smo povečerjali in legli k počitku, ko pride povelje: «Napadalna četa nastop, v popolni bojni opremi.» Razpostavili smo se pred zemnico (kaverno), čakali in ugibali, kaj bo. Prišel je častnik in nas nagovoril takole: cFantje, nič strahu, malo nočno «ekspedicijo» bomo napravili, potem pa na dopust.* Pregledal nas je, imamo 11 predpisano število ročnih granat, še posebno pa naš ognje metalni aparat. Nato je odšel proti poveljstvu polka, a se kmalu vrnil in zaukaz&i: Naprej f Pristaviti moram, da smo ee nahajali Četrt ure za strelnimi jarki. Hitali smo v hrib proti jaškom. Prvo, kar sem zagledal ne daleč ca jarki, je bil grob z lesnim križem, a na njem napis: Nepoznan. Četa delavske stotnije je stopila 'is teme in se vrgla utrujena k tlom. Zberemo se okrog vhoda v nekem brlogu z napisom, vila št. 2. Iz te jazbine stopi major, vedno pripravljen, da v slučaju kake «rpofiiljatve» z nasprotne strani, stopi na varno. Pocval nas je bliže, izustil kratek nagovor, kateri se je končal tako-le: pa ne naredite tako, kot so na#i (tend sosedje, vkrviti so iih vse do zadnje-gaj» Sunil sem z nogo sinokoplečega Ma-j&ara, na čigar hrbtu se je zibal ognjeme-talni aparat. Aladar, tako mu je bilo Ime, fe bil mojih misli, namreč prva prilika, ki se nama ponudi, pa pobegneva. «Sep», majorjev sluga, je prinesel košaro polno steklenic črnega vina. Napad je bil določen za 3. uro zjutraj. Na uri je kazalo 11. Odpravili so nas v jarke, kjer smo čepe čakali uro napada. To noč nas nišo nadlegovale mtfi in podgane. Vse naokrog je bilo mimo, slišati ni bilo najmanjšega šuma. Le daleč tam v daljavi je regljala strojnica. Zvezde na nebu so se pričele beliti, zapihal je na lahko vehodnik. Po jarku proti nam 4» prihajalo tiho šepetanje. Prišel je naf častnik In nam ukazal se pripraviti. Aparat sva takoj aaCela sestavljati, vse je šlo, le nekega vijaka nisva mogla na noben način pritrditi. Javil sem mu, da ni aparat v popolnem redu. Pognal naju je v bližnjo zemnico, da nam. pomore tazztfcaj se nahajajoča strada, kar se nam je tudi posrečilo. Srviva nazaj na mesto, kjer se je naha-, četa. Ti pa so med tem časom poska-kali v varstvu teme iz jarka in se razporedili za skale pred jarki nasprotnika. Na naju so pa najbrže v rasburjenostl popolnoma pozabili. Kaj storiti? Mar ee naj vrneva? Vedela sva, da prične napad vsak čas. V hipu sva se odločila Vspela sva se preko pršobrana hi lezla po vseh štirih S roti Žičnim oviram. Nisva se še priplazila o žičnih ovir, kar švigne v srak raketa, dogovorjeni snak sa napad. — Uf, kakšno je bilo! V odseku 1 km >je pričelo topniitvo, od najmanjšega minometa do največjega topa, zaporni ogenj. Nato se je usul s nasprotne strani pravcati dež raket, dva velika metalca svetlobe sta razsvetlila po- krajino, udarjale in treskale so granate, regljale so strojnice, da je kar živce trgalo. Ne daleč od nas se je razparala mina * grozovitim treskom, da nas je kar privzdignilo. Končno se je vse skupaj zlilo v monotono bobnenje. Midva sva se ves čas tiščala v klopčič zvita eden poleg drugega. Ko so posvetili metalci svetlobe, sem Šele opazil, da se nahajava na najbolj izpostavljeni točki. Blizu dvajset minut je trajalo, nato pa je mahoma vse potihnilo. Le metalca svetlobe sta nestrpno preiskovala teren in pa posamezni puškini streli so se še oglašali. Nazadnje je vse potihnilo in ugasnila sta tudi metalca svetlobe. Polagoma sem se zavedel in vprašal sem Aladarja, ali je Še pri življenju. «Hitimo od tu,» mi je odgovoril. Pričela sva zopet lesti po vseh štirih, toda zgrešila sva smer. Znašala sva se pred strelno lino brzostrelne puške. «Stoj, kdo tu?» je zadonelo iz jazbine. aLeteča patrulja, ognjemetalci,» je bil naš odgovor. Niso nam verjeli. Naperili so mitraljezo proti nam in nam veleli dalje. Sele ko smo prišli bliže, se ^e povesila cev mitraljeae na tla in zlezli smo skozi odprtino v brlog. Pred kaverno so stali fantje od naše ju-rišne čete, bledih obrazov, cape so visele od njih, bili so vsi raztrgam. Nama dvema so se smejali in pripovedovali so nama o vislicah. Pričelo me je v resnici skrbeti. I zp rase vali so naju, kje sva se pravzaprav nahajala. Medtem je prišel vojak, kateri nama je sporočil, n^ greva na zaslišbo k majorju. Sla sva. Se predno sva stopila v kaverno je zar jul: «Strahopetca!» Pričel je rjoveti in razsajati po kaverni. Tolkel je po mizi ki letele so na naju psovke, ki so bile pri avstrijskih oficirjih zelo v modi. Ko se je nekoliko pomiril, je vprašal Aladarja, kaj je v civilu. «Dijak trgovske šole^» mu je odvrnil. «Svinja ste, ne pa dijak,« je odgovoril naduti major. Prišel sem jaz na vrsto. Vprašal me je, kje sva bila med napadom, vodeči častnik je javil, da nas na bilo zraven. Povedal sem, da midva nisva ničesar kriva ter razložil sem mu vso stvar. Med drugim sem mu to-le povedal: «Po enomesečnem vežbanju z ognjemetalnimi aparati so naju poslali na fronto. Z o žirom na naša leta midv4 ne spadava na fronto, temveč...« nisem dokončal. Jel je zopet razgrajati, skočil je izza mize, prijel je bližje stoječega Aladarja za rame, ga obrnil in sunil z nogo tja, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime, s tako silo, da je odletel v mene, me pahnil, da sem se komaj ujel za podboje duri, sam pa je zdrknil skozi vrata in poljubil skupno mater vseh ljudi. Postavil sem se zopet v posor, medtem ko se je Aladar počasi pobiral s tal. Major nama je še na kancu zagrozil z vojnim sodiščem in naju zapodil. Molče sva stopala z Aladar jem proti našim brlogom. Izza hriba je vzhajalo «o da 13 is rt 16 do II Ob nedellah le urad zaprt 750 UJSM9 slo«, denarni zavod