PTUJ, 8. MAJA 1969
LETO XXII., ŠT. 18
CE^M 0,50 DIN
^ prvo sejo OS Ptuj v novi sestavi
Kakšna bo naslednja
mandatna doba?
2a prvo sejo občinske
hipščine v novi sestavi, —
odbornikov bo sode-
ivalo in odločalo prvič —,
»pripravljajo občinske in
^ge službe ustrezne mate-
iale, na prva vprašanja se
rav gotovo že pripravljajo
® odborniki. Kot smo že
jročali, bo seje ponovno
odil Fran j o Rebernak, saj
[bil enoglasno ponovno iz-
oljen za predsednika so
tuj. Ze ob izvolitvi je med
rugim največ govoril o de-
lin nalogah, ki čakajo ob-
insko skupščino in odbor-
ike. Tokrat vam bomo po-
[edovali nekaj iz njegovega
jvora po ponovni izvolitvi
i predsednika os Ptuj,
Pri nadaljnjem družbenem
I ekonomskem razvoju ob-
se se kot skupščina in kot
borniki lotevamo nalog in
v času in v razmerah, ki
ihtevajo od slehernega iz-
led nas polno in aktivno
iojstvovanje. Z lanskimi in
(ošnjimi gospodarskimi re-
atati v občini smo stopili
obdobje, ki nas navdaja z
biočenim optimizmom. Kva-
ntni premiki so opazni pri
ivajanju gospodarske refor-
me. Kljub temu si ne smemo
ielati utvar, da bomo zlahka
'''S programskim obvczno-
tim, ki jih je sprejela ob-
inska skupščina že v prej-
'■■jem sklicu.
Mandat nove skupščine
^^'pada časovno s 4-letnim
fogramom družbeno eko-
!^skega razvoja občine,
na to bodo smernice
izhodišča tega razvojnega
iJ^agrama tudi osnovni pro-
našega skupščinskega
"-'a in osnova za konkreti-
'^ijo vrste nalog naše skup-
na področju gospodar-
eča in družbenih dejavno-
Opozoril je tudi na od-
»JVornost skupščine in od-
Jjjrnikov, ki se bo morala
^anifestirati predvsem pri
^^evanju problemov in iz-
siljevanju nalog na tistih
^roejih gospodarskega in
.-uzbenega življenja v ob-
si'^''. predstavljajo eksi-
perspektivo našega
f^ročja. Glede na obseg ne-
^ terih gospodarskih panog
^^aružbenem proizvodu vse-
jj* pspodarstva v občini in
in "u P'^>men nekaterih
«2benih dejavnosti in
bodo morale biti de-
prioritetnega poudar-
^red^*'^ gospodarske veje, ki
našo osnovno
bazo: industrija,
If^ijstvo, trgovina in tiste
^^oene dejavnosti, ki po-
magajo zagotavljati izbolj-
šanje družbenega in osebne-
ga standarda občanov: sta-
novanjska gradnja, komu-
nalna dejavnost, šolstvo,
zdravstvo, socialno varstvo.
Med d^iugim je omenil na-
logo OS v času demokrati-
zacije, ko kot politično pred-
stavniško telo vedno bolj
prevzema tudi funkcije naj-
širšega organa samouprav-
ljanja v občini, aktivnega in
neposrednega organizatorja
demokratičnega dogovarja-
nja o politiki in razvoju ob-
čine. Njena funkcija bo tem
bolj učinkovita, čim bolj bo-
do njena pozitivna prizade-
vanja politično podprta in
čimbolj bodo deležne pozitiv-
ne podpore delovnih organi-
zacij, proizvajalcev in obča-
nov. Avtoriteta OS ni vna-
prej določena v formalnih
ustavnih določilih, ampak jo
zagotavlja aktivnost in za-
vzemanje odbornikov za
vsklajeno razvojno usmerja-
nje vseh dejavnosti v občini,
upoštevajoč razvojne pogoje
in možnosti, potrebe in ma-
terialne zmogljivosti.
Na koncu je izrazil upanje,
da bo mandatna doba aktiv-
na in uspešna glede na po-
stavljene naloge in na kva-
litetni sestav skupščine.
zr
Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj in podpredsednik
Tone Žagar na zadnji seji občinske skupščine pred volit-
vami. V ozadju Ivo Rau, tajnik SO Ptuj.
Jugoslovanska
politika v Evropi
Za nas Jugoslovane ni nič
bolj pomembnega, kakor za-
gotoviti mir na območju, na
katerem živimo. K temu pri-
spevamo z našo politiko so-
delovanja in miru. Kot ev-
ropska dežela Jugoslavija
nikdar ni želela biti izolira-
na od dogajanja in glavna
značilnost njene zunanje po-
litične aktivnosti je prav v
ugotavljanju te stvarnosti.
Evropa je bila in je še ve-
dno območje blokovske kon-
frontacije vzhoda in zahoda:
preteklost se je podaljšala v
sedanjost in spremembe, ki
so prišle, so želo male. Kljub
tej ugotovitvi pa je naš kon-
tinent poskušal vse od razde-
litve po drugi svetovni vojni
pričeti procese, da bi prema-
gali vsa nasprotja sodelova-
nja.
dobri sosedni odnosi
Nad dvajset let stremi Ju-
goslavija kljub obstoječim
ideološkim in blokovskim
razlikam po sodelovanju, brez
katerega ni trajnega miru.
Vendar blokovske razdvoje-
nosti ni mogoče premagati
čez noč. Z drugimi besedami-
pot k reševanju problema
razdeljenosti in premaganje
nasprotij je mogoče zagotovi-
ti edino z razvijanjem sode-
lovanja na načelih popolne
enakopravnosti, neodvisnosti
in medsebojnega razumeva-
nja.
V svoji evropski politiki je
izhajala Jugoslavija s sta-
lišča, da je mogoče priti od
razvijanja dobrososedskih od-
nosov do vsesplošnega sode-
lovanja na nivoju vlad. V
vseh pozitivnih premikih v
Evropi je našla Jugoslavija
svoje mesto, da bi delovala
za zbliževanje stališč, ne gle-
de na razlike, ki izhajajo iz
družbenih sistemov ali speci-
fičnih pogledov na razvoj
mednarodne situacije.
odprti: mkje
Jugoslavija je odprla svo-
je meje skladno s svojo po-
litiko in željo vzpostaviti so-
delovanje na temeljih enako-
pravnosti in vzajemnega spo-
štovanja neodvisnosti. Tako
milijoni tujih turistov pre-
plavijo vsako leto Jugoslavi-
jo in misHmo, da je to do-
bra pot za medsebojno spo-
znavanje in razumevanje.
mir v ropi
Vsaka akcija s ciljem popu-
ščanja napetosti je naletela
pri Jugoslovanih na ugoden
odmev, tudi nedavni poziv iz
Budimpešte. Iniciatorji se bo-
do morali le zavzeti za to, da
bodo načela, ki so jih pokla-
mirali, tudi realizirana. Edino
na ta način bo mogoče poli-
tiko spremeniti v stvarnost.
Mar v Evropi je v bistvu
stvar Evropejcev. Velike sile
so sicer odgovorne za mir.
vendar niso edini dejavnik,
ko gre za vprašanje miru in
varnosti In sodelovanja. Ma-
le in srednje dežele in z nji-
mi neuvrščena Jugoslavija
so de! Evrope in sicer njen
večji del, katerega interesi so
v trajnem miru in sodelova-
nju,
MG.
KB Ptuj odobrila prve kredite
KAJ SO NOVEGA V PTUJSKEM GOSPODARSTVU?
Pred kratkim je izvršni od-
bor ptujske Kreditne banke
odobril kredite nekaterim
gospodarskim organizacijam
in drugim, ki bodo s pomoč-
jo svojih in kreditnih sred-
stev gradili objekte ali po-
večevali proizvodnjo in po-
dobno. Poglejmo, kaj bo no-
vega v ptujskem gospodar-
stvu in komunalni uredit-
vi!
Tovarni volnenih izdel-
kov v iVluj.šperku je banka
odobrila 200 milij<»nov .starih
dinarjev za modernizacijo in
povečanje proi/\odnje. pred-
v.sem za tehnološko opremo,
za .stroje.
Te dni končiijejo v pekar-
ni »Vinko Reš« na Rosozni-
ški cesti obnovo pekarne.
Staro peč so zamenjali z no-
vo, ki bo pekla več in boljši
kruh. Modernizacija omenje-
ne pekarne bo stala 80 mili-
jonov starih dinarjev. Kre-
ditna banka je prispevala 20
milijonov starih dinarjev
kredita.
Montažnemu podjetju »E-
lektrokovinar« je banka odo-
brila 125 milijonov starih di-
narjev kredita za razširitev
proizvodnje.
Kmetijski kombinat Ptuj
namerava povečati proizvod-
njo hmelja. Za obnovo hme-
ljišča mu je kreditna banka
odobrila 218 milijonov starih
dinarjev. Namenila mu je tu-
di 215 milijonov starih di-
narjev kredita za obratna
sredstva.
Kot kaže, bodo 2.9. novem-
bra letos predali namenu no-
vo trgovsko zgradbo v Ptu-
ju. Gradbeno podjetje »Dra-
va« jo bo zf^radilo na pro-
storu nasproti ptujske Kre-
ditne banke. Kredit (120 mi-
lijonov starih dinarjev) za
, naknp omenjene trgovske
zgradbe je banka namenila
trgovskemu podjetju »Mer-
kur« iz Ptuja. Predračunska
vrednost omenjene zgradbe
znaša 140 milijonov starih di-
narjev.
Kreditna banka je nameni-
la več sredstev tudi za komu-
nalno ureditev mesta in oko-
lice. Krajevni skupnosti v
Ptuju je namenila 50 milijo-
nov starih dinarjev za soude-
ležbo pri asfaltiranju in u-
reditev cest na Turnišču, v
Rabeleji vasi, Rogozniei,
Spuhlji, Grajeni in Orešju.
Predračun za omenjeno mo-
dernizacijo cest je 100 mi-
lijonov starih dinarjev.
Radiu Ptuj je banka na-
menila 12 milijonov starih
dinarjev za nakup magneto-
fonov.
Izvršni odbor Kreditne
banke je načelno odobril tu-
(Koneo na 2. strani)
vreme
za čas od petka, 9. maja do
nedelje. 18. maja 1969.
Zadnji krajec bo danes, v
četrtek. 8. maja ob 21.12.
Napoved: tu in tam bodo
manjše plohe in nevihte. Ne-
koliko se bo ohladilo. Izdat-
nejšega dežja pred šestnaj-
stim majem ne bo.
Alojz Cestnik
2
TEDNIK — ČETRTEK, S. MAJ^.
Zopet ob strojih, za plugom, pisalno
mizo...
Prvomajski prazniki so za
nami. Minili so prehitro in
neopazno. Komaj smo se za-
vedali, da praznujemo in že
smo se ponovno znašli na
svojih delovnih mestih. Kra-
tek klepet s sodelavci nam
razkrije njihovo praznično
popotovanje, ki je morda vo-
dilo v planine, ob jezera, na
deželo k sorodnikom ali o-
bratno, najbolj vroči pa so
obiskali tudi morje in si v
njem ohladili vsakodnevne
težave. Letos smo imeli za
praznike izredno lepo vreme,
ki je mnogo pripomoglo k
zares prijetnemu praznova-
nju.
Tudi sam sem se za trenu-
tek pridružil množici, ki je
te dni vzvalovila in se za
trenutek umaknila enolič-
ni vsakdanjosti. Pot nas je
vodila skozi Slovenske gorice
v Radence, Moravče in ne-
katere druge kraje severo-
vzhodne Slovenije. Skoraj
vse turistične postojanke so
bile zasedene in povsod je
bilo čutiti pravo praznično
vzdušje. V Jeruzalemu smo
našli veselo družbo, ki je v
senci pod drevesom z glasni-
mi medklici uničevala tam-
kajšnji pridelek jeruzalem-
skih goric, ki so se v teh po-
mladnih dneh odele v zelen
plašč pomladi, ki bo do je-
seni zamenjal svojo barvo in
zopet ob glasu klopotcev va-
bil, da pridemo trgat njihov
bogat in sladek pridelek.
Na kmečkih poljih smo
srečali orače, ki so s konjsko
vprego ali s traktorjem sme-
lo obračali brazdo zr brazdo
in vonj po sveže zorani zem-
lji nas je ustavil, da smo z
nekaterimi spregovorili nekaj
besed. Z nami so bili prijazni,
ponudili so nam tudi »korp-
flašo«, čeprav smo jim brali z
obraza, da bi tudi oni želeli z
nami na praznično popoto-
vanje. Toda ... polje je tre-
ba obdelati, zemlja čaka na
seme, vsak dan je dragocen,
kdo ve, če ne bo že jutri sla-
bo vreme in bitka s časom in
naravo bo za nekaj časa iz-
gubljena ... Mnogi izmed
njih, ki so te dni praznovali
za plugom in motiko so nam
dejali, da bo za njih praznik
pozimi, ko bo v kamri polna
»tiinka«, v kleti polne kašče
in v »pivnici« pridelek do-
mačega iz goric. Toda za vse
to je treba prekleto trdo ga-
rati tudi takrat, ko drugi
praznujemo... in danes je
zopet delovni dan z vsemi
skrbmi tegobami in tudi ve-
seljem, ki nam ga daje mi-
sel, da delamo ...
Vzrok slabemu stanju cest je
Prevelik promet in premal
sredstev
Glede na številne kritike
ob stanju cest v ptujski ob-
čini smo se pogovarjali z Jo-
žetom Stumbergerjem, šefom
Cestnega podjetja, — obrata
v Ptuju.
— Kje so vzoki slabega sta-
nja cestišč?
Promet in obremenitev sta
že daleč prerasla zmogljivosti
cest, ki niso bile grajene za
tak promet. Ce primerjamo
naj prometne j .šo cesto, Mari-
bor — Ptuj — Bori, so po
njej prepeljali dnevno okoli
45 ton. Obremenitev je z le-
ti naraščala. V lanskem letu
je bila obremenitev že 19.500
ton dnevno. Ugotovili so, da
je tranzitni promet na ome-
njeni cesti večji od onega
proti Slovenski Bistrici.
Dnevno pelje po tej cesti sko-
zi Ptuj nad 5000 vozil.
Ceste po tem, ko so dobile
asfaltno prevleko, niso ob-
navljali. Asfaltno prevleko
so naredili brez prave pod-
lage. Glede na to je neuspeš-
no krpanje asfalta. Najbolj
uničijo ceste težki tovornja-
ki, ki v zimskem času le red-
ko upoštevajo prepovedano
vožnjo zaradi prevelikega os-
nega pritiska. Najhuje poško-
duje cestišče zima. Skozi raz-
poke v asfaltu pronica voda,
ki zmrzne in razganja asfalt-
no prevleko. Omenjena ško-
da je letos posebno velika.
Makadamske ceste so bile
takoj po od jugi v nemogo-
čem stanju. Glede na obilne
snežne padavine je splužen
sneg stal dalj časa ob robo-
vih cest, se tam talil in jih
močil. Nasuti gramoz ni ko-
ristil, ker so ga vozila raz-
metala. Tehnično je tudi u-
gotovljeno, da na makadam-
ski cesti, na kateri presega
obremenitev v 24 urah 400
ton, vzdrževanje ni več u-
spešno. Na žalost so vse na-
še ceste obremenjene nad na-
vedeno tonažo.
— Kako je s finančnimi
sredstvi, številom cestarjev?
Finančna sredstva so ena-
ko odmerjena kot prejšnja
leta, kljub temu, da promet
iz leta v leto narašča. Za let-
no vzdrževanje bo še manj
sredstev, ker smo jih večji
del porabili v zimskem času
za večkratno pluženje veli-
kega snega in posipavanje
proti poledici. Število cestar-
jev se je zmanjšalo skoraj za
polovico. Obrat ima 73 ce-
starjev, pred desetimi leti jih
je imel dvakrat toliko. Skup-
no oskrbujejo 412 kilometrov
cestišča. Vsak oskrbuje 5 do
6 km makadamske ceste, as-
falta pa nekoliko več.
— Kaj boste kljub t,
vam napravili v letošu
letu?	^
Asfaltne ceste bomo vi
del zakrpali. Mariborska
sta je že zakrpana do
ličja, od tod do Maribora
do napravili debelejšo asi
no prevleko. V ta namen
pripravljajo projekt, c,
proti Borlu bo zakrpana
sredine tega meseca. Botj
most je' za letos urejen.
Ormoža bo cesta zakrpanj
ta teden. V Oi-možu je p
videna rekonstrukcija «
šča do in prek železniši
prelaza vsled lažjega do?
na most prek Drave. Ce
šče bodo razširili.
Na makadamske ceste
mo navozili še gramoza. 1
zanje ni namenjenega i
denarja, tudi gramoza ne
več kot prejšnja leta. Le
bomo poskušali kopati jai
strojno. Premalo število
starjev tega dela ne zmc
S tem bomo poskušali
viti enega izmed vzrc
slabega stanja cest, slabo
vodnjavanje.
— Kaj menite o očitku,
republiški cestni sklad i
cehovsko deli sredstva ta
še ceste in na to, da *
sednjih, tudi v pomurskih
činah, mnogo asfaltirajo'
Cestni sklad daje nai
sredstev za najprometn
ceste, tako imenovani I
metni križ v Sloveniji.
delež pa da tudi v kraje,'
uporabniki cest, prebiva
gospodarske organizacije-
čine ... same zberejo
sredstev za moderniz^
cest. Pomurje, KorošK:
sta v tem pogledu daleč I
nami. Opaziti je več sornc
ciativne in lastne udel®
Rezultati so lepo asfalti'
ceste v radgonski ob
Prekmurju pa tudi Lenaf
zaostaja veliko. V naši ot
je šele zadnje čase op'
podobne poizkuse.
Krpanje asfalta je neuspešno , ker ni prave podlage
Zatlranfe škodljivcev in plevelov
Vse kaže, da narava hoče
nadoknaditi vse, kar je za-
mudila v predolgi in hudi
zimi. V lepih sončnih dneh
pred prvim majem je zopet
ozelenelo. Odgnalo je drevje,
ozeleneli so travniki. V goz-
du je že sonca pod mladim
listjem, v sadovnjaku je o-
bilo cvetja na sadnem drev-
ju. Vinogradniki že vežejo
trto. Kmetje pravijo, da do-
bro kaže. Tudi tisti z rav-
ninskih predelov se ne pri-
tožujejo. Hitijo s poljskimi
opravili, ki jih ni bilo mo-
goče prej opraviti. Le trava
ne raste vsled pomanjkanja
dežja.
Daleč je še do tega, da bi
lahko napovedovali letino.
Pri vsem tem ne smemo po-
zabiti tudi na škodljivce, ki
jih je prvo toplo sonce pre-
budilo iz zimskega spanja. V
borbi za obstoj so se lotili
kulturnih rastlin. Glede na
to bo treba poskrbeti za var-
stvo rastlin.
Te dni sem se oglasil pri
obratu za kooperacijo pri
KK Ptuj. Milan Soštarič, Jo-
že Pulko in Matuš Arpad so
mi v trgovini z zaščitnimi
sredstvi povedali, da so že v
lanskem letu sklenili potri?b-
ne pogodbe za vsa zaščitna
sredstva, ki jih kmetje po-
trebujejo. Škropiva so po po-
godbi prispela. Pomanjkanja
ni. Na zalogi imajo škropiva
in prašiva za sadovnjake, vi-
nograde, za uničevanje ple-
vela v pšenici, koruzi, krom-
pirju ... Za škropljenje v
vinogradih priporočajo dit-
han-M 45, cosan, na zalogi
so tudi modra galica, cupra-
blau in ostala škropiva. Za
škropljenje v sadovnjaku
imajo ekatin, metasistoks,
diazinon, parathion ... Letos
so škropiva primerno paki-
rana v manjših količinah.
Za škropljenje proti pleve-
lu v pšenici priporočajo ani-
ted-D. Je boljše sredstvo, pa-
kirano v literskih stekleni-
cah.
Za koloradskega hrošča
imajo na zalogi večje količi-
ne sevina. Sredstvo je v te-
kočem stanju in se škropi.
Je eno najboljših sredstev
proti koloradskemu hrošču,
kar se jih je pojavilo v lan-
skem in letošnjem letu. Za
prašenje imajo tudi bilan,
pantakan ... Pri mokrem
škropljenju priporočajo upo-
rabo tudi cuprablau-a ali t3a-
krenega apna proti oidiju.
Na zalogi imajo herbicide.
Z njihovo uporabo odpade
zamudno okopavanje v vino-
gradih, na koruznem polju,
v krompirišču ... Treba ]e le
pravilno izbrati herbicid in
ga pravilno uporabiti. Na za-
logi imajo simazin, gesaprim.
Pridelovalcem čebule pripo-
ročajo gesagard. Paziti je
treba, da pri uporabi sred-
stev ne pride do zamenjave,
ali do uporabe ob nepravem
času.
Potrebna škropiva ali pra-
šiva imajo v vseh posloval-
nicah. Največja izbira je v
ptujski poslovalnici na Srb-
skem trgu. Tu je lahko do-
biti zaščitna sredstva po stro-
kovnem navodilu, s pomočjo
katerega lahko uporabijo za-
ščitna sredstva tudi vrtičkar-
ji	Z. R.
Izlei na Dolenjsko
Planinsko društvo Ptuj vabi
Ptujčane na izlet na Dolenj-
sko, ki ga bo vodil Tone
Purg mlajši. Ogledali si bo-
do lahko Stično in njen zna-
ni samostan, Jurčičev rojstni
kraj na Muljavi, Žužemberk
ob Krki, planinsko kočo na
Mirni gori, Novo mesto in
znano kartuzijo Pleterje. Od-
hod bo v nedeljo 18. maja
ob 4. uri zjutraj spred hote-
tela s posebnim avtobusom.
Prijave sprejema tov. Her-
mina v pisarni Petovie do
petka, 16. maja.
Vabimo vse člane in nečla-
ne, da se izleta udeleže! Pla-
ninsko društvo Ptuj.
Kaj bo novega v ptuj-
skem gospmiarstvu
(Nadaljevanje s 1. strani)
di kredit za Občinsko skup-
ščino in sicer za soudeležbo
pri urejanju ulic v mestu, za
šolo v Podlehniku in za sa-
nacijo sodnega poslopja v
skupni vrednosti 145 milijo-
nov starih dinarjev.
Kreditnih zahtevkov je še
več. V kratkem bodo rešili še
kredite za rekonstrukcijo gu-
marskega obrata pri »Sigmi«
(bivše Strojne delavnice).
Trgovsko podjetje »Izbira«
bo gradila na Ormoški cesti
nov trgovski lokal. Kredit
bodo namenili tudi za avto-
bu.sno postajo v Ptuju in
PTT podjetju za telefonske
priključke.
Izvršni odbor je izrekel
»zadnjo besedo« tudi pri kre-
ditiranju vinogradov v Ha-
lozah. Banka čaka le še na
pritrditev upravnega odbora
sklada za pospeševanje kme-
tijstva pri OS Ptuj. Kako in
pod kakimi pogoji bo obnova
haloških vinogradov, bomo
poročali v prihodnji številki
Tednika.
ZR
jjjik — Četrtek, s. maja 1969
3

ijoslavija v ogledalu statistike
p;ebni dohodki Jugoslova-
^ bili v zadnjem letu za
jog 15 odstotkov večji ka-
,leto prej, vendar je tre-
išele ugotoviti, kakšni so
ij premiki znotraj teh po-
^ov o pridobivanju do-
nlka.
prejemki zaposlenih v
i^žbenem sektorju so se po-
^li za okrog 10 odst. in
torej presegli odstotek po-
ganja življenjskih stroš-
Prejemki sredstev so-
dega zavarovanja so se
uečali za 6 odst. in so to-
fc nekaj zaostajali za po-
fenjem življenjskih stroš-
Temelj vseh teh podatkov
I njihovih odnosov in gi-
oj je, seveda gospodarstvo,
se je kljub vsem težavam
zadnjih štirih letih hitro
izvijalo. V tem času se je
jvečala proizvodnja blaga
I široko porabo za 22 odst.
M prehrambnimi proizvo-
je najhitreje rasla proiz-
idnja sladkorja in čokola-
lin se lahko po porabi teh
tiklov uvrstimo med naj-
i!j razvite dežele sveta.
5ebno delo in indu-
strija
Tri četrtine narodnega do-
idka je bilo ustvarjenega
preteklem letu v družbe-
im, četrtina pa v zasebnem
itorju. Industrija in ru-
irstvo sta ustvarila tretji-
t narodnega dohodka oziro-
0	33 milijard dinarjev,
Detijstvo in ribištvo okrog
1	milijard dinarjev, prav
Jiko tudi trgovina in go-
rstvo. Ostanek je bil
itvarjen v prometu, grad-
fništvu, obrti in drugih de-
"»^Tiostih.
V okviru teh gibanj je
"Sotovljen padec narodnega
I ij^hodka v industriji in ru-
darstvu od 41 odst. v letu
na 33 odst. v lanskem
inu.
sredi razvojne poti
I pogosto slišimo, da smo po
I %nji gospodarskega raz-
I dosegli srednje razvite
I Manj pa slišimo, kaj
' dejansko pomeni glede na
, ^^Ijenjski standard in dru-
, ^^ pogoje za nadaljnji raz-
J in napredek.
f	sodili po statističnih
( ^'latkih Združenih naro-
smo v primerjavi z
I	evropskimi dežela-
i ' še vedno v spodnji polo-
c tabele. Glede na veliko
I	dežel Afrike in Azije
f visoko razvita dežela
J je zato vprašanje gospo-
rske razvitosti precej re-
stvar.
* ocenjevanju stopnje go-
'^aarske razvitosti pogosto
dgP^^^vajo poleg r)iirodnega
Živr na prebivalca tudi
foV^f^jski standard po po-
ri .1 na prebivalca. Po tem
SuS?^ bi Japonska, ki ne-
^'jivo sodi med industrij-
sko najbolj razvite dežele
sveta, bila nekje sredi ta-
bele.
poleg sladkorja naj-
več kruha
Statistični podatki kažejo,
da je poraba prehrambnih
artiklov precej skromna. To
velja predvsem za artikle vi-
sokega življenjskega stan-
darda kot so meso, maslo,
jajca in podobno.
Letno proizvajamo na pre-
bivalca okrog 40 kg mesa in
če odštejemo izvoz, ostane
na prebivalca okrog 33 kg,
kar je skoraj za polovico
manj kot na Poljskem in
dvakrat manj kot v Veliki
Britaniji.
Letna proizvodnja jajc je
120 kosov in 120 litrov mle-
ka na prebivalca in je pora-
ba jajc, ki jih precej uvaža-
mo, znatno večja. Masla pro-
izvajamo okrog 6000, poje-
mo pa okrog 10.000 ton, kar
je komaj pol kilograma na
prebivalca.
Vzporedno s precej skrom-
no porabo mesa, jajc, masla
in podobnih proizvodov za-
vzemamo v porabi kruha,
zelja, krompirja eno prvih
mest. To pomeni, da struk-
tura naše prehrane ni tak-
šna, kot bi morala biti, kljub
temu, da je dnevna poraba
okrog 3150 kalorij, kar je
mnogo več, kot je fiziološko
potrebno.
avtomobili, hladilni-
ki, televizorji
Za razliko od hrane po-
svečajo naši državljani veli-
ko večjo pozornost motoriza-
ciji, opremi stanovanj in
drugemu. Danes ima že tiso-
če gospodinjstev vse od av-
tomobila do televizorja ali
pralnega stroja, medtem ko
imajo milijoni družin vsaj
nekatere od teh stvari.
V prejšnjem letu so izde-
lali v naših tovarnah 60.000
avtomobilov. Ce prištejemo
še uvožene, imamo letos
okrog 100.000 avtomobilov
več kot lani oziroma skupaj
že nad 700.000.
Proizvodnja električnih
štedilnikov je porasla lani
na 360.000, hladilnikov na
270.000 in televizorjev na
290.000.	PS
LEV POŠKODOVAL
OTROKA
5. maja je bil Darko Črešnik
(8 let) pri cirkusu na stadionu
»Drava«. Otrok se ie pripla/il
do levje kletke, odprl okno zu-
nanje kletke in pof^ledal v no-
trajost. V tem trenutku ga je
Icvinja s prednjo šapo »poteg-
nila« po zadnjem delu vratu in
po glavi in ga precej poškodo-
vala. Deček se je hitro rešil.
Lesno industrijsko in trgovsko poelfetje LES Riuj
Nov žagarski obrat v Rogoztiici obratuje
Kot smo že na kratko po-
ročali v prejšnji številki Te-
dnika, so pred praznikom de-
la v Lesno industrijskem tr-
govskem podjetju »Les« v
Ptuju slavili veliko delovno
zmago. Slovesno so predali
namenu nov žagarski obrat
v Rogoznici. O tehničnih po-
drobnostih obrata smo že pi-
sali pred meseci, zato tokrat
le o svečanosti ob otvoritvi.
Pred novim obratom je Ru-
di Majnik, komercialni direk-
tor, otvoril svečanost in po-
zdravil predstavnike druž-
beno političnih organizacij,
goste iz drugih delovnih or-
ganizacij, domače delavce in
druge.
Franjo Masten, direktor
podjetja, je v daljšem govoru
med drugim opisal razvoj
podjetja v 16 letih obstoja.
Premagati je bilo treba šte-
vilne težave, ki so nastajale
vsled potrebnega prilaganja
tržišču. Razvoj podjetja so
ovirali tudi politični ukrepi,
ki so jih v podjetju morali
poslušati in izpolniti. Mišlje-
ni so predvsem ukrepi po ka-
terih so razkosali podjetje in
mu prepustili le trgovsko de-
javnost. Med drugim so ta-
krat oddvojili žago v Ormo-
žu in mizarstvo ter žago v
Ptuju. Direktor podjetja nam
je pozneje dejal, da v tistih
časih nihče ni upošteval be-
sed strokovnjakov, ki so
predvideli razvoj lesne indu-
strije v regijah. Regije naj
bodo tako velike, da bodo
sposobne zadovoljiti lesno in-
dustrijo z lesno maso. Čeprav
so v podjetju hoteli delati po
osnutku modernega lesnega
gospodarstva v regijski obli-
ki, ki ga komaj danes prizna-
vajo, jim mnogi, na žalost
tudi taki, ki o lesni pridelavi
in predelavi niso imeli kdo
ve koliko pojma, niso tega
pustili. V podjetju so se mo-
rali spoprijazniti z usodo, ki
jih v času samoupravljanja
prav gotovo ne bi doleteja.
Kljub temu niso odnehali.
Delali so dalje kot se jim je
zdelo prav. Kupili so lesno
predelovalne obrate, tudi ti-
ste, ki so bili slabo opremlje-
ni. Združeni so se zavzeli za
dosego skupnega cilja in u-
spevajo.
Govoril je o potrebah, ki
so silile žagarski obrat v re-
konstrukcijo. Ker ima lesna
industrija v ptujski regiji
perspektiven razvoj, so se
glede na študijo lesnih stro-
kovnjakov lotili načrtov in
izgradnje žagarskega obrata.
V 1966 in 1967 letu so že u-
speli postaviti premični pet
tonski transportni žerjav. Te
dni pa so spustili v pogon nov
žagarski obrat s kapaciteto
18.000 kubikov v eni izmeni
letno. Nov obrat bo zmanjšal
stroške proizvodnje in fizični
napor, saj so vsa dela me-
hanizirana in avtomatizirana.
Dosedanje investicije znašajo
353 milijonov starih dinarjev.
Za nadaljnjo ureditev bodo
potrebovali še kakih 100 mi-
lijonov starih dinarjev. Z
novim obratom bodo lahko
še hitreje in bolje ustregli
svojim odjemalcem. Največ,
skoraj 85 odstotkov proizvod-
nje izvažajo v 11 držav, med
njimi največ na Poljsko, v
Sovjetsko zvezo, Italijo ...
Po tem, ko je Anton Ža-
gar, podpredsednik SO Ptuj
prerezal vrvico in odprl nov
obrat, so si navzoči z zani-
manjem ogledali avtomatizi-
ran in mehaniziran predelo-
valni proces hlodovine v
končne izdelke. Namesto šte-
vilnih rok razklada hlodovino
prenosni žerjav. Do žage ga
prinaša tekoči trak, ki raz-
žagane dele transportira k
naslednjim strojem za lesno
predelavo. V novi žagi ni po-
trebno več velikega fizične-
ga napora. Pogoji delavcev so
znatno izboljšani.
ZR
Kaj bo pokazal popis
kmetijskih gospodarstev?
Od leta 1960, ko je bil
zadnji popis kmečkih gospo-
darstev, je prišlo na podeže-
lju do bistvenih ekonomskih
in socialnih sprememb. Go-
spodarska in družbena re-
forma je vplivala na kme-
tijsko proizvodnjo, na pro-
izvodne sile in življenjski
standard kmečkih prebival-
cev ter na zboljšanje eko-
nomskega položaja kmetij-
stva in kmetijskih proizva-
jalcev. Povečalo se je zani-
manje za vlaganje v proiz-
vodnjo in za napredek za-
sebnih kmečkih gospodar-
stev, kar je pripomoglo k
povečanju celotne blagovne
proizvodnje. Povečana pro-
izvodnja in dohodek kmeč-
kih proizvajalcev sta pri-
vedla do večjih vlaganj v
osnovna sredstva in v stan-
dard prebivalcev, kar je ze-
lo važno za bodočo usmeritev
kmetijstva in kmetijskega
proizvajalca.
Namen letošnjega popisa
kmečkih gospodarstev deset
let po prejšnjem, je zbrati
podatke o kmečkih gospo-
darstvih za statistične ana-
lize o vsebinskih spremem-
bah v kmetijstvu in za iska-
nje smeri gibanja na pode-
želju Težišče popisa je na
raziskavi sedanjih agrarno
političnih, agroekonomskih in
sociodemografskih pojavov
na vasi, kot so: ekonomska
diferenciacija kmečkih go-
spodarstev po posestni struk-
turi, vrednosti osnovnih
sredstev, proizvodnje in tr-
žiščnosti.
Proizvodno sodelovanje
družbenih in zasebnih kmeč-
kih gospodarstev je postalo
važen dejavnik v naprednem
kmetijstvu. Obseg kooperaci-
je je vedno bolj odvisen od
tega, ali morejo družbena
gospodarstva pravočasno ob-
delati zemljo, nuditi boljše
pogoje za prodajo pridelkov
in ustvariti čiste ekonomske
odnose z zasebnimi proizva-
jalci. Namen popisa je torej
tudi zbiranje podatkov, ki
bodo omogočili analizo pro-
izvodnega sodelovanja med
družbenimi in zasebnimi go-
spodarstvi, analizo vpliva
družbenih dejavnikov na
modernizacijo in rast kmetij-
ske proizvodnje in na spre-
membe ekonomskih odnosov
in življenjskih razmer na
podeželju, kakor tudi med-
sebojnih odnosov zasebnih
kmečkih gospodarstev. Ker
je zadnja leta čutiti vse več-
jo težnjo po proučevanju de-
lovne sile in zaposlenosti pri
zasebnih kmečkih gospodar-
stvih, mora popis zajeti po-
datke o spremembah v za-
poslenosti in produktivnosti
dela. Prav tako mora popis
dati osnovne pod^itke za iz-
računavanje osnovnih sred-
stev in investicij pri zaseb-
nih kmečkih gospodarstvih.
Prvi del popisa zasebnih
kmečkih gospodarstev že tra-
ja od 30. aprila in bo do 10.
maja. Predmet prvega dela
popisa so zasebna kmečka
gospodarstva in gospodinj-
stva, ki nimajo kmečkega
gospodarstva na območju,
kjer je popis kmečkih gospo-
darstev.
Pripomniti je treba še to,
da je popis družbenih kme-
tijskih organizacij in zaseb-
nih kmečkih gospodarstev po
zakonu o popisu kmetijskih
gospodarstev na območju
države in republike. Popis
kmetijstva je v sklopu sve-
tovnega popisa kmetijstva v
letu 1970, ki ga organizira
FAO (oddelek svetovne or-
ganizacije OZN).
ZR
SVEČANA SEJA
ORGANIZACIJE ZK.
Pred dnevom so člani kra-
jevne organizacije ZK v
Slovenski Bistrici svečano
proslavili 50. obletnico usta-
novitve ZKJ. Ob tej prilož-
nosti so obudili spomine na
revolucionarno pot svoje or-
ganizacije ter opisali po-
membno vlogo, ki jo odigra-
va v današnjem socialistič-
nem razvoju.
Svečani seji je prisostvova-
lo tudi devet jubilantov, ki
so za svojo 25. obletnico de-
lovanja v organizaciji ZK
sprejeli praktična darila in
nageljne.
Na svečanosti so nastopili
mladi recitatorji, ki so živo
predstavili revolucionarno
gibanje na Slovenskem.
Viktor Horvat
4
TEDNIK — ČETRTEK. 8. MAJa ij,
NOV POSKUS UREDITI
IN OČISTITI MESTO PTUJ
Kljub temu, da Ptuj prosla-
vlja letos visok jubilej, .še ne
kaže podobe mesta, ki slavi
in pričakuje prve turiste, go-
ste in druge udeležence pro-
slav v jubilejnem letu.
Skrajni čas je, da nekaj u-
krenemo.
Ko sem se pred kratkim
mudil v sosednji državi, me
je zanimalo, kako tamkajš-
njim prebivalcem uspeva
imeti lepo urejeno mesto.
Povedali so mi, da za uredi-
tev mesta skrbijo tisti, ki so
za to plačani, se pravi ko-
munalna služba in pa vsi o-
stali stanovalci mesta. Ali ne
bi kazalo urediti mesta Ptuj
po njihovem vzgledu, to je
s skupnimi močmi?
Pred kratkim je ptujska
Občinska skupščina posta-
vila posebno komisijo, ki je
pregledala mesto in ugotovi-
la pomanjkljivosti, ki jih bo
treba odpraviti. Zapisnik bo-
do dostavili Občinski skup-
ščini, ki bo izdala odločbe
posameznim delovnim orga-
nizacijam, stanovalcem in
drugim, po katerih bodo mo-
rale odpraviti stvari, ki ka-
zijo izgled mesta. Tudi ko-
inunalni inšpektor je že iz-
dal prve odločbe.
Žal je zapisnik o neure-
jenosti mesta preobsežen, da
bi ga lahko predočil. Sicer
pa kratek sprehod z odprti-
mi očmi po ptujskih ulicah
pokaže vse, kar bi se mora-
lo urediti.
Na Ormoški cesti je ko-
misija zabeležila med dru-
gim razpadajočo leseno o-
grajo in stebre pred »Zele-
zničarskim domom« in neu-
rejeno grmičevje. Popravila
potrebne so še druge ogra-
je, pločniki širom mesta. Iz
Grajene je treba odstraniti
kamenje in drug material,
na stavbi št. 5 je obnoviti
fasado. Komisija je našla
odložen gramoz, smeti, od-
padli material . . . Tudi
drugod je opaziti, da stano-
valci odlagajo smeti, kjer
se jim zljubi. Urediti je
treba železniški prelaz. Peš-
ci ga prečkajo izven preho-
ga. Treba ga je razširiti.
Marsikje stojijo posode za
smeti na pločnikih (pred tr-
govino Borovo in Jasmin).
Po mestu je treba obnoviti
številna vhodna vrata, naj-
več v Lackovi, Prešernovi
in na ostalih ulicah in tr-
gih. Na trgih je treba ure-
diti parkirne bokse. Prepre-
čiti bi bilo treba postavlja-
nje koles in mopedov kjer-
koli. Urediti bi bilo treba
vsaj tistih nekaj površin, ki
so namenjene za zelenice in
čuvati te površine. Urediti
je treba tudi tržnico. Mnogi
turisti menijo, da na tržnici
vidijo utrip življenja kraja.
Slovenski trg je treba ure-
diti: cestišče, parkirne pro-
store, ob cerkvi pa zelene
površine. Po končani obno-
vi fasad je treba odpadli
material takoj odstraniti. V
Prešernovi ulici je treba
obnoviti še številne razpada-
joče fasade, očistiti dvori-
rišča... Urediti je treba
Grajski hrib in očistiti cesto,
ki pelje na grad. V Muršiče-
vi ulici je med drugim na
dvorišču hiše .št. 8 velika ko-
ličina odpadlega materiala.
Pri starem bivšem mostu
prek Drave je treba popravi-
ti ograjo, očistiti obrežje in
urediti prostor pred bivšo
gostilno »Slon«. Na Trgu
svobode (avtobusni postaji),
je treba večkrat čistiti in
škropiti, prepleskati vhodna
vrata... Na dvorišču pred
grajsko restavracijo je treba
odstraniti skladišče embala-
že. Grajsko dvorišče je tre-
ba posebno lepo urediti,
okrasiti s cvetlicami in vzdr-
ževati red in snago. V Ja-
dranski in Aškerčevi ulici
je neurejeno cestišče. Trg
pred kinom je zelo poškodo-
van. Kaže, da bi ga bilo
najbolje asfaltirati ali vsaj
pretlakovati. Majhno zgrad-
bo na desnem bregu Drave
je treba čim prej porušiti in
urediti nabrežje. Ob desnem
obrežju, kjer je bil stari
most, je veliko smetišče. Ob
Mariborski je treba na zgrad-
bi št. 2 obnoviti fasado, pri
zgradbi št. 8 pa ograjo. Pri
zgradbi št. la na Zagrebški
je treba odstraniti odvečen
material. Pri skladišču »Su-
rovine« je treba urediti pred-
vsem tisti skladiščni pro-
stor, ki je izpostavljen
glavni magistrati. Teh in
podobnih stvari je veliko po
vsem mestu. S pravilnimi
ukrepi in dobro voljo jih
je treba odpraviti.
Komunalno podjetje, ki je
v prvi vrsti zadolženo za
red in snago v mestu, bo po
sklepu moralo očistiti do
5,30 ure zjutraj glavne ulice
in nato nadaljevati čiščenje
v stranskih ulicah. Prav ta-
ko je treba očistiti pločnike
v zgodnjih jutranjih urah.
Glavne ulice naj škropijo
vsaj trikrat dnevno.
Komisija za ureditev me-
sta pri občinski skupščini
namerava proglasiti mesec
čistoče in sicer od 20. maja.
V tem času naj bi očistili in
uredili mesto.	ZR
Boksit iz Indije in Gvineje za TGA?
Delavski svet T(jA Kidričevo
je obravn.xv.al pred kr.uk.ini u-
V07. boksitne rude i/. Gvineje in
Indije ali pa morda iz obeli dr-
žav. Morda bo kdo začudeno
dejal, kako to, da sedaj name-
ravamo uvažati boksitno rudo
iz tako oddaljenili držav, če pa
se je nekdaj toliko govorilo o
neizčrpanih virih boksitne ru'de
v naši dr/avi. Toda povedati je
treba, da tovarna v Kidričevem
vse bolj ra/širja svojo proizvod-
njo, za večjo proizvodnjo pa
potrebuje tudi veliko surovin,
torej boksitne rude, katere do-
mači proizvajalci ne morejo do-
baviti po potrebah TGA. Razen
tega je kvaliteta za uvoz pred-
videnih boksitov mnogo boljša
od naših in tudi cena bi bila po
vsej verjetnosti sprejemljiva za
TGA. Trenutno še kaj konkret-
nega ni moč povedati, ker so v
teku razgovori o uvozu boksita
.teku razgovori o uvozu boksit-
ne rude iz Gvineje in Indije, pa
tudi za uvoz iz Avstralije bodo
verjetno v TGA storili potrebne
korake, če bodo ugodni pogoji.
Če bodo ugodno rešena vsa
vprašanja, ki nastajajo
uvoza boksita jz omenjenih '
/av, bo imela TGA dobre'
kvalitetne boksite, kar bo o^v^
gočalo dobro kvaliteto gljj
in aluminija ter predvsem
daljnje povečanje proizvod
kar je navsezadnje tudi želja|j,
lovnega kolektiva v Kidrij
vem.	M p
KAJ JE S PRiPRAVNiKi
v 13. številki Tednika s,;
na kratko poročali, da so sanii
upravni organi v tovarni gljj
ce in aluminija v Kidričeve
sprejeli letošnji naČrt sprejem
pripravnikov v podjetje. Kot
znano, bi naj letos sprejeli ž
plomiranega inženirja kemli
analitske smeri, 2 diplomira;
inženirja strojništva, 2 diplop
rana ekonomista, profesorja i®
tematike ter 7 metalurških tej
nikov.
Na tozadeven razpis pa se:
do določenega roka javil niti i
kandidat za eno od razpisani
mest. Je torej pri nas proble
zaposlovanja strokovnih b
rov, ali ni? .	M. F.
V ptujski občini
ZASKRBLJUJOČA OBOLEV^IOST
IN PODHRANJENOST OTROK
Za zdrav duh v zdravem
telesu' moramo poskrbeti še
posebej pri otrocih in šo-
larjih. Pa poglejmo takrat,
kako je z zdnavjem otrok v
ptujski občini.
V lanskem letu je bilo v
okviru otroškega dispanzerja
(od O do 5 let) preventivno
pregledanih 2.110 otrok, od
tega je bilo zdravstvenih sto-
ritev 465. Prvi ambulantni
pregledi otx-ok so zajeli
19.843 otrok, od tega je bilo
opravljenih 11.193 nadaljnjih
zdravstvenih storitev. Ker je
na območju občine skupaj
10.627 otrok v starosti od O
do 6 let, lahko na osnovi
gornjih podatkov sklepamo,
da je obolevnost predšolskih
otrok zelo velika. Glede na
vrsto obolenj so na prvem
mestu bolezni dihal (37 %),
slede jim uše.s.ne bolezni, in-
fekcije kože in podkožnega
tkiva, bolezni prebavil; osta-
le bolezni so zastopane v
znatno manjši meri. Vzroki
za tolikšno obolevnost majh-
nih otrok so številni. V od-
ročnih predelih občine je
hrana dojenčkov in drugih
podeželskih otrok pomanj-
kljiva zlasti glede vitaminov.
Priprava hrane z higijen?ke-
ga vidika ni zadovoljiva.
Slaba prehranjenost in sla-
bokrvnost pa pogojujeta ne-
odpornost napram boleznim.
V mestu vpliva na zdi-av-
stveno stanje otrok nepri-
merno stanovanje, nezadovo-
ljivo varovanje otrok pred
prehladimi obolenji in po-
dobno.
Sistemat.ski zdravniški pre-
gledi .so v lanskem letu za-
jeli skupno 2.708 šoloobve-
znih otrok pn'ega, četrte-
gia in osmega razreda osnov-
nih šol. Primerjave s prej-
šnjimi in povojnimi leti so
pokazale, da je osebna higi-
ena otrok na višji stopnji,
ušivosti sploh ni zaslediti,
glistavost je v upadu. Od
vseh pregledanih otrok je
35 odstokov dobro prehranje-
nih, 55 % srednje in 10 od-
stokov slabo. Sistematski pre-
gledi šolskih otrok so poka-
zali, da so okvare zobovja
na prvem mestu, sledijo de-
formiacije prsnega koša in
hrbtenice, motnje vida, osta-
le okvare so zastopane v
manjši meri.
V šolski zdravstveni am-
bulanti je bilo pregledano
lani skupno 9.500 otrok in
opravljenih 4.564 nadaljnjih
zdravstvenih storitev.
Statistični podatki so gle-
de na vrato obolenj dali sle-
deče ugotovitve, največ je
bolezni tonzil 24 %, slede
jim poškodbe in nesreče
15 %, obolenja in infekcija
kože 11 % obolenje oči 8'/2,
bolezni sečil 7 %, vnetje sred-
njega ušesa 6 %,od iinfkccij-
.skih bolezni sta najbolj zjasto-
pani škrlatinka in hepatitis,
precej je blažjih odstopov od
duševnega zdravja v obliki
psihonervoze. Pri mnogih bo-
leznih je zaslediti anamije in
avitaminoze.
Ugotovitve so pokazalo, da
je obolelost otrok iz okoli-
ških predelov občine, ki ži-
vijo v slabih socialnih raz-
mei'ah, največja. Poškodbe
nesreče so številnejše med
mestnimi šolarji. Vzroki obo-
lenj pri šolarjih so sorodni
kot pri predšolskih otrocih.
O preventivnem zdravstve-
nem varstvu v vzgojnih us-
tanovah ne moremo govori-
ti, ker zdravstvena služba ni
izvajala nobenih sistemat-
skih občasnih pregledov v
varstvenih zavodih. Otroci so
bili pregledani le pred spre-
jemom v varstvo. Zaradi ne-
obstoječe zdravstvene pre-
ventive so bila v varstvenih
ustanovah pogosta epidemi-
čna virusna obolenja.
ZR
Lep in zanimiv
prvomajski izkt
Učiteljski kolektivi osnov-
nih šol Ormož, Središče in
Gorišnica so priredili med
prvomajskimi prazniki nad
vse zanimiv in uspel 5-dnev-
ni izlet po Avstriji, Italiji in
Nemčiji. Ogledali so si ne-
katere zgodovinske in turi-
stične znamenitosti v ome-
njenih deželah, kjer jih je po
besedah nekaterih udeležen-
cev tega izleta posebej oča-
rala vožnja čez Dolomite.
Za ne preveč nabasane de-
narnice prosvetnih delavcčv
je pomenil ta izlet precej-
.šnjo »olajšanje«, vendar so
tokrat zares preživeli praz-
nike v pravem pomenu bese-
de in nabrali nove moči za
opravljanje svojega pedago-
škega in vzgojnega dela.
J. S.
OTROK PADEL V
DRAVO iN UTONIL
23. aprila je na Vičavi padel v
Dravo 4-lctni Beno Koroda in
utonil. Otroci, s katerimi se je
igral, so metali kamenje v Dra-
vo. Pri tem je Beno izgubil
ravnotežje in padel v vodo.
Trupla do danes še niso našli.
DEKLICA JE STEKLA
PRED AVTO
25. aprila je bila promct4
nesreča na dravskem most
Ing. Franc Vraz je z oseb-ii
avtom podrl deklico Hclea
Šnajder iz Ptuja, Prešernova II
Deklica je nenadoma stekla prd
cestišča. Voznik nesreče ni n«
gel preprečiti. Med padcem 1
je zlomila desno roko.
NASILJE NA CESTI
v soboto, 26. aprila, ob 23j
se je mladoletna M. M. vračal
iz službe po Rogaški cesti. Pn
hitel jo je osebni avto fiat 7i
iz katerega sta stopila dva_ni(
ška. Prijela sta dekle in ji 2
prla usta z roko. Zahtevala st
da se vda. Po prerivanju se
mladoletnici posrečilo ubeža
nasilnežema.
Z AVTOM PODRL
BALKONSKI PODBOJ
27. aprila je turški državli^i
zaposlen v Zah. Nemčiji, okrt
6.50 peljal po Ormoški cesti-
ovinku v Spuhlji je vozilo vri
lo s cestišča. Podrlo je balkoi
ski podboj in se zaletelo v, V
gal hiše št. 7.
NESREČA NA HAJDINI
3. maja je bila prometna
sreča na Hajdini na cesti P'"''
Kidričevemu. Lovro Klaneček
peljal ob 20.15 dva voza, ki^
sta bila dobro osvetljena. Slob
dan Vukičevič iz Zagreba
zaletel v vprego. Nastala je si'
da na vozilih.
PRETEPEL ŽENO IN J
POŠKODOVAL
Alojz Ferk iz Rogoznice
pretepel svojo ženo in ji pf'^
dejal hude telesne poŠkodf
Zlomil ji je lobanjo, ključni'
in rebra. Hudo poškodoval
so prepeljali v ptujsko boln'
nico kjer je na zdravljenju.
P;,JTK — CETKTEK, 8. MAJA 1969
5
Qf. IRANJO VrSEIKO:
^uj pred 50 leti
začetki slovenske gimnazije 1919
n[, koncu prve svetovne
jc z razpadom Avstrije
tisočletna vlada nemških
^oj.if)«''^ Slovenci, toda
jjsliih Nemcev se narodna
fijst v kraljevini SHS skoraj
j Jataknila. Umaknili so se
pO zagrizeni zatiralci sloven-
kakor župan Ornig. Osta-
|jo se ob prevratu pritajili in
j,jli dalje tako kakor v po-
Avstriji.
^'isi Prlekije pa je prevzelo
^ijc na novo, boljše življe-
, Prav po 50 letih nemške
cinazije je v Ptuju januarja
9 začel prvi slovenski raz-
, Moj oče, mali kmet, ki se
vrnil iz ruskega ujetništva
vojni invalid brez noge, si
njložil težko breme: na po-
kIo ravnatelja središke šole
osija me je vpisal v prvi raz-
i ceš da bo vsaj eden od (9)
rok. »gospod«. Zato je mizar
Jelal črno opleskan, nekoliko
Rti podoben kovček, kakor so
imeli hlapci in dekle. Bil je
ilik, da sta ga lahko dvignila
dva; vanj je zložila mati pe-
io, obleko in prvi mesečni ob-
li; masti in bele moke na ra-
st^narine. Vse to so pokro-
le solze njene ljubezni in za-
iti ob slovesu; meni so osta-
lipomin In opomin,
bnoval sem za proštljsko
tkvijo pri organistu in taj-
a Ljudske hranilnice In po-
ilnicc Frasu in njegov sin je
ita! moj sošolcc. Spala sva v
ivirski sobi, kjer je imel go-
odar kot pcvovodja čitalniš-
zbora vaje s solisti tudi še
»Injo uro pred koncertnimi in
tiiališkimi nastopi v Desetem
f«u, Rokovnjačih Itd. v Na-
'>i"em domu in pozneje v
'»tnem gledališču. Solospevi
bili za mene — kmečkega
lata — nepozabna' doživetja
"ovite lepote.
Pouk je začel naš prvi slo-
'^"slii razred (prlma a) šele po
letu 1919. Ko pregledu-
^^ 50. Izvestje ptujske gimna-
da smo razen treh
"icanov bili v njem sami
fante s Ptujskega polja
Slovenskih goric, toda —
Rcilno — niti enega Iz bliž-
in Haloz, zemlje revnih vlni-
iflfv ni bilo. Bili smo prve la-
.''^ke slovenske pomladi, saj
V ostalih 7 razredih prevla-
Nemci iz Ptuja (38), še
več (67) pa jih je bilo iz
l'®""!! vseh avstrijskih pokrajin.
" je bilo od 22 dijakov sa-
Slovencev, Nemcev pa
30 drugošolcev je bilo 18
jfniccv. Gimnazijski dijaški
(Studentenhelm) je bil
sračje gnezdo, zneseno
, P^l ''' ^'seh vetrov Avstrije:
k J.^iei-ske, Koroške, Tirolske,
^^ukovine, Galicije, Ogr-
kjer so bili njihovi
Uradniki, tovarnarji. V
' ^^ samo 4 Slovenci,
P-i ic	If^Ti ma-
'tell'^^'" '^cl^^^teri rojeni še v pre-
ve.jl^';"^ stoletju (1897!), so po
jtiojjj'. bivši nemški oficirji
Hj ",,"'iiformc in maturlrali v
^'^em jeziku. Veljal jc Šc
dalje avstrijski učni načrt za
gimnazije iz leta 1909. Samo ml
v 1. a smo imeli pouk v sloven-
ščini, ki pa je vendar bila za
Nemce obvezen učni predmet.
Ker je razen slovenskega l.a
(38 dijakov) bilo iz Ptuja in
okolice v vseh ostalih razredih
samo še 33 Slovencev, torej ko-
maj za en razred, je bila av-
strijska ptujska gimnazija pra-
vi »tujek«, strup polstoletne
germanizacije.
(Dalje prihodnjič)
Tekmovanje mladih gasilcev
Gasilsko društvo v La-
škem je med najstarejšimi
v Sloveniji. Glede na to bo
v okviru proslav 100-letnice
gasilstva na Slovenskem
»Zlet pionirjev« v Lahkem
25. maja t. I. Tega dne bo-
do pionix'ji tekmovali za pre-
hodni pokal »Pionirski pra-
por«, ki ga bo podarila ga-
silska zveza Slovenije naj-
boljši desetim.
Občinska gasilska zveza
Ptuj je pripravila preteklo
nedeljo izbirno tekmovanje
pionirjev. Udeležilo se ga je
13 desetin. V skupini A. to
je od sedem do deset let.
so bili najboljši pionirji iz
Hajdoš (ženske), sledile so
desetine iz Hajdine, Vidma,
Gerečje vasi, Jurovc, Ptuja
in Hajdoš. Pionirji v B sku-
pini (od 11 do 14 let), so do-
segli naslednja mesta: prva
je bila desetina iz Gerečje
vasi, sledile so desetine iz
Hajdine, Hajdoš, Gorišnice,
Moškajnc in Zamušan. Prve
tri desetine iz vsake skupi-
ne bodo v nedeljo tekmovale
na conskem tekmovanju v
Mariboru za vstop na repu-
bliško tekmovanje v Laškem.
Glede na število tekmoval-
nih desetin in število dru-
štev, ki so v ptujski zvezi,
udeležba na tekmovanju ni
bila zadovoljiva. Vzroki so
različni: premajhna zaintere-
siranost društev za taka te-
kmovanja, pomanjkanje de-
lavoljnega in sposobnega ka-
dra. Za vaje še čas ni naj-
bolj primeren, ker je še po-
uk, na kmetijah pa je vedno
več dela, ki ga morajo o-
pravljati tudi kmečki otroci.
Tekmovale so tudi desetine
mladincev za prehodni po-
kal Občinske gasilske zveze
Ptuj. V skupim A so bili
najboljši mladinci iz Ptuja,
naslednja mesta so zasedli
mladinci iz Gerečje vasi, Ju-
rovc in Spuhlje. V B skupini
so bili najboljši mladinci iz
Hajdine, drugo mesto pa so
zasedli mladinci iz Zamušan,
Desetini društev iz Ptuja in
Hajdine sta prejeli prehodni
pokal že drugič.
ZR
Franc Cucek
Preteklo soboto smo spre-
mili na njegovi zadnji poti
na ptujsko pokopališče ene-
ga najstarejših Ptujčanov,
Franca Cučka. Rojen 16. ja-
nuarja 1882 v Kutincih pri
Vidmu ob Sčavnici je po kon-
čani gimnaziji v Beljaku na
Koroškem 1902 leta prišel v
Ptuj. Zamikalo ga |e sta-
rodavno mesto kot središče
vinorodne pokrajine, zato se
je posvetil trgovini z vinom.
Bil je posloven človek. Pri
svojem delu je mnogo načr-
toval in ustvarjal, žel pa je
tudi neuspehe in razočaranje,
vendar nikdar ni klonil. Od
milijonskih sredstev, ki so se
pretakala skozi njegove ro-
ke, si ni osebno nič privoščil.
Njegov cilj je bil graditi in
ustvarjati za polepšanje Ptu-
ja. Položil je temelje indu-
strializacije na Kidričevem
Eden njegovih dosežkov je
zdravstveni dom na Ptuju,
katerega vsi poznajo kot
Čučkov hram, ki ga je po-
stavil 1912. leta. Med zadnjo
vojsko je kot zaveden Slove-
nec prehodil trnovo pot izse-
ljencev. Bil je zaprt v Ptuju,
na Borlu, v Rajhenburgu in
potem v Dubici, Kreki. Osvo-
boditev je dočakal v Osije-
ku. Po vrnitvi v Ptuj je ne-
sebično sodeloval pri obno-
vitvi mesta. Potem .se je po
njegovi zamisli ustanovila
stanovanjska zadruga »Gra-
didom«, pri kateri je kot
predsednik neumorno delal,
organiziral kredite, material,
načrte, meritve, vloge za
gradbena dovoljenja in še in
še. Mnogim Ptujčanom je
pripomogel do lastnega do-
mačega ognjišča. Po njegovi
ideji so nastala naselja bra-
tov Reš, ob Mariborski cesti
in v Budini. Kljub doseženim
uspehom je ostal do konca
svojega življenja skromen in
delaven, zvest svojemu na-
rodu, tako je vzgojil tudi svo-
je otroke. Najstarejši sin je
padel kot junak v narodno-
osvobodilni vojni v Mirni na
Dolenjskem leta 1943. Po
njem se tudi imenuje ulica
ob zdravstvenem domu Cuč-
kova ulica.
Dragi Franc, počivaj v za-
služenem miru!
V. K.
Franc Cucek
Udeleženci svečane seje v počastitev 50-lelnice ZKJ in
sindikatov Jugoslavije, ki jc bila pred nedavnim v Kidri-
čevem. Franc Tetičkovič, sekretar OK ZKS Ptuj je spre-
govoril o zgodovini revoliicionarnetra delavskega gibanja.
(Daljši zapis s seje ste lahko prebrali v naši prejšnji
številki).
ZBOR PTUJSKIH
UPOKOJENCEV
Občinska podružnica Dru-
štva upokojencev v Ptuju je
sklicala letno konferenco, ki
bo v petek, 9. maja ob 9.
uri v dvorani Skupščine ob-
čine Ptuj v Miklošičevi uli-
ci 14.
Vabimo v.se delegate in tu-
di člane podružnice na zbo-
rovanje. ker bomo razpra-
vljali o predlogih za novi
pokojninski zakon.
Kot strokovnjak bo obrav-
naval nove predloge zvez-
ni poslanec in direktor po-
družnice soc. zavarovanja v
Ptuju Adi Šarman.
Na konferenco vabimo tu-
di predsednike in tajnike
vseh ostalih podružnic v
ptujski občini, ker je v^praša-
nje predlogov nujno. More-
bitne predloge za spremem-
be zakona naj prinesejo s se-
boj.	Upravni odbor
AKTIVNI MLADINCI
IZ LAPORJA
PRI SLOV. BISTRICI
Aktiv ZM v Laporju sodi
po številu svojih članov
(okoli 100 mladincev) med
manjše aktive v občini Slov.
Bistrica, vendar tega ne bi
mogli trditi tudi za njegovo
dejavnost. Opravljene akci-
je v zadnjem obdobju to zgo-
vorno potrjujejo.
Samostojno so izvedli tri
proslave (8. januar, dan že-
na in prvomajska proslava),
uspeli so organizirati dve od-
daji POKAŽI, KAJ ZNAS,
s prostovoljnim delom si
urejujejo rokometno, odboj-
karsko in košarkaško igri-
šče, velike zasluge imajo, da
so volitve na tem področju
uspele. Pisali so vabila, ure-
jali volišča, in sicer aktivno
sodelovali. Za to svojo de-
javnost so mladi iz Laporja
osvojili posebno nagrado, ki
jo je razpisal občinski komi-
te ZMS Slov. Bistrica za naj-
bolje urejeno volišče in ude-
ležbo mladih v volitvah. V
svojo dejavnost so uvrstili
tudi športna srečanja s so-
sednjimi aktivi. V preteklem
letu so opravili 530 udarni-
ških ur pri urejanju igrišč
in okolice. Prepričani so, da
bodo letos presegli število
udarniških ur iz preteklega
leta. Prav tako bodo nada-
ljevali s športno in kulturno
dejavnostjo, upajo pa tudi,
da jim bo uspelo izvesti ples-
ne vaje, ki jih zaradi objek-
tivnih vzrokov doslej niso
izvedli, kljub velikemu zani-
manju, ki vlada za ples med
mladimi v tem kraju.
Viktor Horvat
RAZSTAVA IN PRODAJA
POHIŠTVA V ORMOŽU
v dvorani gostilne »Abo-
nent« v Ormožu je te dni
odprta razstava pohištva.
Razstava bo odprta od 5. do
15. maja in predstavlja lepo
pašo za oči, ki si želijo pri-
jetno toplino in lepo opremo
doma. Pohištvo razstavlja
podjetje Slovenijales. Za na-
kup dajejo kredit brez poro-
kov do vrednosti 10.000 din.
J. S.
BREZ VOZNIŠKEGA
DOVOLJENJA
POVZROČIL NESREČO
3. maja je Marko Lazarevič iz
Indžije obračal z mopedom na
ulici Jožeta Potrča, ne da bi se
prepričal, ali je cesta prosta.
Voznik osebnega avta Ivan Puž
Iz Ptuja nesreče nI mogel pre-
prečiti. Pozneje so ugotovili, da
voznik mopeda ni imel vozni-
škega dovoljenja. D(»bil j« lažje
poškodbe.
6
TEDNIK — ČETRTEK, 8. MAJA ^^
Zgodovina boja
za delavske pravice in boja za osvoboditev občin čcs-
kovec. Koprivnica, Ormož, Ptuj, SI. Bistrica, Varaždin
Občinski sindikalni sveti prijateljskih občin so s po-
močjo področnih muzejev priredili razstavo o pomembnih
dogodkih z naše revolucionarne preteklosti. Razstava je
odprta od 23. aprila do 9. maja v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra v Ptuju.
Razstava o dogodkih iz
zgodovine delavskega giba-
nja in narodnoosvobodilnega
boja na ozemlju sedanjih ob-
čin Cakovec, Koprivnica,
Ormož, Ptuj, Slovenska Bi-
strica in Varaždin, si jo bo-
mo lahko ogledali do 9. maja,
je prirejena v počastitev 50-
letnice komunistične parti-
je in sindikatov Jugoslavije.
Strokovno so pripravili gra-
divo muzeji v Varaždinu,
Cakovcu, Koprivnici, Ma-
riboru in Ptuju. Glavno or-
ganizacijo je vodil pokra-
jinski muzej v Ptuju, ki je
vse gradivo prevzel, razstavo
tehnično izpeljal in oskrbel
fotografiranje glavnih napi-
sov. Nekaj posnetkov je pri-
skrbel za povojno obdobje za
svoje območje občinski sin-
dikalni svet Ormož.
Razstavni prostor ni tako
velik, da bi sprejel toliko
gradiva, da bi razstava po-
drobneje obravnavala soci-
alistično revolucijo na teri-
toriju, ki zajema nad 3000 m^
kjer prebiva nad 370.000
prebivalcev.
Kljub temu, da razstava le
v glavnih obrisih ilustrira
hotenja delovnih množic, da
bi čimpreje napočil čas so-
cialističnega blagostanja na
področju vseh bratskih ob-
čin, je njena vsebina zelo
dragocen dokument o revo-
lucionarni zgodovini, na de-
lu slovenske in hrvaške ze-
mlje. Posebno dragoceno je,
da bodo obiskovalci razstave
spoznali dokumente ljudske
revolucije sosednih hrvaških
občin ki so nam manj pozna-
ni, saj v na.šem časopisju in
šolah spoznavamo največ
slovensko revolucionarno zgo-
dovino.
Razstava prikazuje dogod-
ke iz revolucionarne krono-
logije vsake občine posebej
s fotografijami revolucionar-
nih objektov, revolucionar-
jev, tiskanih dokumentov, in
muzealij. Kratka uvodna be-
seda pojasnjuje zgoščeno re-
volucionarno pot od ustano-
vitve KPJ pa do danes za
vsako občino posebej.
Kaj je skupnega v zgodo-
vini revolucionarnega boja.
ki ga prikazuje razstava?
V vseh danes prijateljskih
občinah je dušila v stari Ju-
goslaviji buržuazna oblast
boj delavskega razreda. Pov-
sod je zapirala njegove vo-
ditelje, povsod se je med o-
kupacijo pridružilo ljudstvo
boju za svobodo, ki ga je vo-
dila Komunistična partija. V
vseh danes bratskih občinah
so padali talci, so se ustana-
vljale oborožene skupine par-
tizanov in druge enote NOV,
ki so se spopadle s sovražni-
kom. V vseh teh občinah so
padale v spopadih s sovraž-
nikom dragocene žrtve. Pov-
sod je sovražnik med vojno
zapiral naše ljudi, jih v za-
poru in taboriščih mučil in
ubijal. Ta na videz enaka
pot pa je vendar zelo razno-
lika po obliki boja in po o-
koliščinah, ki so vodile v
osvobodilni boj. Tudi vplivi
oktroberske revolucije so bi-
li v nekaterih pokrajinah
močnejši, kakor v drugih.
Medjimurje, ki je mejilo na
Madžarsko, se je povezalo s
socialistično revolucijo v
Madžarski po prvi svetovni
vojni. Strajkovni val je moč-
no zajel to pokrajino, zajeto
danes v meje občine Cako-
vec. V Varaždinu je izbruh-
nila leta 1910 vstaja vojakov
in delavcev, ki so jo zaduši-
li s krvjo in napolnili ječe z
uporniki. Na področju seda-
nje občine Varaždin se je de-
lavsko gibanje med obema
vojnama močno razvilo, ka-
kor v sedanjih občinah Ptuj,
Ormož in Slovenska Bistrica
z maloštevilnim industrij-
skim proletariatom.
Med okupacijo so Medji-
murje zasedli Madžari. Osvo-
bodilni boj v letu 1941 se je
povezal s slovenskim osvo-
bodilnim bojem v Prekmur-
ju. V letu 1943 so odhajali
Medjimurci masovno k par-
tizanom. Na Kalniku so for-
mirali Medjimursko četo. V
Medjimurju je padlo po se-
danjih podatkih za osvobo-
ditev 375 borcev, 854 so jih
pobili po zaporih in v tabo-
riščih, 306 pa po domovih.
Tudi na ozemlju sedanje
občine Koprivnica se je upor
proti okupatorju pričel že
leta 1941, leta 1942 so odha-
jali borci v Kalniški parti-
zanski odred. Leta 1943 so
ustanavljali po vaseh udar-
ne skupine in v velikem ob-
segu ja zaživela organizaci-
ja osvobodilnega gibanja.
Leta 1943 so formirali briga-
do Brača Radič, ki je sode-
lovala v Podravini. Ze no-
vembra 1943 sta 28. divizija
z 21. brigado in Kalniški
partizanski odred osvobodili
Koprivnico. Na Papuk pa se
je odselila domača partizan-
ska tiskarna, da bi bila var-
nejša pred sovražnikom. Fe-
bruarja 1944 ni brigada Ma-
tija Gubca vzdržala silovi-
tega napada sovražnika, ki je
z zloglasno črno legijo zase-
del Koprivnico in začel s
strašnim terorjem.
Varaždinsko področje se
je že leta 1941 pridružilo bo-
ju za svobodo. Avgusta 1941
so formirali Varaždinsko
partizansko skupino, ki je
krenila na Kalnik. Marca
1942 je okrožni komite KP
Varaždin ustanovil Kalniški
odred, ki ga je okupator po-
leti 1941 razbil. Oktobra 1942
so ustanovili na novo moč-
nejši Kalniški odred, ki je
formiral celo bataljone za
druge enote. Poleti 1943 je
na področje severozahodne
Hrvaške prišla 12. slavonska
divizija, v jeseni pa 28. di-
vizija. Z napadi na sovraž-
nika sta širili upor proti
okupatorju. Julija 1943 je
prešla v partizane vsa do-
mobranska topniška posadka,
ki je stolovala v Jalkovcu.
V noči na 14. julij so osvo-
bodili partizani jetnike iz
ustaškega taborišča Lepogla-
va. Boj za svobodo so nada-
ljevali do zadnje zmage.
V Slovenski Bistrici in
njeni okolici se je širil upor
od leta 1941 dalje v poveza-
vi s partizanskim zaledjem
na Pohorju.
Po osvoboditvi so na ozem-
lju sedanjih bratskih občin
dosegli povsod nagel gospo-
darski in kulturni razvoj.
Zelja prirediteljev razsta-
ve je, da bi jo ogledalo čim-
več prebivalcev naše občine,
predvsem pa mladina, saj 31
bo vsebina razstave poglobi-
la spoštovanje do velike so-
cialistične revolucije v naši
domovini.	V. R.
ORMOŽANI ZOPET
USPEŠNI
v medobčinskem radijskem
qvizu, ki je bil pred nedav-
nim v Ptuju pod naslovom
»Spoznavajmo prijateljske
občine«, je tekmovalna eki-
pa iz ormoške občine dosegla
zavidljivo drugo mesto pred
tekmovalno ekipo iz Ptuja.
Tako kot za njihove pred-
hodnike iz osnovne šole Or-
mož, ki so v minuli oddaji
»Spoznavajmo svoj domači
kraq« osvojili drugo mesto,
je ta uspeh za to tekmoval-
no ekipo lepo priznanje in
nagrada za vložen trud.
Razgovor s tekmovalci in
njihov posnetek vam bomo
posredovali v eni izmed na-
ših prihodnjih številk. J. S.
PROMETNA NESREČA
V STOJNCIH
v četrtek 1. maja se je ob
5. uri zjutraj pripetila v
Stojncih težja prometna ne-
sreča. Voznik osebnega avto-
mobila TR 42-41 Janko Rant
se je pri prehitevanju, ver-
jetno zaradi utrujenosti, za-
letel s prednjim desnim de-
lom avtomobila v prikolico
traktorja,;^ki ga je vozil
Franc Vojs iz Zagojič. Pri
nesreči je bil težje poškodo-
van voznik in dva sopotnika
v osebnem avtomobilu.
J. S.
Uspešne oddaje
SPOZNAVAJMO SVOJ DOMAČI Kit
v počastitev 1900-letnice
mesta Ptuja je uredništvo
Radia Ptuj pričelo 2. marca
letos z javnimi radijskimi
oddajami »Spoznavajmo svoj
domači kraj«, katerih namen
je bil, da bi med osnovno-
šolsko mladino vzpodbudili
zanimanje za zgodovino Ptu-
ja in njegove okolice, da bi
z nepK)srednimi prenosi tek-
movanj v znanju, na polju-
den in učinkovit način se-
znanili s to zgodovino čimveč
poslušalcev in končno, z jav-
nimi prireditvami spodbudili
plemenit tekmovalni duh,
zbližali posamezne šole in
občinstvo iz posameznih kra-
jev. Uredništvu oddaj Radia
Ptuj je to v celoti uspelo,
saj so oddaje »spoznavajmo
svoj domači kraj« sprejeli
poslušalci z velikim navdu-
šenjem in so jim v velikem
številu radi prisluhnili.
Kot smo v Tedniku že pi-
sali, so tekmovali učenci iz
naslednjih šol: Cirkulane,
Gorišnica, Hajdina, Kidriče-
vo, Ormož, »Franc Osojnik«,
»Ivan Spolenjak« in »Tone
Zni^arič« iz Ptuja. Ob tem
so zanimivi številčni podatki
o tekmovanju »spoznavajmo
svoj domači kraj«. Na 46
vprašanj iz zgodovine Ptuja,
Ormoža in okolice je bilo od-
govorjeno na 34 vprašanj ali
74 odstotkov. Vsako vpraša-
nje je v daljšem uvodnem
tekstu obravnavalo določeno
zgodovinsko obdobje, od pr-
vih znanih ljudstev na ptuj-
skem in ormoškem območju
pa do zmage socialistične re-
volucije. Iz obširnega uvod-
nega dela pa je bilo postav-
ljeno konkretno vprašanje,
ki je zahtevalo kratek in
precizen odgovor. S tem je
bil dosežen glavni namen —
seznaniti čimveč poslušalcev
na poljuden in dojemljiv na-
čin z našo zgodovino. Glede
na odmev med poslušalci je
bil ta cilj — v^ kot dose-
žen.
Izmed vprašanj iz litera-
ture — slovenski pesniki in
pisatelji, je bilo skupno ob-
ravnavanih 32 vprašanj
teh so tekmovalci prg^,
odgovorili na 26 vprašani
80 odstotkov. Tudi ta pi
tek pove, da so se u^
dobro pripravili tudi za ,
iz literature.
Vprašanj »občinstva obj
stvu« je bilo 14, pravilno,
govorjeno pa je bilo sa
na eno vprašanje ali 7
stotkov.
Glasbenih ugank je \
14, nanje pa so dali pravj
odgovor v 9 primerih ali
odstotkov.
V zadnji oddaji »spoj
vajmo svoj domači kraj«,
je bila na sporedu v
Ijo 20. aprila letos, sta t
movali osnovni šoli Hajd
in Ormož. Zmagala je i
Hajdina, ki si je priborila
24 možnih 21 točk, šola (
mož pa 18 točk. S tem «
priborili prvo mesto ml
tekmovalci iz Hajdine, dn
pa tekmovalci šole Orni(^
Obe tekmovalni ekipi
sprejeli lepi nagradi v vK
nosti 500.000 in 250.000 !
rih dinarjev. Prvo nagri
je prispevalo Slikarsko F
skarsko in antikorozij
podjetje »Pleskar« iz Pti
drugo pa rKeditna bai
Ptuj. V obeh šolah so nag
zelo veseli, saj sta nagi
visoki in omogočata, da
lahko odšlo v letošnjih po
nicah brezplačno na ni'
20 učencev iz Hajdine i®
iz Ormoža. Uredništvo
dia Ptuj je še poskrbelo,
bodo odšli brezplačno
morje še po trije učenc
vseh šol, ki so sodeloval
tekmovanju.
Ob koncu lahko zapiše
da so javne radijske od*
»Spoznavajmo svoj do"
kraj« več kot uspele. Ti
nih ali podobnih odda]
poslušalci Radia Ptuj Ž*
še več.
Tekmovalci osnovne soIe Hajdina ob svečani izročitvi p
nagrade — 500.000 starih din v Slikarsko pleskarskem
antikorozijskem podjetju »Pleskar« v Ptuju. Od leve pi
desni: Edi Dobnik, učenec 8. a; Marta Brlek, učenka 6.
Janez Pucko, ravnatelj šole; Mirko Bernhard, direH
»Pleskarja«; Venčeslav Ogrinc, učenec 7. a in Ivan Bi
bek, sekretar »Pleskarja« iz Ptuja.
ij^jk — Četrtek. 8. maja 1969
7
listava: življenje in delo
iitiembnih mož Ptuja in okolice
jjjaja ob 11. uri bodo pod
joviteljstvom Državne
^e Slovenije odprli raz-
jp življenje in delo po-
lnih mož Ptuja in oko-
,ki jo je pripravila v ma-
Ltni dvorani ptujska
Ika in študijska knjižni-
^zstava spada v okvir
g^ovanj ob 1900-letnici
^ Ptuja in vključuje ob
^tnici ptujske gimnazije
F njene najpomembnejše
Bf Razstavljenih je okrog
(knjig, od katerih so ne-
p-e prave redkosti. Tu so
p avtorjev, ki so živeli ali
prali v ptujski okolici ali
jamem Ptuju. Najbolj je-
pto nas o razstavi pouči
lilo, ki ga je pripravila
ijinica zato ga v celoti na-
atno:
.Razstava, ki jo prireja
I študijska knjižnica, je
(nen prerez kulturnega
|enja v Ptuju v njego-
1900 letih, kajti skozi pri-
(razstavljenih del lahko
bJujemo rast našega me-
od rimskih časov naprej.
Ustavljamo številne no-
t kulturnega, nacionalne-
in splošnega družbenega
toja predvsem iz zadnje-
obdobja, to je od srede
jtoletja dalje. V zgodnjo
D bi sodila v glavnem le
i znani ptujski škof sv.
brin, mučenec iz 303 in
Ig Haubtman, recte Ju-
Hauptmanič, iz 17. stolet-
ij razstavi so prikazane
I pomembnejše osebnosti,
I re, ki so bili povezani s
..iem po svojem rojstvu,
lanju ali delovanju in so
I m zapustili svoje delo v
I Bni besedi. Zaradi velike-
števila pomembnih mož
115 se omejili le na določe-
ilfulturna področja; ob sto-
I Inici naše gimnazije smo
I	Ifli tudi prikazati pomemb-
. dijake in profesorje te-
II	učnega zavoda; od žive-
' '' kulturnih delavcev smo
^ištevali le tiste, ki so svoj
' Movni ali znanstveni o-
I "s v glavnem že zaključili.
] bi opozorili na nekate-
, l^izmed prikazanih oseb-
' ''i- Tu boste srečali pisca
' znanega nabožnega
1 pa na vzhodnem Stajer-
! v domačem jeziku Gre-
j ^a Plohla, prvega pro-
' [^fiega pesnika štajerske
Jlje Leopolda Volkmerja,
' jl^rjenega pesnika Štefana
; '^rinjaka, slovenskega, ka-
hrvaškega pesnika
^ka Vraza, velikega na-
J^fga buditelja Jožefa
r^ca in Franca Cvetka,
^{■ita Božidarja Raiča,
poeta Slovenskih
Ksaverja Meška, pisa-
iT^/^lojza Remca, žive po-
C • pisatelje: Antona
gSOlica, Ivana Potrča, Stan-
*-ajnkarja, Ignaca Ko-
Edvarda Kocbeka in
J S® može, ki so črpali s te-
tov ^očja in ga prenesli v
a	literaturo. Raz-
ovn-*^^ so dela znamenitih
^^'^arjev in literarnih
^.^vinarjev kot so: Ivan
Anton Murko, O-
roslav Caf, Matija Murko,
Rudolf Kolarič, Ivan Macun,
Anton Slodnjak, Jakob Kele-
mina, Janko Jurančič in dru-
gi. V Ptuju je delovala ali
bila z njim kakor koli pove-
zani vrsta pomembnih ar-
heologov in zgodovinarjev,
od staroste ptujskih starino-
slovcev Simona Povodna
prek Antona Krempla, Fer-
dinanda Raispa, Franca Fer-
ka, Matije Slekovca, Franca
Kovačiča Plansa Pirchegger-
ja, Viktorja Skrabarja, Mi-
hovila Abramiča, Balduina
Sarie, Franceta Steleta do
nedavno umrlih Josipa Kle-
menca in Josipa Korošca.
Razstavljena so dela znanih
profesorjev ptujske gimna-
zije Martina Cilenška, Karla
Ozvalda, prikazani so politi-
ki kakor Lavoslav Gregorec,
Mihael Hermann in drugi.
Poleg del prej navedenih
mož so razstavljeni tudi raz-
lični ptujski tiski, periodika,
posamezni vodniki, gimnazij-
ska izvestja in ptujska lite-
rarna glasila.
Razstava naj pokaže, kako
bogata in pomembna je lah-
ko preteklost majhnega me-
sta, koliko žrtev in globoke
ljubezni je bilo potrebno, da
se je ustvarila in ohranila ta
kulturna dediščina in nas o-
pomni, da naj še naprej skrb-
no čuvamo spomenike ki smo
jih prejeli od svojih predni-
kov.«
Navedeni tekst v vabilu no-
si moto IZ RODA V ROD
DUH ISCE POT, ki naj pona-
zori pravi pomen razstave
Avtorji so razvrščeni krono-
loško razen različnih tiskov,
ker je zaradi obsega razstave
to tudi najprimernejši na-
čin. Seveda moramo ob tem
omeniti pomanjkljivosti, ki
so bodisi tehničnega bodisi
strokovnega značaja. Dejstvo
je, da je za tako jubilejno in
svečano razstavo, ki naj po-
kaže kulturo nekega območja
skozi njegovih 1900 let, če-
prav še tako skromno, ab-
solutno premajhna. (Lanska
razstava v Ljutomeru ob sto-
letnici taborov je bila v tem
pogledu dosti bolj široko pri-
pravljena!) Tako se bo zdelo,
da je ponekod preveč natr-
pana, čeprav so prireditelji
upoštevali le najvažnejša de-
la. Ce bi že hoteli pokazati
široko podobo Ptuja in oko-
lice v njegovih stoletjih, o-
ziroma pomembne osebnosti,
ki so od tu izšle, posebno v
19. in 20. stoletju in marsi-
kaj doprinesle splošnemu slo-
venskemu ali celo evropske-
mu kulturnemu miljeju, bi
ne smeli posneti le smetane,
ali tistih, ki so simpatični, o-
stale pa prezreti; tako smo
pa prav zaradi omejenosti
prostora to morali storiti. Si-
cer bo vsak obiskovalec ugo-
tovil iz razstavljenih del, da
je glavna osebnost, skrita nit,
ke vse povezuje sam jubilant
— Ptuj. Naj samo za ilustra-
cijo navedem nekaj imen, ki
bi še prišla v poštev za šir-
šo podobo kulturnega razvo-
ja Ptuja in okolice: Ivan .Ju-
rančič, Jože Kerenčič, Josip
Korošec, Fran Mohorič, Vid
Rižner, Franjo Baš, Božidar
Borko, France Borko Stanko
Kociper, Jože Krivec, Anton
Brumen, Hinko Druzovič,
Josip Freunsfeld, Pankracij
Gregorc, Anton Turkuš, A-
lojz Gregorič, Matija Heric,
Vatroslav Holz, France Jan-
čar, Martin Jurkovič, Franc
Jurtela, bratje Plohli, Ivan
Kolarič, Josip Komljanec,
Paola Korošec, Emilijan Li-
lek, Jakob Meško, Jurij Mat-
jašič, Josip Pajek, Alojz Per-
ger, glasbeniki Serajniki, Jo-
sip Skrbinšek, Anton Smodič,
Josip Suman, Martin Veršič,
Kukovec Eliza, Fran Toplak,
Franc Simonič, vrsta nem-
ških pisateljev, ki se v svojih
delih močno dotikajo Ptu-
ja... imen bi še in še našli.
Res je, da bi bila taka raz-
stava za navadnega obisko-
valca malo predolga, toda le
tako bi prikazali verno sliko
razvoja mesta. Kriteriji, po
katerih se je pripravljala ta
razstava, so pač omejili to ši-
roko plejado, a kljub temu
pokazali kako živo in dejav-
no in kulturno mesto je bil
Ptuj, kljub temu, da je bil
dolgo časa nemška trdnjava
na slovenskih tleh. Razstava
nas opozarja, kaj so Haloze,
Slovenske gorice. Ptujsko po-
lje in današnjo kulturno
mrtvilo in stagnacijo, ki je
temu sledila. Na žalost lahko
prav s take razstave ugoto-
vim.o brebrižen odnos do
vrednot, za katere so se bo-
rili naši predniki.
Poleg knjig so razstavljene
tudi slike najvažnejših oseb-
nosti in pod njimi kratek o-
ris življenja in dela, seveda
smo tudi pri teh komentarjih
posebno podčrtali njihov po-
men za Ptuj. Ker sama štu-
dijska knjižnica nima sama
vse razstavljene literature,
je prosila za nekatera dela
mariborsko Studijsko knjiž-
nico, Narodno in univerzitet-
no knjižnico v Ljubljani, Na-
rodni muzej, Nacionalno i
sveučiliško biblioteko v Za-
grebu. Razstavljenih je tudi
nekaj prvih ptujskih tiskov
iz Schiitzove tiskarne iz kon-
ca 18. stoletja, ptujske kroni-
ke iz 17., 18. in 19. stoletja.
Skoda le, da ni večjega šte-
vila raznih tiskov, ki so na
tak ali drugačen način pove-
zani s Ptujem, ker bi tako
prikazali bolj kompleksno
podobo kulturne dejavnosti
na tem področju. Na vabilu
je tudi natisnjen ptujski
mestni grb, ki se ne vem iz
kakih razlogov ne pojavlja
često, vsaj na nobenem pro-
spektu ga ni.
Vabimo Ptujčane in okoli-
čane, da si razstavo ogleda-
jo, ne zaradi vljudnosti, tem-
več razstave same. Tu je le
podoba naše preteklosti, ki se
je ni treba sramovati. Marsi-
kateri obiskovalec, naj bo
kmet, učitelj ali učenec, bo
odkril pisatelja, ki je živel
in deloval v njegovem doma-
čem kraju in je prav zato
namenjena tudi za šolske
ekskurzije. Razstava je od-
prta več kot mesec dni, ob
delavnikih od 8. do 13. ure in
15. do 18. ure in v nedeljah
od 8. do 12, ure, tako da se ne
bo nihče mogel izgovarjati
zaradi česa.	E. J.
To pisemce sem napisala
zares iz srca. Srečna bom,
če bo natiskano v Naših
pismih. Lepo te pozdravljam
■ Brigita Vtič,
Stoperce
Rada bi vulela tovariša Tita
Moja največja želja je, da
bi enkrat videla tovariša Ti-
ta.Kadar slišim v radiu, da
je prišel v Ljubljano, bi
najraje šla tja. Pomahala bi
mu s šopkom, ki bi ga držala
v roki, in zaklicala: »Živel,
živel, maršal Tito!«
Videla sem že več podob,
ki predstavljajo predsednika
naše Jugoslavije. Toda zdi se
mi, da to niso prave slike,
kajti tovariša Tiita si pred-
stavljam drugačnega. Za
rojstni dan mu želim zdrav-
ja in sreče, da bi še mnogo
mnogo let vodil naše narode
kot do sedaj. Želim, da to-
variš Tito ne bi nikoli umrl
in da bi bil na vsem svetu
mir.
Brigita! Saj veš, da je to-
variš Tito ves srečen, ka-
dar se srečuje z otroki. Ci-
cibančke si dviga v naročje,
s pionirčki se rokuje in jih
poljublja, rad sprejema nji-
hovo cvetje in se pogovar-
za z njimi. Koliko otrok je
že videlo tovariša Tita! Sreč-
na skupina se vsako leto od-
pelje v Beograd, kjer mu v
imenu vseh pionirjev čestita
za rojstni dan. Mnogi so ga
že pozdravili ob njegovih
prihodih v mesto in vasi,
mnogi so mu že mahali z
zastavicami in vzklikali do-
brodošlico.
Maršal Tito je bil zadnjič
tudi v Ptuju in dobro se je
počutil v našem tisoč devet
stoletnemu mestu. Ce bi bila
ti, Brigita, tedaj tukaj, bi
ga prav gotovo videla in tvo-
ja "želja bi se ti izpolnila.
Vendar ne bodi žalostna,
kajti tudi tebi se bo enkrat
prav gotovo ponudila ne-
nadna priložnost, da boš vi-
dela priljubljenega maršala
Tita.
Draga Alenka! Najprej se
ti zahvaljujem, ker si mi v
Naših pismih objavila moj
spis. Lepo te prosim, obja-
vi še tega!
Majda Pal
Kidričevo
Pomladanske dogodek
Zelo zgodaj spomladi je še
bilo. S prijateljico sva od-
šli proti gozdičku. Na drugi
strani jarka sem zagledala
en sam beli zvonček, ki je
kimal z glavico in neslišne
zvončki j al. Obe sva veselo
vzkliknili in skočili k njemu.
Sedaj sva opazili, da raste
okrog njega še mnogo dru-
gih zvončkov. Natrgali sva
si vsaka svoj šopek in dva
največja zvončka tudi izru-
vali s čebulico vred. Doma
sva ju takoj posadili na vr-
tu, da sta lahko nemoteno
dalje cvetela. Tako sedaj
vem, kje mi bo drugo po-
mlad zacvetel prvi pomla-
danski cvet.
Majda! Čeprav so letošnji
zvončki že vsi odcveteli in
se radujemo nad množico pi-
sanih in dišečih cvetic, je
tvoje pisemce prijetno, ker
nas spominja na prve znanil-
ce ljube pomladi.
Lepo od tebe, ker si se po-
novno oglasila in še kaj pi-
ši!
Zlata je mamica moja
Huda zima je bila, da je
vse škripalo pod nogami. Ni-
sem mogla na prosto, a tudi
v hiši nisem bila voljna kaj
ukreniti. Mamica je imela
močno ozeblino. Skoraj ni
mogla hoditi.
Sedela sem pri topli peči
in nemoteno brala. Mamica
mi je nekajkrat rekla, naj
že vendar enkrat grem kr-
mit priš.iče. Nisem je poslu-
žala. Nazadnje je odšla sama.
Tedaj pa mi je bilo tako tež-
ko pri srcu, da bi bila za-
jokala. Venomer me je pe-
klilo: »Oh, zakaj nisem šla!«
Vedela sem, da je mamica
tedaj hranila prašiče i-n mor-
da je stokala od bolečine
ali pa je imela solzo v očeh.
Krčevito bi bila zajokala.
Premagala sem se. Stekla
sem na dvorišče kar v tanki
jopici. Za trenutek sem po-
stala na hlevskem pragu.
Mamica se je trudila, da bi
nesla škaf v hlev. Skoraj z
ihtečim glasom sem dejala.
»Ne, mamica, pusti, bom ne-
sla jaz in pK)jdi v sobo, da
ti ponehajo bolečine!« Molče
me je pogledala s toplim po-
gledom in solza se ji je za-
lesketala na licih. Se bolj me
je ganilo. Nisem več vzdrža-
la. Skočila sem k njej in ji
vzela iz rok težko breme.
Nekaj bi ji bila rada pove-
dala v opravičilo, a mi je
jok stiskal grlo. Odnesla sem
škaf. Mamica je še vedno
stala na istem mestu in me
nemo opazovala. Se bolj kot
njen proseči nasmeh, me je
bolela solza, ki ji je požela
po licu. Čutila sem, da se je
vse zavrtelo okrog mene.
Mamica, ki se mi je zdela
vedno velika, je bila tedaj
majhna kot palček. Sele, ko
sem občutila njeno toplo ro-
ko in pogled, sem se zaved-
la. Nisem našla besed, da bi
ji povedala vse tisto, kar
me je težilo. Krivda je ležala
na mojem srcu.
Marjetica Dolšak
Stoperce
Marjetica! Zaradi tistega
tiskarskega škrata, ki je
tvoje prvo pdsmo izgubil, si
mi ga dobrovoljno v drugo
napisala. Hvala ti!
Zlata je mamica tvoja . . .
Naj ti sonce njenih sije
še dolgo, dolgo!
ALEINKA
8
TEDNIK — ČETRTEK, 8. MAJA ^^
Pisma uredništvu
KAM VODI TAKŠNO POČETJE?
Dne 20. aprila t. 1. je bila
v Kidričevem prvenstvena
nogometna tekma med pio-
nirskim moštvom NK Alu-
minij-a in NK Drave iz Ptu-
ja. Tekma je potekala v na-
petem vzdušju, ker je doma-
če moštvo (ki je fizično
močnej^še) na terenu prika-
zovalo več boksarskih ve-
ščin kot pa nogometnih, da
sta dva pionirja NK Drave
po končani tekmi prišla v
slačilnico z podplutbami o-
krog oči. Med tem ko je tre-
ner pionirskega moštva NK
Drave tov. Bogdanovič šel
podpisat zapisnik tekme, so
domači pionirji fizično na-
padli gostujoče pionirje v
slačilnici, da sta trener go-
stujočega moštva tov. Bogda-
novič in sodnik tov. Veličko-
vič komaj uspela vzpostaviti
red.
Domačini pa se kljub temu
niso pomirili ter so se po-
služili tudi drugih prijemov,
da so poškodovali kolesa go-
stujočih pionirjev, da bi jim
na ta način onemogočili od-
hod v Ptuj. Zaradi tega so
bili pionirji NK Drave prisi-
ljeni iti peš skozi naselje v
Kidričevem, med tem pa so
bili izpostavljeni napadom
domačega moštva in občin-
stva. Da ni prišlo do težje-
ga incidenta gre pripisati te-
mu, da je s pionirji gostujo-
čega moštva šel skozi nase-
lje njihov trener in na ta
način preprečil kaj hujšega.
Gostujočemu moštvu so o-
nemogočili po tekmi primer-
no se umiti v slačilnici in
so to lahko opravili šele, ko
so prišli v Ptuj.
Ni naš namen zaostrovati
odnose med obema kluboma
(saj smo končno v eni obči-
ni), želimo pa javnost obve-
stiti o početju, ki nikakor
ne koristi vzgoji in ugledu
domačih nogometašev in ob-
činstva. Mislimo, da mora
vsak dober športnik znati
športno prenesti poraz, tem
bolj pa bi morali odgovorni
funkcionarji v tem duhu
vzgajati svojo mladino, ne
pa dajati takšnim izgredom
potuho.
Slaviša Vasic
Uspešen start odboj-
kašev iz Slov. Bistrice
Preteklo nedeljo sta se na
igrišču v Slovenski Bistrici
pred okoli 100 gledalci po-
merili v prvem kolu II. re-
publiške lige ekipi Turbine
iz Fale in Impola iz Sloven-
ske Bistrice. V zanimivi in
enakovredni igri so bili u-
spešnejši domačini ki so do-
bili srečanje z rezultatom
3:2.
Na tem srečanju so trener-
ji ugotovili da sta obe ekipi
dobro pripravljeni na spo-
mladansko kolo posebno eki-
pa Impola pričakuje visoko
uvrstitev v končnem plasma-
ju-
Pri domačinih je bil naj-
uspešnejši Smolar K. Tekmo
je sodil Marjan Torej.
Viktor Horvat
Aktivnost RK
v šmartnem na Poh.
Krajevna organizacija RK
v Smartnem na Pohorju se
je prejšnja leta ukvarjala z
zbiranjem krvodajalcev ter
sodelovala pri akcijah, kot
je bilo zbiranje pomoči za
oškodovance po katastrofah
in podobno. V zadnjem času
pa se vse bolj udejstvuje kot
organizator kulturnega živ-
ljenja. Vso pozornost posve-
ča problemu šolskega prosto-
ra, za katerega razširitev se
bori vodstvo šole. Gre za
opuščen zadružni dom, v ka-
terem bi lahko uredili za
šolo potrebne prostore, kar
bi omogočilo enoizmenski
pouk in pričetek dela šolske
kuhinje.
RK je s pomočjo zavoda za
pospeševanje gospodinjstva
v Ljubljani organiziral eno-
tedenski tečaj za pripravlja-
nje hrane, ki se ga je udele-
žilo 21 žena in deklet.
Ob zaključku tečaja so
krajevni predstavniki opo-
zorili na probleme tega ob-
močja, ki so v tem, da pre-
bivalci ne zmorejo davčnih
plačil, zaradi tega nimajo
zdravstvenega zavarovanja
in je tako stanje še tem slab-
še.
Organizacija RK je v zad-
njem času poski-bela, da sta
dobila bisernoporočenca —
socialna podpiranca iz vasi
— primerna oblačila ter vse
drugo potrebno za tak redek
jubilej.	JS
Kdaj in kje lahko kadimo?
Cepx'av je kajenje danes
zelo razširjeno med moškimi
in ženskami, tudi pri kajenju
ne gre brez pravil olike. Ta-
ko ni ravno prav, če zlasti
ženska, kadi na cesti. Sicer
pa velja, da ženska lahko
kadi povsod tam, kjer je do-
voljeno tudi moškim.
Četudi smo v prostoru,
kjer je dovoljeno kaditi, ni
odveč, če smo obzirni do sla-
botnih in bolehnih. Nedo-
stojno je celo v restavraciji,
če sedimo za isto mizo s tu-
jim človekom in prižgano ci-
gareto, ko on je. Zelo neoli-
kano je, kdor z desnico nosi
hrano k ustom, v levici pa
drži gorečo cigareto. M^
obedom je bolje, da ne ka-
dimo. Ce pa v večjih pre-
morih med serviranjem po-
sameznih jedi gostitelj pri-
žge cigareto, je to dovolje-
no tudi gostu.
Ne smemo kaditi v čakal-
nici pri zdravniku, v oti'oš-
kih in bolniških sobah, v mu-
zeju, na koncertu, v gledali-
šču, v galerijij^ kar je treba
še posebej poudariti, 2a.radi
nevarnosti požarov — ne v
hlevih, na senikih, v gara-
žah, v suhem gozdu in seve-
da povsod tam, kjer napisi
opozarjajo na to. Ne le oli-
kano vedenje, tudi varnostni
predpisi terjajo, da so kadil-
ci disciplinirani. Dalje je ne-
spodobno kaditi v spalnici,
kjer spi več ljudi, ker ne ve-
mo, ali so vsi kadilci ali ne,
in ker je kajenje v takem
prostoru zdravju škodljivo.
Olilcan človek tudi doma v
svoji spalnici ne taadi. Duh
po tobaku se tako zajeda v
posteljnino in obleko, v za-
vese in preproge, da sobe ni
mogoče nikoli temeljito pre-
zračiti.
V tuji hiši ne prižgite ciga-
rete, dokler vam je ne ponu-
dijo, ali ne začno sami kaditi
oziroma dokler vam tega ne
dovolijo. Vendar nikar ne
prižigajte cigarete za cigare-
to.
Kdor ne pozna toliko olike,
da ne ve, da s prižgano ciga-
reto ne sme vstopiti v stano-
vanje, ne v pi.sarno, mu li'h-
ko to za zmeraj prepričljivo
poveste. Naj počaka pred
vrati, dokler ne pokadi do
kraja ali ne ugasne cigarete.
To je pravica vsakega dostoj-
nega človeka.
Gost, G.i pride na obisk, bo
s hitrim pogledom takoj opa-
zil, ali je v sobi pepelnik ali
ga ni. In če je redek gost in
ve, da v stanovanju ni ni-
kogar, ki bi kadil, se bo pre-
magal in počakal. Prav ta-
ko je treba biti obziren do
gosta, ki vas obišče, ko rav-
no kadite; cigareto odložite
na pepelnik, in ko ste go&ta
prosili za dovoljenje, ali mu
ponudili cigareto, lahko ka-
dite dalje.
> Olikan moški v spremst\'u
ženske ne bo kadil.
Ce ste na obisku in vam
ponudijo cigareto, jo vljudno
odklonite, ali pa vzemite in
se vljudno zahvalite. Ce vam
ponudijo močnejšo cigareto
kot ste je vajeni, se zahvalite
in vprašajte, če smete ka-
diti svoje cigareto, ker so
lažje. Od ponudenih cigar ali
cigaret ne vzemite več kot
eno. Ce gostitelj ponudi go-
stu cigarete, naj ne pozabi
tudi na pepelnik. Kdor po-
nudi cigarete ali cigare, od-
pre celo škatlo oziroma to-
bačnico.
S cigaro ali pipo v ustih
ni olikano govoriti. Preden
spregovorimo, vzemimo ciga-
reto iz ust. Prav tako je ne-
olikano p>ozdravljati z roko,
v kateri držimo gorečo ciga-
reto.
Pepela ne otresajte na
podstavke krožnikov ali na
kake robove. Cigareto je tre-
ba ugasniti v pravem času in
ne čakati, da se vam začno
žgati prsti. Od cigarete ožga-
ni. prsti so zelo neestetskega
videza.
Dobro vzgojen kadilec ima
vselej pri sebi ogenj, da ne
nadleguje drugih s prižiga-
njem.
Po Si—I.
IVAN IIIIKN
Jože Kerenčič,
življenje heroja
(Nadaljevanje)
Tako je padel kot talec he-
rojske smrti neustrašni Jo-
že Kerenčič — Janko, ko je
bil na začetku svojega širo-
kega programa organiziranja
NOB v severovzhodni Slove-
niji. Bil je vedno zvest svo-
jemu ljudstvu ki ga je tako
ljubil, za njegovo nacionalno
in socialno svobodo je šel v
boj in smrt. Uresničevanje
njegovih načrtov je bilo
mnogo prezgodaj onemogoče-
no. Ves se je predal klicu
partije ter je zanjo neumorno
delal. Njegov dom je postal
Prlekija od Gornje Radgone
do Koga in Tomaža. Kmetje
in viničarji so videli v njem
borca, ki jih bo pripeljal v
lepšo bodočnost. Kot profe-
sor, literat in politik se je od-
povedal zasebnemu in dru-
žinskemu življenju, da bi se
v najtežjih časih narodne
zgodovine boril za ljudstvo in
zanj žrtvoval svoje življenje.
Krste talcev, med njimi tu-
di Kerenčičevo, so naložili na
tovornjake in jih odpeljali v
Gradec, kjer so njihova te-
lesa sežgali v krematoriju.
S smrtjo Jožeta Kerenčiča
je narodnoosvobodilno giba-
nje v širši okolici Koga zamr-
lo vse do poletja 1944. Oku-
pator je izvajal silen teror in
mnogi so se ustrašili tega na-
silja. Tudi v tem lahko vidi-
mo veličino Kerenčičevega
boja.
Marija Kerenčič — Pika je
živela ilegalno v Ljubljani
skupaj s hčerko Jelko. Fe-
bruarja 1943 so jo aretirali
domobranci in jo odpeljali v
Ravensbriick. Hčerko Jelko
so obdržali njeni starši. Ker
jo je iskal gestapo, so jo po
dogovoru ilegalno odpeljali v
Pesnico. Pot je bila zelo tež-
ka. Jelko so celo izročili oku-
patorskim oblastem kot naj-
denko, nato pa jo je prevzela
Manica Kerenčičeva iz Pes-
nice. Tam je ostala vse do
odhoda Manice k partizanom,
pred tem pa jo je predala
■ svoji sorodnici Mariji Polič
v Mariboru. Glede na letalske
napade se je Poličeva se je
Poličeva z Jelko preselila na
deželo ter jo tako srečno o-
čuvala. Po vojni jo je pre-
dala njeni materi.
Okupator je januarja 1942
aretiral v Jastrebcih Franca
Kerenčiča, Jožetovega brata.
Poslali so ga v Dachau, kjer
je že naslednji mesec umrl v
koncentracijskem taborišču.
V poznih nočnih urah 4.
avgusta 1942 so prišli gesta-
pbvci aretirat Kerenčičevo
mamo in sina Cirila. Ta je v
zadnjem trenutku skočil s
podstrešja in pobegnil prek
meje na Hrvaško.
Kerenčičevo mamo so od-
peljali v celjske zapore. Tam
je hudo trpela, odklanjala je
hrano, češ da od tistih, ki so
ji ubili sinove, ne bo jemala
kruha... Da ni umrla od
lakote, so poskrbele ujen^
trpinke, ki so jo pripravil^
tega,da je zavžila nekaj h
ne iz paketov, ki so jih.
jemale od doma. Iz Celv
jo odpeljali v AUSCH^vi
kjer zbolela za tifusi
Zaradi natrpanosti tabori
je ležala na tleh, izpostavi
na dežju in soncu, p
smrtjo je povedala: »Oseit
trok sem rodila, pa ni iim
nega, da bi mi prinesel
de, ko umiram ,., ubili so
jih...« Ko je čez nekaj
umrla (novembra 1942), sc
skupaj z drugimi sežgali
grmadi.
Od Kerenčičeve družine
Pesnici so dali življenje št
je člani za svobodo. Toni
je padel na Kozjaku, Pepi
pri Litiji, Marica v Marij
ru, oče Anton pa je umr
Dachau.
Jože Kerenčič—Janko jej
del v najlepših letih svoje
življenja, sredi največji
revolucionarnega dela. X;
gova revolucionarna pot se
začela že v dijaških letih
mariborskem učiteljišču, (
bila večji polet na univa
Delal je neumorno in neust
šno. Ob okupaciji domovi
ni čakal na spodbude, terra
je takoj začel z revolucion
nim delom. Nikoli ni izgi
vere v pravičnost svojegal
ja in se je popolnoma pre
revoluciji. Vedel je, da
bila izdana za njim tirali
vendar se ni umaknil, tem'
je nadaljeval z delom. Tn
je bil prepričan v kom
zmago nad Nemčijo in ve
je, da bo naše ozemlje os
bojeno tudi z njegovo pora
jo. Pripravljal je množii
vstajo, prihod RA, odhaja
borcev k partizanom, sa
tažne akcije, zbiranje orc:
denarja in hrane. Težko
izmerili njegovo ilegaino
lovanje, organiziranje od
rov OF. Bil je revolucior
literat in človek za vsake
v svoji širši domačiji do
ca svojega življenja. Osta
vzor borca za svoje ljudi
ter mu poklonil svoje živ
nje.
8. MEDNARODNI SEJI
ALPE-ADRIA
10. maja t. 1. bodo
na Gospodarskem razsti
šču v Ljubljani 8. mednai
ni sejem ALPE — AD?
Sejem bo odprt do vklj
no 18. maja.
36. mednarodni
kmetijski sejem
v Novem Sodu
9. maja t. 1. bodo o^
uri odprli v Novem Sad^l
mednarodni kmetijski
Odprt bo do 19. maja.
pj^lK — CETRTFK, fi, MAJA 1969
fl
^tujski gimnazijci v boju
1^'adalievanie)
L Jože Benigar, ki je ma-
lal na ptujski gimnaziji
1 1929, je bil sanitetni re-
Lt in zdravnik v zaščit-
il bataljonu Glavnega šta-
^•OV in POS,-raznih hri-
bin v 14. udarni diviziji.
Jo pa v štabu IV. OC.
Uadko Polič, nekdanji di-
^ ptujske gimnazije, je
a med prvimi organizatorji
0	v zahodnem delu Do-
[jske, kjer je deloval kot
^etar stiškega okrožja do
Miladi 1943, pozneje na
Devskem in nazadnje v u-
^ištvu Slovenskega po-
fevalca, in v propagand-
L oddelku Glavnega šta-
1	NOV in POS. Srečko
jlič je odšel k partizanom
leta 1941, tako tudi Fran-
Komel, ki se je povzpel
političnega komisarja ba-
Jjona, in nato brigade,
jn Bratko je bil funkcio-
ir KP najprej v Ljublja-
, Iz taborišča Gonars, ka-
lor so ga Italijani poslali
la 1942, je leta 1943 po-
[gnil na Primorsko. Leta
«4 je bil direktor partij-
«šole pri CK KPS. Mirko
tntrih je delal za osvobo-
itev v izgnanstvu, kakor
di Franček Glavnik, Mar-
lin Nada Kafol, Neva Maj-
n, Milenko Sober, Marjan
reder, Bogdan in Vlado
stan, Franček Simonič,
aks Vauda, Slavica Zemljič,
dan in Nada Sevnik in
ugi.
V ptujskem okraju so se v
irodnoosvobodilnem boju
llikovali še dijaki: Milena
jlokša, Nada Zadravec, Mil-
I o Golob, Cilka Drevenšek,
elena Osole, Vidka Alič,
lanko Strafela, Milko Go-
sb, Štefka Praprotnik, To-
e 2nidarič, Rudi Sever,
I Ifago Sober, Jožica Zorčič,
; 'tene Petrovič, Mimica Leg-
I "srt in drugi. Nekatere od
j fti so dolžnosti osvobodilne-
; Hoja povedle tudi v druge
fedele Slovenije, Sobra pa
I ^ Hrvaško.
] '^led udeleženci osvobo-
; '^'"ega boja širom po do-
I ?®vini moramo imenovati
nekdanje ptujske dijake
; ^'Sdinnirja in Eda Krivica,
; ^ Majcena, Jožeta Pavličiča
"'Ktorja Potočnika, dr. Bo-
■^"a Petriča, Ivana Potrča,
^'asto Pertot, Alojza Periča,
' J''oša Poliča, Aleksandra
»[oznika, Huberta Repovža,
''^ksa Rubina, Franca Soka,
pdima Visenj aka, Mitja
^osnjaka, Nado Praprotnik,
' laM? ^^''^ifela. Napisali bi
[ še viliko imen udele-
!	osvobodilnega boja
'	ptujske gimnazije.
' težko pa bi se dokopali
Ij. inien vseh gimnazijcev,
' pomagali svojemu na-
žs rt v najhujših dneh naše
sodovine, ker nam vsi na-
nekdanjih ptujskih di-
niso znani. Med borci
J. osvoboditev in za veliko
delavskega razreda
ne najbolj odlikovala To-
in Dušan Kve-
^ y . Oba sta se bojevala že
španski vojni proti fašiz-
mu. Dušan Kveder se je
povzpel od komandirja par-
tizanske čete v letu 1941 v
komandanta Glavnega štaba
NOV in PO Slovenije v letu
1944. Znidarič je delal do
leta 1944 med organizatorji
vstaje na Štajerskem, leta
1944 pa je odšel na Dolenjsko,
kjer ga je Glavni štab NOV
in POS imenoval za koman-
danta 15. belokranjske bri-
gade, v jeseni nekaj tednov
pred smrtjo 1944 pa za na-
čelnika štaba 18. divizije.
Padli
Za vedno so z našo revolu-
cijo za boljše dni našega na-
roda povezali svoje življe-
nje dijaki, ki so padli na
bojni poti k velikemu cilju:
Vidka Alič r. 1924 v Ptu-
ju. Okupator jo je ustrelil
9. 4. 1945 pod Pohorjem.
Mihael Anžel r. 1911 v
Žabjaku pri Ptuju. Okupator
ga je ustrelil 10. 10. 1941 v
Šoštanju.
Mirko Bagar r. 1919 v
Gornjih Petrovcih v Prek-
murju. Ranjen v bojih za
Budimpešto na strani Rdeče
armade je podlegel 16. 1.
1945.
Ciril Belšak r. 1911 v Ptuju
na Vičavi. Ustaši so ga izro-
čili v Zagrebu Nemcem. Ti
so ga poslali v Mauthausen,
kjer je 9. 3. 1945 podlegel
nasilju.
Milena Blas r. 1921 na Vi-
ču, doma v Cirkulanah je
umrla za grižo, ki je razsaja-
la med izgnanci.
(Dalje prihodnjič)
ie joči, mama
Zidar Ante Modric je bil na
delu v Nemčiji. Zidal je visoke
nebotičnike, stanovanjske bloke,
toda smrt ga je doletela v rojst-
nem kraju, kamor je prišel na
dopust.
Ni bil poznan človek, da bi
o njegovi smrti pisali časniki.
Bil je navaden delavec, zidar in
to je ostal do konca, do smrti.
Delal Je na različnih krajih
sveta, zaslužil za sebe, družino,
ki je vsakega prvega dobivala
denarno nakaznico in od tega
živela. Meseci so se menjavali,
rekla so leta .. . Ante je vsako
leto dvakrat" prišel domov v
svoj rojstni kraj, v staro hišo,
kjer je živela in ga čakala nje-
gova žena Ana z otroci.
Njegov zadnji prihod domov
se je končal tragično. Stara hiša
se je že precej nagnila in Ante
se je odločil, da jo bo popravil.
Izposodil si je traktor in se od-
peljal po pesek v sosedno vas.
Prva vožnja se je končala sreč-
no. Druga je bila usodna. Pri
mostu je izgubil oblast nad vo-
zilom . . . Ante je izdihnil na
operacijski mizi.
Ostala je žena, ostali so otro-
ci Ana, Mladenka In Marija, ki
so sanjale o novem domu, ki
jim ga je obljubil očka. Hišica
poleg Splita z okni na morje,
po katerem plovejo bele ladje,
je postala njihov nedosegljiv
sen. Nenadoma se je vse obr-
nilo.
Nesrečna družina nI ostala sa-
ma. Na predlog mestnega uči-
telja Jerka Vuletiča je bil osno-
van sklad za šolanje Antinih
otrok. Vsaka družina se je ob-
vezala, da bo plačala v sklad
30 do 50 novih dinarjev. Skup-
ščina občine Sin j jim je dodeli-
la socialno pomoč v višini 100
novih dinarjev mesečno. Dvaj-
set žensk, ki so se potegovale za
delovno mesto snažilke v šoli,
je odstopilo delo Ani.
Delovno mesto Ante Modri-
ca je ostalo prazno. V Nemčiji,
kjer je delal, tega morda nihče
ni opazil. Morda ga ne bo niti
nihče zamenjal. En zidar več ali
manj, bo rekel nekdo. Toda v
njegovem rojstnem Vlnollču Je
bila to žalostna tragedija.
Po A. J. S.
NAŠA POMOČ
Jože Jančič iz Rogoznice
14 pri Ptuju: Ze deset let
imam v inozemstvu sorod-
nika, ki se želi sedaj vrniti
v domovino. Zeli zvedeti, ali
bo imel kakšne carinske u-
godnosti, ker želi pripeljati
s seboj osebni avto in gospo-
dinjske stroje.
Odgovor za vašega sorod-
nika boste našli v naslednji
številki našega lista.
Prizadeti: Priženil sem se
na srednje posestvo, na ka-
terem živi tudi oče moje že-
ne. Pred poroko sta mi
obljubila, da bo vse urejeno,
da ne bom hlapec pri hiši^
vendar so bile te obljube
pozneje pozabljene. Žena
ima še hčerko, ki živi v
sosednji vasi.
Prosim, da me seznanite
s predpisi, ki urejujejo takš-
ne primere, ker se bojim, da
se bom znašel nekega dne
na cesti.
Prizadeti, sporočite nam še
naslednje: kdo je vpisan
lastnik posestva in koliko
otrok ima, nakar bomo lah-
ko odgovorili na vaše vpra-
šanje.
Uredništvo
VSEM,
ki nam pašiljajo nepodpi-
sana pisma ponovno spo-
ročamo, da takšnih pisem
ne objavljamo niti ne upo-
števamo in da romajo po
najkrajši pot v — kaš.
Uredništvo
MORLKl C.ALLAGUAN:
Njuna ljubezen
(Nadaljevanje)
»Ti ne pomeni nič, kar
sem ti prej povedala?« je re-
kla.
»Dobro, pa tak,« je rekel.
»Zakaj pa ne znaš svojih
misli povedati naravnost,
marveč se obnašaš kakor
užaljen otrok?«
»Pa ti zdaj povem, da mi
je vsega dovolj,« je odvrni-
la. Potem je nenadoma iz-
bruhnila: »Kadarkoli ti pa-
de na misel, me objemaš in
poljubljaš... Vse gre po
tvoji volji!« Solze so ji zali-
le oči, ker se je prav s te-
mi besedami dotaknila res-
ničnega vzroka svojega ra-
zočaranja.
Toda Jeff jo je še vedno
držal trdno v objemu, še te-
sneje jo je stisnil k sebi, da
bi ji dokazal, da se mu ne
more zoperstavljati. Potem
pa jo je nenadoma izpustil,
da je omahnila na hrbet.
»Nisem nikakšen zelenec,
da bi se z mano takole igra-
la,« je dejal razdraženo. »Tri
leta sva poročena in čemu
zdaj vse to čenčanje?« je
ves besen zavpil in jo s pest-
jo udaril po nogah.
»Udaril si me!« je zavpila
v nedoumici in se prijela za
boleče mesto. »Zakaj si to
storil?« je nadaljevala tiše in
zajokala. »Zdaj je v.sega ko-
nec. Nikoli več 'me ne boš
udaril, nikoli več ...« je kon-
čala.
»Kaj za vraga, saj te ni-
sem udaril!«
»Si, da dragi, udaril si me.
In s tem si mi povedal vse.
Grem. Ne bi mogla ostati tu
niti eno samo noč več.
Grem!«
»Pojdi, delaj kar hočeš, ži-
vi kakor hočeš.«
»Ne skrbi, takoj bom od-
šla,« je rekla in stekla v
spalnico, medtem pa so ji
solze nezadržno tekle po li-
cih. Jeff je stal ob vratih in
tiščal roke v žepih. Gledal
jo je, ko je ihtavo vlekla
predale iz omare in tlačila
obleke v kovček, ko je slepo
grabila za srebrnino v škatli
na vrhu omare. Tu pa tam
si je z rokami zbrisala od
solz moker obraz in Jeffa se
je lotila taka žalost, da je
nazadnje zavpil:
»Tega neumnega početja
ne morem več gledati!«
Potem je stopil k njej in
jo stisnil tako močno, kakor
da bi hotel v njej za vedno
zadušiti nezadovoljstvo in
razočaranje, ki je prav da-
nes privrelo na dan. Nena-
doma, pa ga je postalo sram.
Spustil jo je in mirno nada-
ljeval:
»Ne bom te zadrževal in
tudi te neumne predstave ne
bom več gledal. Ven grem!«
A ko je odhajal, je ona še
vedno stala pri omari in
praznila obešalnike.
Ko se je Jeff znašel na
ulici, ko je v tem zgodnjem
zimskem večeru hodil po
pločniku tesno ob hišah, ga
je prevzelo nerazumljivo po-
čutje, da sploh ni na ulici,
temveč da je še vedno v tisti
njuni sobi, da še vedno gle-
da Mathildo. In ko je potem
zavil v točilnico na vogalu
na kozarec piva, je ves izmu-
čen sedel k mizi in si podprl
glavo z,rokama. »Ne prene-
sem tega, ne in ne ... Po-
trebna sva drug drugemu ...
Znorel bom.«
Nadaljevanje prihodnjič.
10
TEDNIK — ČETRTEK, 8. MAJA ^^
Lepo vreme omogočilo
prij(3tno praznovanje prvega maja
Letos nas vreme za prvo-
majsko praznike ni razočara-
lo. Bilo je lepo kot že dolgo
ne. Tokrat nam ni prekriža-
lo načrtov in vsakdo je lah-
ko odšel ali se odpeljal ka-
mor si je želel. Navada je
že, da za prvomajske prazni-
ke vsaj za en dan zapusiimo
dom in se odpravimo na po-
tep. Mnogi odidejo za več
dni. Se tisti, ki najbolj ču-
vajo svoja vozila, jih za
praznike »privlečejo« na dan
in se kam odpeljejo. Na ce-
stah je bil te dni velik pro-
met. Kot po navadi so jo
mnogi ubrali v hribe, drugi
v toplice, nekateri so krenili
celo na morje. Po pripovedo-
vanju nekaterih so sosednja
italijanska mesta zopet obi-
skali številni Jugoslovani.
Kupčija na tržnicah je zo],.et
cvetela. Tudi pri nas je bilo
opaziti veliko avtomobilov
s tujimi registracijami, naj-
več z avstrijskimi in nem-
škimi. Med njimi je bilo ve-
liko naših, ki so prišli praz-
novat na svoje domačije,
kjer so jih starši med dru-
gim, če ne drugače, vsaj
molče spraševali, kdaj se bo-
do nehali potepati po tujini
in se lotili dela na kmetiji.
Med prazniki sem se od-
pravil v Gradec na sejem.
Ze na meji je bila dolga ko-
lona naših avtomobilov. Ko
sem čakal pred carinskim
pregledom sem imel obču-
tek, da hočejo vsi naši prek
meje. Med potjo in v Grad-
cu sem srečal mnogo naših
ljudi, pa tudi Ptujčane. V
Gradcu je bilo največ težav
pri iskanju prostega parkir-
nega prostora.
Na sejmu je bila gneča, da
sem si ga lahko le površno
ogledal. Razstavljeno je bilo
veliko kmetijske mehanizaci-
je, raznih strojev vseh pa-
nog industrije, razni gospo-
dinjski pripomočki in veliko
raznega potrošniškega blaga.
Mene so najbolj pritegnili
taborniški in kamp-rekvizi-
ti, med njimi najbolj razno-
vrstni motorni čolni. Opazil
sem, da naš Tomosov ladij-
ski motorček uspešno konku-
rira inozemskim, saj je bii
skoraj polovico cenejši (iste
kubature).
Po ogledu razstavljenih
predmetov je ostalo še nekaj
5asa za obisk zabavnega
parka s številnimi vrtiljaki,
kolesi, majhnimi avtomobilč-
ki, skratka, bilo je veliko
priprav, kjer si lahko za ne-
kajminutna zabavo veliko
plačal in zapravil.
Seveda nisem pozabil obi-
skati paviljona »Slovenskih
goric« iz Ptuja. Za točilno
mizo so stregli med drugimi
B. Krivec, Z. Jelenik, I. Hed-
žet, M. Dragar, Kreft in dru-
gi zaposleni pri KK Ptuj.
Med drugim sem jih vpra-
šal, če se jim že toži po do-
mačem kraju. Namesto od-
govora so me hitro vprašali,
kaj je novega v Ptuju. Po-
vedal sem jim, da mesto čez
dan sameva, le ob večerih je
vse zasedeno na vrtu graj-
ske restavracije in tudi na
Borlu. Začudeno sem pogle-
dal, kako so Avstrijci naro-
čevali in pili vsak le po deci
vina. Spomnil sem se naše
navade »liter na mizo«. Za-
to so pa na drugi strani tem
bolj praznili pivske stekleni-
ce in pili odprto pivo, ki se
je v vročem in soparnem
dnevu prileglo.
Zapustil sem sejemski vr-
vež. Oddahnil sem si, ko sem
se izmotal iz gra.škega pro-
meta na cesto proti Jugosla-
viji. Presenetljiva prijaznost
graških miličnikov mi je
dvakrat pomagala iz zagate.
Iz navade vem, da bi v ta-
kem in podobnem primeru
naši prometniki krepko pi-
skali na piščalke, me ustavi-
li in prav gotovo bi plačal
ob mrkih pogledih precejš-
njo vsoto.
Po napornem dnevu cari-
niki niti zvečer niso popu-
stili. Budno so pregledali
avtomobile in potnike. Veli-
ko avtomobilov je moralo
odpreti prtljažnike. V kolo-
ni avtomobilov sem vozil vse
do Maribora, kjer smo se lo-
čili vsak na svojo pot proti
domu.	ZR
Na Graškem sejmu je bil dobro obiskan tudi zabavni
park, kjer je bil tudi ta vrtiljak
Na obmejnem prehodu na Šentilju so biie za prvomaj-
ske praznike kolone avtomo bilov
ZAJAMČENE CENE ZA ŽIVINO?
Zvezni zavod za cene, zvezni
sekretariat za gospodarstvo in
zvezna direkcija za rezerve pre-
hrambenih proizvo<lov so pred-
ložili zvezni gospodarski zbor-
nici skupen predlog o zajamče-
nih cenah živine. Po tem
predlogu bi znašala zajamčena
cena 486 S din za kg žive teže
belih svinj s 27 odstotki mesa,
medtem ko za polmastne in
mastne svinje sploh ne predvi-
devajo zajamčenih cen Po tem
predlogu bi rasla cena za 15 po
kg za vsak odstotek mesnatosti
nad 27 »/o, nad 31 «/o pa po 22
par po kg.
Tega predloga pa niso spre-
jeli. Mislijo, da bi to pomenilo
izogibanje normalne poti v po-
litiki jamstva cen v odkupu ži-
vine in mesa, pričakujejo pa tu-
di določitev jugoslovanskega
standarda za meso in živino.
Prevladalo je tudi prepričan-
je, da bi morala biti začetna
zajamčena cena za bele svinje
s 27 "/o mesa 505 S din za kg.
Cene za polmastne in mastne
svinje bi bile zajamčene z mini-
malimi cenami ali s takoime-
novanimi zaščitnimi odkupnimi
cenami.
Proizvajalci In predlagalci za-
jamčenih cen soglašajo, da je
treba podpirati proizvodnjo
kvalitetne zivme. Istočasno
opozarjajo, da ne bi bilo pa^
no forsirati samo kvalltj,
proizvodnje za izvoz na šl;^
proizvodnje za domače trž;
in da bi bilo najboljše, Jj
našli zlato sredino.
KINO
Gorišnica
11. maja ameriški filmu
GRIČA;
Kidričevo
8. maja ameriški film Ti
KSASKl VOLKOVI; 10,
11. maja franc.-it. film CA]
SKA VENERA; 14. in i
maja angleški film SKRli
NOST ZAKLETEGA GIU
DU;
Slovenska Bistrica
8. maja ameriški film M{
RILCA; 9., 10. in 11. ma
ameriški barvni film j
OGRADO; 13. in 14. ma
ameriški film SARADA;
Tomaž pri Ormožu
11. maja francoski fi
100.000 DOLARJEV I
SONCU;
Zavrč
11. maja ang.-amer. fi
VRAŽJI FANTJE NA LET
CIH STROJIH.
Ljutomer
8. maja ob 20. franča
film OBRAČUN NA OBA!
10. maja ob 20. in 11. mi
ob 15.30, 17.45 in ob 20. i
ameriški film MAT HEI
— TAJNI AGENT; 14. mi
ob 15.30 in ob 20. uri an
riiški film TOCNO OPC
DNE.
Tovornjak s prikolico ni mogel iz
preoske ulice
Te dni je v uredništvu za-
zvonil telefon. Nekdo nam je
sporočil, da se nekaj dogaja
v Aškerčevi ulici in da naj
pridemo gledat. Pa .še foto-
aparat prinesite, se je še ču-
lo, predno je neznanec od-
ložil slušalko.
Hvaležen neznancu, ki nas
je opozoril na še neznan do-
godek, sem se odpravil v
Aškerčevo ulico. Na križišču
pred domom upokojencev,
kjer se ta ozka ulica vsaj
malo razširi, je stal ogro-
men tovornjak s prikolico.
Šofer se je nagibal skozi
okno in proučeval, kako spe-
ljati ogromno vozilo nazaj iz
ozke ulice. Rosne kaplje na
njegovem čelu in številni
gledalci so pričali, da po-
skus speljati vozilo iz ulice
traja že dalj časa. Domnevo
so potrdili gledalci, ki so mi
povedali, da je tovornjak
pripeljal blago v skladišče
TP Panonije, ki je nekoliko
višje v Aškerčevi ulici. Ko
so tovornjak razložili, ni bi-
lo mogoče speljati naprej,
ker se stara ozka Aškerčeva
ulica na zgornji strani ob
izhodu v Murkovo še bolj
zoži. Edini izhod je bila
vzvratna vožnja ki pa z
ogromno prikolico ni bila ta-
ko lahko izvedljiva. Po nekaj
metrih vožnje je bil ogrožen
ta ali oni ogal hiše. Vozilo
je bilo treba zopet poravnati.
To se je ponavljalo dalj ča-
sa. Med gledalci je bilo tudi
čuti da je zadnji čas da se
čuti, da je zadnji čas, da se
zgradi sodobno in za potrebe
zadovoljivo skladišče, kjer
bodo lahko brez težav par-
kirali in odvažali tudi veli-
ki tovorni avtomobili, s ka-
kršnimi se danes vrši večji
del prevoza. Nekdo je pri-
pomnil, da morda nimajo
denarja za gradnjo. Hitro je
sledil odgovor, da naj pu-
stijo graditi v Ptuju velikim
trgovskim hišam, ki imajo
denar in že več let zaman
prosijo za dovoljenje. Nekdo
je še pripomnil, da še ni dol-
go tega, ko so se sestali pred-
stavniki vseh treh ptujsk
trgovskih podjetij z naas
nom, da bi se pogovorili
sodelovanju ali celo o zdr
žitvi in da bi bili skupaj
»močni«. Kot kaže, razgiJ^
ri niso rodili sadov.
Pri katerem poskusu
uspelo šoferju spraviti kan
on iz ulice ne vem, ker ^
moral oditi. Naslednji
so mi pripovedovali, da
morali odpeti tovornjak
prikolice, ga pripeti zadaj
tako izvleči prikolico iz
ke ulice.
Tovornjaka s prikolico dalj časa niso mogli spraviti
ozke ulice
pfiik — Četrtek, 8. maja 1969
11
^jca Radoš, babica iz Ormoža
odilo se je novo življenje
piljenje se začne z roj-
in konča s smrtjo. Zi-
(j se pravi umirati in od
gfva do smrti je samo en
^atek želja, hrepenenja,
j^hne skrbi za sebe ter
jtii za tiste, ki so postali
jd našega življenja. Otroci,
■p otrok, ki se je rodil v
|j zakonski sreči, prvi otro-
)i jok, ki je izpolnil naša
j^ovanja ter nas osrečil
■ 2 občutkom, da je srečno
jijokal na svet.
prav tem »srečnim dogod-
pn v družinah bom da-
g posvetil ta sestavek in
jiovor z Jožico RADOS,
-letno babico iz Ormoža,
iie nad 39 let opravlja ba-
je posle ter je v tem ča-
I pomagala na svet okrog
00	novorojenčkom.
V soboto po prvomajskih
jznikih ob mojem obisku
1	Radoševih v Ormožu ni
lo čutiti tistega brezdeine-
prazničnega vzdušja. Jo-
ta in hčerka Nada sta se
teli v kuhinji ter priprav-
ili kosilo, zet Jožek je re-
ral nekatere »stanovanjske
obleme«, oče Leon se je kot
abavni referent« pravkar
Bil iz nakupa v mesnici,
ipihani in prebrisani 5-let-
Samo pa je tudi opravljal
ije otroške posle in od ča-
do časa razjezil mamico.
Ob turški kavi, ki mi jo
serviral mali Samo, mi je
idoševa babica razodela
katere skrivnosti njenega
ffica in kako se je odlo-
' a, da bo postala babica. Pa
»lušajmo, njena pripoved
! zanimiva:
Po končani meščanski šoli
Ormožu ni mogla dobiti
iposlitve. Želela je postati
rticinska sestra. V kmeč-
'družini, iz katere je izha-
ni bilo denarja za nje-
»šolanje. Po razgovoru in
'^etovanju z zdravnikom
'.^uju se je odločila za ba-
Jo šolo v Ljubljani. Za ta
se ni mogla takoj od-
^ti. Sama sebe se kot mla-
Jdekle ni mogla predstav-
it' v babiškem poklicu z
^'ijo in občutkom, da je
^Ko babica le starejša go-
Ta misel in občutek ni-
Djla dolgotrajna. Po šoli
^Lj^^ela z vso vestnostjo in
i^sovornostjo opravljati svo-
Dabiško in materinsko po-
Jistvo, ki je bilo v tistih
zaradi šibkih socialno
"jamskih razmer zelo ne-
'jtoi	prvo samo-
i^Jf^o babiško pomoč je nu-
sestri. Rodila se je
deklica, ki ji je po-
j® jega, da ji je pomagala
» jvet, postala tudi teta.
jijf^oge matere je niso pro-
za pomoč pri po-
tO	je morala biti
Jtfin	je
plenice in hrano
'j ^^om iz revnih družin.
jletn	bogate in dolgo-
lie ^ življenjske prakse mi
Dj. .Pripovedovala najrazlič-
v . doživljaje, vesele in
' žalostne. Njen babiški
rajon je obsežen, Jožica ne
pozna osemurnega delovne-
ga dne, sobot, nedelj in praz-
nikov, življenje ne miruje,
otroci se rodijo ob vsakem
času zjutraj, zvečer, pono-
či, njihov jok ne pozna ur-
nika in življenje se obnav-
lja v svojem nezadržnem
krogotoku rojstva, življenja
in smrti...
Babiški poklic ne pozna
samo pomoči pri porodih,
temveč je ob tem prav tako
pomembna tudi takozvana
preventivna služba, razgovo-
ri in nasveti nosečnicam, ki
so v pričakovanju »srečne-
ga dogodka« v družini. Da-
nes je babiško delo mnogo
lažje, kot je bilo pred leti,
ko so bili nekateri otroci ro-
jeni dobesedno na slami in
v zamazanih cunjah. Babice
niso več tiste pomočnice in
luksus, kot je bilo to nekoč.
Postale so sestavni del roj-
stva novega življenja in skr-
bi, da bi to drobceno življe-
nje raslo in se razvilo v člo-
veka, v moža ali ženo, ki bo-
sta ponovno poskrbela za
nadaljnji razvoj in regene-
racijo človeštva.
Se in še bi vam lahko pisal
o njenem pripovedovanju,
saj je njena knjiga spomi-
nov debela in neizčrpna prav
tako kot je neizčrpna moč
življenja, ki mu je Radoše-
va babica v svojem dolgolet-
nem delu prispevala tako
lep human in bogat delež.
Novorojenčki so njeno vese-
lje in bogastvo, otroci so na-
ša nada in prihodnost,
otroci so svet, ki ne pozna
vojne, laži, posvetnih hudo-
bij ..., velika škoda je le v
tem, da tudi takrat, ko od-
rastemo, nismo več tako do-
bri, iskreni in otroški...
J. S.
Mah Samo m Jožica sta ne-
razdruzJjiva prijatelja ...
Otroci so njeno največje
veselje ...
Pionirji iz bistriške občine
so pokazali
DOBRO ZNANJE O PROMETU
Občinska komisija za
vzgojo in prometno varnost
v prometu je pred nedavnim
organizirala prvo občinsko
pionirsko tekmovanje o po-
znavanju prometnih predpi-
sov in spretnostnih vožnjah.
Tekmovanja se je udeleži-
lo 65 pionirjev in pionirk iz
sedmih osnovnih šol v obči-
ni. Tekmovali so v dveh sku-
pinah. V skupini .starejših
pionirjev so imeli največ u-
speha tekmovalci iz osnovne
šole Poljčane, prav tako pa so
bili uspešni mlajši pionirji iz
te šole, ki so v svoji skupini
zavzeli prvo mesto. V vožnji
s kolesom po mestnih ulicah
je prav tako v konkurenci
posameznikov osvojil prvo
mesto pri starejših pionirjih
Bojan Kmecl iz Poljčan, pri
mlajših pa Irena Gobec iz
Poljčan. S temi zmagami si
je ekipa iz tega kraja prido-
bila pravico nastopanja na
medobčinskem tekmovanju,
ki bo čez nekaj dni v Mari-
boru, istočasno si je pribo-
rila prehodni pokal združe-
nja šoferjev in avtomehani-
kov Slovenska Bistrica in bo
sedaj podeljen vsako leto na
podobnih tekmovanjih.
Pri starejših pionirjih so
bile uspešne še ekipe iz Slo-
venske Bistrice, Makol in Sp.
Polskave. Pri mlajših pionir-
jih pa Slovenska Bistrica,
Oplotnica, Crešnjevec. Med
posamezniki je bil najboljši
Bojan Kmecl, Srečko Lesko-
var in Štefan Rojs, pri sta-
rejših ter Irena Gobec, An-
drej Gabre in Mihec Dvor-
šak pri mlajših pionirjih.
Prvo plasirane ekipe so do-
bile lepa praktična darila, ki
so jih prispevale delovne or-
ganizacije iz Slovenske Bi-
strice in s svojo udeležbo
pripomogle, da je to tekmo-
vanje doseglo svoj namen,
med mladimi pravočasno
vzbuditi zanimanje za pro-
metno vzgojo, s čemer se bo-
do bistveno zmanjšale pro-
metne nesreče.
Komisija za vzgojo in var-
nost prometa pri občinski
skupščini je z letošnjim le-
tom pričela redno poučevati
promet na vseh osnovnih
šolah v občini.
Horvat Viktor
Zmagovita ekipa starejših pionirjev iz Poljčan
PTUJSKA OSEBNA
KRONIKA
Rodile so:
Marija Kajzer, Sp. Hajdi-
na 36 — deklico; Silva Si-
lah, Budina 8 — Roberta;
Jožefa Kuri, Drbetinci 32 —
deklico; Frančiška Hočevar,
Gosposvetska 27-c Maribor—
Barbaro; Veronika Fridl, Po-
brežje 169 — deklico; Ana
Zelenik, Prvenci 22 — dekli-
co; Marija Tkalec, Maribor-
ska 10 — Violeto; Olga Jo-
zič, Pokoše 41, Slov. Bistri-
ca — dečka; Katica Cvetko,
Hrastovec 102 — deklico; Ve-
ronika Kamenšek, Dežno 29
—	Marjetko; Anica Mikša.
Moškajnci 78 — Stanka; Ma-
rija Roškar, Strelci 9 —
Sandija; Alojzija Filipič, Ze-
rovinci 4 — Ivana; Marija
Malek, Gomila 8 — Sonjo;
Marija Korošec, Lešje 27 —
dečka; Elizabeta Ritonja,
Moravci 49, Ljutomer —
dečka; Nežka Ceh, Kukava
35 — Branka; Zinka Feko-
nja, Pobrežje 139 — Dragi-
co; Frančiška Koletnik,
Stojnci 9 — deklico; Jelena
Pliberšek, Zg. Bistrica 20-h
—	deklico; Katarina Zagor-
šek, Drstelja 23 — Stanka;
Poroke:
Ervin Hojker, Grajena 7
in Elizabeta Mežnarič, Gra-
jena 2; Janez Dajčman, Ob
Grajeni 7 in Marija Polanec,
Mariborska 2; Andrej Petrič,
Novo Mesto, Partizanska ce-
sta in Dunja Vnuk, Novo
mesto, Vrhovčeva 10; Franc
Horvat, Gorišnica 44 in
Ivanka Kokol, Dolane 19;
Umrl je:
Franc Cuček, Cučkova ulica
1, roj 1882, umrl 1. 5. 1969,
TUDI v ORMOŠKI
OBČINI VESELO
OB PRVOMAJSKIH
PRAZNIKIH
Kot povsod širom po naši
domovini je bilo minule
praznične dni tudi v ormo-
ški občini na pretek praznič-
nega vzdušja in spontanega
veselja, ki je potekalo bodisi
doma v krogu družin, na iz-
letih^ piknikih... Te dni je
bil Ormož pust in prazen.
Motorizirani občani so se
pridružili koloni na cesti, ki
je vodila k vnaprej postav-
ljenim ciljem. V vsaki večji
vasi so bile prvomajske ve-
serce. Dc ranega jutra so
odmevali zvoki poskočnih
melodij ...
Prazniki so za nami in
zopet je življenje steklo v
Svojem vsakdanjem ritmu
dela in pričakovanja novega
praznovanja, fizične in psi-
hične sprostitve za lažje pre-
magovanje vseh delovnih ob-
veznosti.	J. S.
12
1 (:nNn«c — CPJTRTEK, r. MA.T.-\
NOVOSTI IZ BEOGRADA
Prejšnji mesec sem si ogle-
dal avtomobilski sejem v
Beogradu. V glavnem so svo-
je izclclke prikazali domači
proizvajalci Tomos, IMW,
Crvena zastava, TAM, na-
vzoči pa so bili tudi tuji pro-
izvajalci, toda le tisti, ki že
izvažajo k nam svoje izdel-
ke in jih lahko kupimo ve-
činoma samo za devize. Naj
jih naštejem: Opel, Ford,
Volvo, Sab, BMW, Mercedes,
DAF, VW, Porše, Vauxhal.
Auto union, Tojota, IVIazda,
Skoda. \Vartburg in drugi.
Pričakoval sem premiero
Fiata 128, toda kot je videz
in kot je pri Italijanih nava-
da, hranijo to za salon v To-
rinu. Le Cozmos je razstavil
novinca in njegovo premi-
ero renaulta R6. Pričaku-
jem, da bo kmalu tovarna
Litostroj v Ljubljani začela
z montažo teh vozil pri nas,
tako so vsaj zatrjevali pred-
stavniki. Tega bom opisal v
eni od naslednjih številk.
Avtomobilsko opremo so
na lepo dekoriranem prosto-
ru prikazali TAP in »Sigma«
iz Ptuja. S svojimi kvalitet-
nimi izdelki sta si verjetno
pridobili številne nove kupce.
Skoda 1000 MB DE LUXE:
tovarna v Mladi Boleslavi je
namenjena predvsem mode-
lu 1000 in pa velikim izvoz-
nim načrtom. Močno konku-
renco pobija z zeli; nizkimi
cenami, razlik-.- pa pridobi
s prodajo rezervnih delov,
ki so sorazmerno dosti draž-
ji. Ni čudno, če so škode na
evropskem tržišču vsakda-
njost. Jugoslovanski kupci so
za tovarno zanimivi, saj jih
privlačita nizka cena . in
ugodni pogoji nakupa. To-
varna izdeluje tudi druge
modele, kot so: škoda 1100
MB Deluxe, 1000 MB stan-
dard. 1000 MBT, oktavija
combi in pa 1202 STW. V
Beogradu je tovarna prika-
zala MB 1000 reli, ki doseže
170 km na uro in pa škodo
za dirke formule 3.
Karoserija 1000 MB Deluxe
je pregledna, lepe oblike, ima
4 vrata, 5 sedežev, notranjost
je za ta denar solidno oprem-
ljena. Volan je neposreden,
omogoča okretno vožnjo.
Prestavno ročico ima na tleh.
Dimenzije vozila so skladne,
dolžina 417 cm, širina 162 cm
in višina 139 cm. Prazno vo-
zilo tehta 740 kg, dovoljena
obremenitev pa je 400 kg.
Prtljažnik je tudi dovolj ve-
lik, saj ima volumen 340 dm^.
Karoserija je samonosilna,
prednji kolesi sta na preč-
nih vodilih, imata vijačne
vzmeti, zadaj pa je nihalna
prema, vijačne vzmeti. Vsi
štirje blažilci sunkov so hi-
dravlični, spredaj pa ima
gum je 6,00x14 col. Zavore
tirečni stabilizator. Velikost
so tudi na modelu 19(59 bolj-
še, spredaj in zadaj bobna-
ste, pedal pa ni več tako trd.
IVIotor je zadaj, je 4-valj-
ni, vrstni, vodno hlajen,
kompresijsko razmerje ima
8,3:1. Premer batov je 68 mm,
dvig ravno tako 68 mm. to-
rej kvadraten. Največjo moč
48 SAE KS doseže pri 5000
obratih v minuti, največji
navor pa pri 3000 obratih v
minuti, in sicer 7,5 mkg. Za
motor lahko rečem, da je za-
dovoljivo prožen, le nekoliko
preglasen. Od 0—80 km na
uro pospeši v 16 sekundah,
najv^ja hitrost pa je 125 km
na uro. Poraba je mala, saj
po tovarniških podatkih po-
rabi le 7,4 1 na 100 km. Re-
zervoar za gorivo je spredaj
in drži 32 litrov, v oljno ko-
rito pa gre 4 1 olja.
Da bi ohranili življenjsko
dobo motorja čim dalje, pri-
poročam, da se držite tovar-
niških navodil o menjavi
olja in pa da pravočasno pre-
stavljate, ker premalo ali pa
preveč obratov škoduje mo-
torju.
Sedaj pa še cena: stane
21.936,75 din. Dobite jo pri
TP »Merkur« v Ptuju. Pod-
jetje nudi 10.000 din kredi-
ta na dobo 30 mcsecev^
Tekst in foto:
Jože Galun
Skoda looo mb de i.vxe
Pogled na razstavišče
( IN—CAO—.I.VN(.
Mlada žena
Tsui je bil podpredsednik
vaškega odbora. V odboru je
imel obilo dela, vrstili so se
sestanki in velikokrat je pri-
hajal domov zelo pozno po-
noči. Njegova mlada žena
Cio se je zaradi tega veno-
mer jezila. »Praviš, da so
sestanki mnogo važnejši od
spanja in jedi, torej nisi po
njih niti zaspan niti lačen.
Zakaj potemtakem sploh še
prihajaš domov?« je govo-
rila.
Sestanki so bili ob večerih,
in kadar je poleti po večerji
odhajal z doma, je Tsui za-
žigal šope suhe trave pred
hišo, da bi komari pod noč
ne silili vanjo. Vendar je
vsakikrat, ko se je tam okrog
polnoči vrnil, našel travnate
šope pogašene, komarji pa so
nemoteno brenčali po sobi
sem in tja. Zena je že davno
prej zaspala na nizkem le-
žišču, vsa zavdta v odeje.
Pozimi je ob taki pozni uri
našel vselej vrata zaklenjena,
da je moral s silo vdirati v
hišo.
Tsui je bil kmet. Novi čas
ga je vsega zajel. Ob agrar-
ni reformi je dobil nekaj
zemlje in se tako postavil na
nt.ge, V šestindvajsetem
tu se je oženil z devetn^
letnim dekletom. Vedef'
da je Ciu edinka, da je',
vajena in še pravzg,
otročja. Ni imel srca, ^
se z njo prerekal, zato jI
dneva v dan treniral sy
potrpežlivost.
Pred letom so po jese«
žetvi pripravili analfal^
tečaj. Tudi Tsui se je vp
v ta tečaj in že kakih št
najst dni je prihajal don
ko je bila ura že precej
polnoč. Se ko je legel v
steljo, je polglasno moin
črke in besede. Zeno jj
razburjalo in prilivalo oj
na njeno razbeljeno žerjj
co srda.
»Metoda hitrega ucei
Metoda hitrega učenja!:
slim, da bi moral temu i
prismodarija — saj te je v
ga zmešalo.-
Ko je bila še pri star
je bilo vse njeno delo ši
nje ali pa je opravljala dr
narije okrog hiše. Nikoli
ni trla glave s težavami j
spodarjenja. Razen tega
bil njen domači kraj i
pozno osvobojen in Cuij
mati je bila sila starokopiti
Nikoli ni dopuščala, da
se Ciu vpisala v mladiti
organizaciji v vasi. Venon
ji je zabičevala, naj se d
»ženskih dolžnosti«, in ki
naj bi si Ciu po vsem D
pomagala, da ne bi bila
vedno kot otrok? Kako i
bi znala ceniti delo in ui
nje,
V vsem svojem življei
je imela Ciu v rokah e
samo knjigo. To je b4 i
kakšen zajeten zvezek, ki
ga je bila mati podarila
poroki. V njej so bila
zadnji strani narisana na'
dila za šivanje in pletenje
vzorci za copate. Na njej
v!h prvih, črno popisa
straneh so bile nekatere
ste debelo rdeče podčrta
vendar se Ciu ni nikoli 1
sebej zanimala za besede,
pisane v zvezku.
Ko se je Tsui vpisal v
čaj, je večkrat prinesel '
mov kakšno knjigo. Ciu
ni kazala nobenega zanin
nja za knjige, ali bolje
ceno — zanimale so jo sa
toliko, da bi jih najraje
vrgla skozi okno.
Tistega dne je Tsui
navadno, prišel domov z
pozno. Spet je moral
vrata s svojim žepnim noži
Prižgal je oljenko in zaglc
ženo z otrokom v objemu
nizki postelji. Obrnjena
bila k zidu in giasno smrC'
Nadaljevanje prihodn
TV SPORED
NEDELJA, 11. maja 19«S
9.05 Poročila 9.10 Narodna glas-
ba 9.40 Kmetijska oddaja 10.25
Propagandna oddaja 10.30 Po po-
teh partizanske Ljubljane 11.15
Otroška matineja 12.00 TV kaži-
pot ... gpor'lfno popoldne 18.15
TRIO (angleški film) 19.45 Cikcak
20.00 TV dnevnik 20.30 3—2—1
20.35 Humoristična oddaja 21.20
Videofon 21.35 športni pregled
22.00 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 12. maja 1969
9.35 TV v šoli 10.30 Ruščina
11.00 Osnove splošne izobrazbe
14.45 TV v Soli 15.40 Ruščina 15.10
Angleščina 17.45 Kulturna pano-
rama v madžarščini 17.45 Tiktak
18.00 Po Sloveniji 18.25 Propa-
gandna medigra 18.30 Spolne bo-
lezni niso zatrte 18.50 Godala v
ntmu 19.20 25 let službe lavne
varnosti 19.45 Cikcak 20.00 TV
dnevnik 20.30 3—2—1 20.35 M.
Krleža: Adam in Eva ... Glas-
bena oddaja . . . Poročila ... En
francais.
TOKEK, 13. maja 19G9
9.35 TV v šoli 10.30 Angleščina
11.00 Osnove splošne izobrazbe
14.45 TV v šoli 15.40 AngleSči«a
IC.IO Francoščina 17.45 Risanka
18.00 Ostržek (film za otroke)
18.20 Po sledeh napredka 18 40
Novosti iz studia 14 19.05 Turi-
stični vodič 19.50 Cikcak 20.00 TV
dnevnik 20.30 3—2—1 20.35 SREČA
(francoski film) . . . Jazz . .. Po-
ročila.
SRED.V, 14. maja 19G9
9.35 TV v šoli 16.00 Madžarski
TV pregled 16.30 Rastimo (oddaja
za otroke) 17.15 En francais 17.:50
Velika pustolovščina 18.00 Nogo-
met: Zagreb — Beograd 19.45
Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30
3—2—1 20.35 Niti našega življenja
21.35 Ekran na ekranu 22.35 Po-
ročila.
ČETRTEK, 13. maja 1969
9.35 T Vv šoli 10.30 Nemščine
11.00 Angleščina 14.45 TV v šoli
16.10 Osnove splošne izobrazbe
17.45 Pionirski TV dnevnik 18.15
Naši zbori 18.45 Turobna jesen
19.40 Nogomet: Manchester Uni-
ted — Milan 2n.;i0 TV dnevnik
20.45 Tf. polčas nogometne tek-
me 21.30 Cikcak 21.45 A. Maro-
dič: Mali oglasi 22.25 3—2—1 22.30
Poročila.
PETEK, 16, maja 1969
9.35 TV V šoli 11.00 Francoščina
14.45 TV V šoli IG.10 Osnove sploš-
ne izobrazbe 16.45 Madžarski TV
pregled 17.50 Nenavadne dogo-
divščine Marka Piegusa 18.15 Dia-
pazon 19.00 Neinirno stoletje
ptujske gimnazije 19.45 Pet mi-
nut za boljši je/.ik 19.50 Cikcak
20.00 TV dnevnik 20.30 3—2—3
20.35 AL CAPONE 22.20 Veš. veJTl
23.50 Poročila,
SOBOT.V, 17. maja 1969
TV v šoli 15.00 Telovadno pr-
venstvo 18.15 Mladinska igra 19.15
Jugoslovanska revolucija 19.45
Cikcak 20.00 TV dnevnik 20.30
3—2—1 20.35 Poje CatarLna Valen-
te 21.35 Rezervirano za smeh
22.00 Ma.ščevalei 22.50 TV kaži-
pot 23.10 Poročila.
izlet ptujskih
esperantistov
V nedeljo, 11. t. m. bo or-
ganizirala esperantska sek-
cija izlet v Jeruzalem. Odhod
ob 11.46 z vlakom do Ivanj-
kovec.
1. junija pa bomo šli z av-
tobusom ob 6.25 v Celje na
razstavo otroških risb pod
naslovom »GELERNANTOJ
DE LA MONDO EKSPOZI-
CIAS«.
8. junija smo povabljeni v
Cakovec na zanimivo prire-
ditev tamkajšnjih agilnih
esperantistov.
Tudi prijatelji ESPERAN-
TA vabljeni!
Pojasnila v trafiki v Lac-
kovi ulici!
NAŠEL 50-KIL0GRAM.
SKO LETALSKO
BOMBO
Franc .M.dek iz KrČevinc je
našel pel Vurbcr"u v Dravi Itf-
talsko bombo, težko 501"
fjramov. Prinesel jo je iz P'
in zadevo prijavi! ptujski po
ji milice. Bila je ruske izd*^'-
Mariborska poklicna četa I'
pozneje razstrelila v gr.in'''-
jami v kidričevskih gozJo^'
- ČETRTEK, 8. MAJA
13
LA V ZRAKU IN NA ZEMLJI
je zgodba o Gabre Br-
bivšem pilotu in
.jfli volku, ki sedaj ži-
svojih spominih,
^vič. ali se lahko spo-
'j> Leta 1951 so prav go-
ysi naši časniki obja-
jfst o letalski nesreči,
je pripetila na sinjskem
^u; jadralno letalo se
jibilo, pih)t pa ostal po
pjm naključlju živ. Tu
h končalo življenje pilo-
(jegovo prijateljstvo z
p in Gabre se je posve-
^rju ... Poslušajmo nje-
I zgodbo:
^ je leta 1945. Kapitu-
5 Nemčije je bilo samo
jrašanje dni in časa. V
^je bila odprta prva šo-
I učitelje jadralnega le-
va. Tečajniki so prišli iz
enih krajev Jugoslavije,
lese spominja: »Bilo nas
toli sto, mladih entuzija-
željnih zračnih višav.«
ifljenje piše romane in
ezenske zgodbe... V Vr-
je prišlo na tečaj tudi
jj mladink — skojevk in
i njimi je bila tudi split-
čanka Lenka Dvornik. Ker
je bil Gabre takrat že izku-
šen pilot je dobil nalogo, da
postane Lenkin učitelj lete-
nja.
Dekle je pazljivo posluša-
lo besede svojega učitelja in
Lenka je kaj hitro postala
Gabrijeva najbolj priljublje-
na učenka. To kar se je za-
čelo v zraku je bilo s pogle-
dom in s pozdravom roke
nadaljevano na zemlji...
Kako se je pričela ljubezen
tega ne ve nihče ... Vemo sa-
mo, to, da sta se pilot in-
štruktor in njegova učenka
znašla nekega dne pred ma-
tičarjem.
No in mi se raje vrnimo na
letališče. Tam je življenje
bolj razburljivo, kot je bilo
na matičnem uradu. Gabreju
so ponudili v Vršcu, da lahko
ostane učitelj letenja. Po-
nudbo je odbil, saj gaje vle-
kla njegova rodna Dalmaci-
ja in morje. Končno se je o-
mehčal in ostal pri letalstvu.
Življenjska pot ga je med
drugim zanesla tudi v Split,
kjer je bila leta 1946 odprta
prva modelarska šola. Toda
Gabre .samo z modeli ni bil
zadovoljen. Z veliko truda in
dobre volje je bil po Gabri-
jevi zaslugi dosežen prvi več-
ji u.speh: blizu Splita je v
zraku zaokrožilo prvo jadral-
no letalo. Vse do leta 1951 je
izšlo iz Gabrijeve šole mnogo
odličnih pilotov — jadralcev.
Tudi Lenka je prišla večkrat
na letališče — tokrat samo
kot gledalec, saj .sta bili ob
njej dve mali hčerki. To leto
se je zgodilo nekaj zaradi če-
sar se Gabre ni več nikoli
dvignil v sinje višave ...
Pihal je močan južni ve-
ter. Jadralno letalo »Salo-
mandra« se je nepričakova-
no zrušilo na zemljo in se
skoraj popolnoma razbilo.
Gabre je prišel k zavesti v
bolnišnici. Po čudnem nak-
ljučju poškodbe ni so bile
smrtne, vendar so ga za ve-
dno ločile od letenja.
Poslovil se je od zračnih
višav ter se po ozdravljenju
obrnil k valovom in vetru.
Dobil je ladjico »Palamido«
in postal eden izmed naj-
boljših ribičev v Dalmaciji.
Nekaj let so trajale njegove
vožnje po razburkanih mor-
skih valovih, toda sledila je
še druga nesreča. Dobil je
srčni infarkt. Z Lenkino po-
močjo je minila tudi ta ne-
sreča toda zdravnik mu je
prepovedal plovbo po morju.
Zanj sta umrla dva svetova
— nebo in morje. Posvetil
se je ženi in otrokoma.
Danes je Gabre star že 46
let. llčeriii sta se poročili in
.si ustvarili svoji družini. On
in Lenka se bosta v kratke m
preselila v nov dom. Poleg
tople družinske idile bo ved-
no v domu živel tudi spomin
na idilo v zraku in na zem-
lji, spomin na sinje vi.šave
in morje, spomin na mlada
leta, ki je tako lep še pose-
bej .sedaj, ko je ob njem Len-
ka, ki je najbolj živa priča
teh lepih in včasih tudi bo-
lečih .spojuinov.
Po A. J. S.
Odstranjevanje madežev
s tekstilnega blaga
Cesto je zelo važno, da
znamo v najkrajšem času od-
straniti madeže iz tkanin.
Nov madež navadno mnogo
laže očistimo kot zastarelega.
V krojaških in šiviljskih
delavnicah, pa tudi v večjih
gospodinjstvih naj bo zato v
posebnih omaricah ali skri-
njici shranjeno vse, kar je
potrebno za odstranjevanje
madežev z blaga. Poleg belih,
platnenih in suknenih krpic,
vate in mehke gobice, imej-
mo pripravljeno steklenico
salmiaka, vodikovega supe-
roksida, bencinforma, mag-
nezijo, nekoliko svinjske ma-
sti, terpentin, bencin, vinsko
in citronsko kislino, natrijev
perborat in amoniak.
Preden se lotimo čiščenja
madežev iz barvanega blaga,
poskusimo na kakem koščku
istega blaga, ali kemikalija
ne škodi barvi in je ne izpre-
meni. Včasih z nepremišlje-
nim čistilnim postopkom na-
pravimo še večjo škodo. Bar-
ve, ki so v lugu, salmiaku ali
zaradi mila zbledele, poživi-
mo z vlaženjem z razredče-
nim kisom.
Pred čiščenjem moramo
modežasti del in okolico do-
bro skrtačiti, ker sicer na-
stanejo značilni robovi ali li-
se. Včtisih se nam posreči u-
blažiti madeže, posebno od
vina, tako da polito blago po-
sujemo s soljo, pri tintnih
madežih pa da jih nadrgnemo
s citrono.
Madeže od trave, sadja in
rdečega vina odstranimo iz
vseh vrst tkanin z vodikovim
superoksidom, ki mu kratko
pred uporabo primešamo ne-
koliko salmiaka.
Mastne madeže odstranimo
iz belega perila z milom, iz
barvnih bombažnih in volne-
nih tkanin pa s pasto iz ben-
cinforma in magnezije (pod
blago stavimo pivnik). Z
istim sredstvom odstranimo
mastne madeže tudi iz narav-
ne in umetne svile, in iz u-
metnega bombaža.
jMadeže od firneža, oljnatih
barv in smole odstranimo iz
vseh vrst tkanin, če še na no-
ve damo učinkoviti bencin-
form in magnezij o. Zastare-
le madeže moramo nekaj ča-
sa namakati v bencinformu.
Madeže od tera in koloma-
za odstranimo iz vseh vrst
tkanin, če jih najpi'ej zmeh-
čamo s svinjsko mastjo, na-
to namilimo in nekaj časa
pustimo. Nato izpiramo iz-
menoma z vodo in terpenti-
nom. Pri naravni svili je po-
stopek ravno tak, le da na
hrbtni strani tkanine ovlaži-
mo madež z bencinom.
Madeže od parafina, stea-
rina in voska odstranimo iz
vseh vrst tkanin tako, da
najprej madež narahlo ostr-
gamo z nožem, nato podloži-
mo pod blago krpo vlažnega
sukna, na madež pa dober
pivnik in ga z vročim likal-
nikom prelikamo. Ce se ma-
dež še nekoliko pozna, ga o-
čistimo z bencinformsko ma-
gnezijevo kašo.
Madežev.'od črnila ali rde-
čila je več' vrst. Madeže od
črnila odstranimo s perila z
vinsko kislino, iz drugih tka-
nin pa le, če je barva tkanin
odporna proti kislinam. Po-
sebno previdni bodimo pri
svili. Iz barvastega volnene-
ga blaga odstranimo madež
z vročo detelj no in citronsko
kislino.
Madeže od borovnic od-
stranimo od vseh tkanin z
raztopino natrijevega perbo-
rata ali z vodikovim super-
oksidom. Isti sredstvi upo-
rabljamo pri madežih, ki
nam jih pusti kakao.
Krvne madeže odstranimo
z mencanjem v topli vodi, ki
ji dodamo nekoliko amoni-
aka.
Po M. J.
kstil v sicinovaiiju
i	obisku smo. Stanova-
le prijetneje in bolj do-
1 urejeno kot naše. Za-
Dobro si oglejmo! Go-
nja je z velikim okusom
ii	vse tekstilne dodatke,
ioni j a vzorčastega kot
eno-barvnega blaga, za-
preprog, preoblek, bla-
•e zelo važna pri nakupu
artiklov.
tro si oglejmo našo so-
i ki jo želimo opremiti,
fen se odločimo kakšne
fein vrste blaga bi ustre-
i našemu pohištvu.
1 nepravilno izbiro zaves
I ® ustvarimo v sobi zelo
1 soden občutek. V sobi z
i ^ oknom lahko upora-
I ^gostejše in temnejše za-
1 ^Seveda moramo pri tem
i > da ostane še vedno
;Syetla. Obratno moramo
pri temnejši sobi zelo
' ^^Jne in svetle zavese. Ce
I 'prostoru več oken, u-
I 'mo zelo prijetno razpo-
, svetlobe tako, da o-
, y zavese prek cele stene.
^3ste zavese, platnene
j,l.Podobnega materiala,
I aoimo le za večerno za-
fev čez dan jih name-
tako, da ne zakrivajo
i da učinkujejo deko-
' "o- Prav tako lahko z
] j,' Predelimo prostor (se-
' 1 ^ je temu primerno ve-
intimne kotič-
i ® zelo majhno sobo ve-
niso primerni,
blago moramo iz-
j u tako, da se sklada s sti-
''dr, našega pohištva
•	dodatki našega
•	K zelo gladkemu
' iko f'emu lesu izberemo
^ r s^ ^'zorčasto blago, ven-
' "aciii"^"^^"^" Pi"! tej kom-
' tpro enobarvne
■ Ij Temnejšemu lesu
J f^, ustreza gladko in eno-
^ blago. Pri urejeva-
nju naše sobe pazimo, da ne
uporabimo preveč različnih
živih barv in vzorcev, ker s
tem prav lahko ustvarimo u-
trudljiv in neprijeten pro-
stor, kar pa nikakor ni bil
naš namen.
Po Sr — J
14
TEDNIK — ČETRTEK, 8. MAJA ^^
Maščevanje razočaranega
ljubimca
Star pregovor pravi, da )e v
ljubezni vse lepo, samo konec
je po navadi žalosten. Ta pre-
govor je bil pred nedavnim po-
trjen tudi v Zaječarju: krojač
Jovan Dragulovič je streljal na
»žensko svojega življenja«, stro-
jepisko Zoranko Joksimovič.
Ta, kot vsaka druga zgodba,
ima čudi naša svoj začetek —
prve zaljubljene poglede, prve
nežnosti, prvo cvetje, skupne
sprehode, morda tudi skakanje
skozi okno, skrivanje pred ra-
dovednimi pogledi . . .
Vsi so upali, da se bo poznan-
stvo med krojačem in lepo stro-
jepisko končalo z zakonom: Jo-
van se bo ločil od svoje žene,
medtem ko je Zoranka to sto-
rila že prej (ne zaradi Jovana,
ker ga takrat še ni poznala).
Nekatere prijateljice so ji pri-
govarjale: on ni zate, ti si lahko
poiščeš boljšega, če se že želiš
ponovno poročiti. Enako so go-
vorili tudi Jovanu: ona ni zate,
ti Imaš ženo, otroka, reši se je...
Bilo je tudi več takih, ki so
videli v Jovanu In ZorankI Ide-
alen par In da sta rojena drug
za drugega. Njej so govorili: lep
je tvoj Jovan . .. Tudi njemu so
laskali: Jovan, to je žena za te-
be, ko se bosta poročila, bosta
najlepši In najsrečnejši zakonski
par v Zaječaru.
To laskanje jima je prijalo.
Nekega dne sta ugotovila, da ne
moreta živeti drug brez druge-
ga. Vsak dan sta bIL skupaj,
sprehodi, kavarne . .. Jovan je
bil dober tudi do njene hčerke,
ki jI je kupoval slaščice . ..
Jovan je začutil v svoji no-
tranjosti globok notranji nemir.
Ponoči se je prebujal, kadi! ci-
garete In razmišljal. NI se mo-
gel odločiti, da zapusti ženo In
otroka. Žena je bila odločna —
ali Zoranka ali jaz, tako ne gre
več dalje . . . Določala mu je da-
tume, do katerih se mora odlo-
čiti. Jovan je omahoval . . .
Medtem je dobila Zoranka
novo stanovanje. Vselitev sta
proslavila skupaj.
To je bil začetek konca. Jo-
van se tega nI zavedal. Zoran-
ka se ga je začela očitno Izogi-
bati. Zamujala je dogovorjene
sestanke In mu povedala^ da no-
če biti druga In da ga ne želi z
nobeno drugo deliti . . .
Jovan je postaja! vse bolj ner-
vozen. Prijatelji so ga vpraševa-
li, kaj mu je. Vedno je odgo-
varjal, da ga boli glava.
Nobeden Izmed njegovih pri-
jateljev nI vedel za revolver.
Morda je to vedela edino Zoran-
Jva, ki se je vse bolj oddaljevala
6d njega.
Začeli so se prepiri: pusti me
pri miru, ne ljubim te več, nisi
bil pošten, pusti me živeti . . .
Jovan jI je dejal, da jo rajši
ublie, kot da bi jo zapustil. Zo-
ranka je zahtevala, da se loči od
svoje žene . . .
Bila je sobota. Zoranka je od-
šla k svojim staršem in k hčer-
ki Vrnila se je v spremstvu svo-
je mame.
V nedeljo zvečer je prišel Jo-
van. Zvonil je na vratih. Zoran-
ka In mama mu nista hoteli od-
preti. Začel je preklinjati: od-
pri, vem, da si doma!
Jovan se je Izgubil v noč.
V ponedeljek zjutraj je Zo-
ranka odšla na delo. Med potjo
je pospremila mamo, ki je šla k
zdravniku. Z njima je bila tudi
Zorankina hčerka. Iznenada se
je pojavil Jovan. Po}clIcal je Zo-
ranko, češ da jI mora nekaj po-
vedati.
»Nimamo se več kaj pogo-
varjati, vse je končano In vse
smo rekli!« Za tem je odjekni!
strel. Zoranka se je zrušila.
Hčerka je legla poleg nje in jo
klicala naj vstane. Težijo ranje-
no so prepeljali v bolnišnico.
Jovan se je zavedal svojega
dejanja In nameril pištolo tudi
nase. Strel nI bil smrtonosen.
Hotel se je ubiti. Ko je začutil
kri je bilo že prepozno.
Ko so ga prijeli miličniki, so
našli v pištoli še tri naboje. In
tu je konec zgodbe. Čeprav Jo-
van nI ubil Zoranke, je tistega
jutra ubil svojo ljubezen.
Bojijo se za Zorankino usodo.
Njena mama In hčerka jočeta
Maščevanje je bilo preveč kru-
to ... '	Po A. J. S.
Slavica Pogačnik-Toličič:
LJUBEZEN STARŠEV DO OTROK
Ze dolgo je znano, da sle-
herni otrok potrebuje za
zdrav duševni in telesni raz-
voj poleg hrane tudi ljube-
zen staršev, predvsem pa
matere. Imamo primere, ko
je otrok zraščal v lepo ure-
jenem internatu, pa je kljub
temu imel mnogo čustvenih
motenj. Bil je neprilagod-
ljiv, če je prišel v šoli ali
družbi v zadrego, je pričel
gristi nohte in sesati palec,
do živali ni pokazal nobene
nežnosti, itd. Nekaj pa je tu-
di otrok, ki so sicer prila-
godljivi, v šoli se dobro uče,
pač pa so vase zaprti, zagre-
njeni.
VSEM TEM OTROKOM NE-
KAJ MANJKA
Proučevanje in razne štu-
dije psihologov in drugih
strokovnjakov po vsem sve-
tu so pokazale, da otrokom,
ki so zaradi kakršnih koli
vzrokov prezgodaj odtrgani
od svoje matere, pomeni lo-
čitev duševen udarec. Znani
angleški učenjak in znan-
stvenik John Bowlby je pri-
šel na osnovi opazovanj in
proučevanj v Ameriki in Ev-
ropi do naslednjih rezultatov:
Pri otrocih, ki so ločeni od
staršev, posebno pa od ma-
tere, opažamo v različnih ob-
dobjih različne reakcije.
Otrok v prvem obdobju ne-
kako do 6. meseca prenese
ločitev od matere brez po-
sebnih psihičnih posledic za
njegov razvoj, samo da je
nekdo stalno ob njem in mu
nadomešča pravo mater.
Predvsem pa je zveza MA-
TI—OTROK važna v drugem
obdobju, to je nekako od 6.
meseca do tretjega leta. V
tem obdobju otrok mater
nujno mora imeti ob sebi, saj
je prav ona tista, ki preživi
večji del dneva ob otroku.
Iz lastnih izkušenj vemo, da
se otrok takoj čuti v nevar-
nosti, če se od njega samo za
nekaj časa oddaljimo. Bow-
ley v svoji knjigi navaja
mnogo primerov afektivnih
motenj v poznejšem otroštvu,
katerih vzroke je iskati v
prezgodnji ločitvi matere od
otroka. Lahko bi našteli tudi
mnogo primerov iz naše pra-
kse ...
Izredno neugodno vpliva
na otrokov duševni razvoj
dokončna ločitev od matere.
Otrok pri treh letih je že sa-
mostojnejši, zna že sam mi-
sliti, prav zato je včasih
predvsem zaradi socialne pri-
lagoditve celo ugodno, da
obiskuje otroški vrtec, da
prebije počitnice v pionir-
skih letovanjih, taborjenjih.
Ločitev od matere za nekaj
tednov, morda tudi dva ali
tri mesece, bo na otroka do-
bro delovala, toda trajna lo-
čitev bo pustila v otrokovem
čustvenem življenju trajne
sledove.
Ločitev od staršev, neka-
ko »brez škode« je mogoča
za eno do dve leti šele po
sedmem letu starosti. Toda
tudi v takem primeru naj
bodo starši z otrokom v stiku.
Otroci, ki so prezgodaj lo-
čeni od staršev, so mnogo-
krat napadalni, uporni, ostri
in kažejo asocialne težnje.
Zelo radi pobegnejo od do-
ma, otrok prične jemati tu-
je predmete, najhuje pa je,
da se takemu otroku pridru-
ži še psihopatska poteza:
OTROK SE NE CUTI KRIV
za slabo obnašanje. Ce ga
grajamo, kar vzkipi, z njim
le s težavo vzpostavimo ču-
stvene odnose. Nečustvenosti
se še pridruži navidezni in-
telektualni zastoj. Navidezni
zato, ker so taki otroci inte-
ligentni, vendar v šoli zara-
di čustvenih težav žanjejo
stalno neuspehe.
Iz tega je razvidno, da
otrok rabi poleg urejenega
doma za zdrav duševni raz-
voj še ljubezen staršev, pred-
vsem pa matere.
Po M — J
100 let gasilstva n<a Slovenskem
V Lovrencu na Dravskem poiju so 1886.
USTANOVILI GASILSKO DRUŠTVO
Tokrat želimo predstaviti
Gasilsko društvo Lovrenc
na Drav. Polju. Anton Pulko,
predsednik je med drugim
povedal vzrok častitljive
starosti društva. Iz gasilske
kronike je namreč razvidno,
da je 1883 .upepelil požar v
Lovrencu 36 hiš z gospodar-
skimi poslopji, mnogo živine.
materiala in kar je bilo naj-
bolj žalostno, štiriletno dekli-
co in staro ženico. Glede na
to so lovrenški možje 1886 u-
stanovili gasilsko društvo.
Postavili so lesen dom, naba-
vili ročno brizgalko na dveh
kolesih, h kateri so morali
donašati vodo v vedrih.
Skromna oprema ni mogla
preprečiti številnih požarov,
ki so sledili. 1887 je v Ple-
tarjih pogorelo 15 hiš, 1888
v Apačah 3 hiše, 1903 v Zu-
pečji vasi 7 hiš . . . Glede na
to so razmišljali o novi opre-
mi. 1904 so postavili nov zi-
dan gasilski dom, nabavili
novo ročno brizgalno na ko-
njsko vprego, h kateri ni bi-
lo več treba donašati vode v
vedrih. Omenjeno brizgalno
ima še danes gasilsko dru-
štvo Pleterje. V tem času so
nabavili precej osebne opre-
me, cevi in drugega inven-
tarja. Motorno brizgalno je
društvo nabavilo 194.2 leta.
Gasilsko življenje
Lovrencu močno zaživelo
osvoboditvi. Skoraj vsi
ščani so sodelovali v g.
skih vrstah, tudi žg^
Skupaj z zadružnim don
so zgradili 1951 gasilski j
Z lastnimi sredstvi so ku
star, poltovorni avtoru
Mislijo na sodobnejše i
lo. 1952 je društvo prvj
ptujskem okraju dobilo
silski prapor. Udeležujejo
raznih vaj in nastopov. |
nutno šteje društvo 25
tivnih in 18 rezervnih i
nov ter 15 mladink.
Stanko Perko, named
poveljnika je med dr^
povedal, da je društvo od
stanovitve do danes 320 li|
hitelo na požarišče, Q
so v teh letih veliko žn
vali in z nesebično ponij
obvarovali veliko opreme
življenj. Kljub temu ga
stvu ne posvečamo doi
pozornosti. Potrebovali bi
več sredstev za izpolnite*
preme in nakup sodobn
prevoznega sredstva.
Anton Lenart, vodja i
ške mladinske desetine
povedal, da se mladinci
di vključujejo v gasilske
ste. Delo gasilcev bo tn
popestriti z drugimi d^
nostmi.
Mira Medved, vodja i
ske desetine je povedala,
se 44 članic pripravlja na
stop ob proslavi 100-leti
gasilstva na Slovenskei
Ptuju. Večje število dekk
težko pritegniti v gasi
vrste, ker odhajajo na (
v tujino. Mnogim hčeri
zaradi nazadnjaškega gl«
nja starši ne pustijo na
je v gasilske vrste. Lahk
bili ponosni nanje, saj j
delovanjem v gasilstvu d
zuje, da so voljne pori''
bližnjemu v nesreči.
Vera Bogme, članica
štva je dejala, da imaj'
vajah težave tudi gl^"'
netočne prihode in
ke. Kljub težavam se
pripravljajo z željo, "
bil nastop in proslava j^
j a uspešna.	,
fC
Mira Medved, vodja ženske
gasilske desetine
Gasilci iz Lovrenca ob 75 letnici ustanovitve društva
^j^tjk — Četrtek, s. maja i969
15
Irna krpa
(jjtega mračnega sobotne-
^senskega večera sem se
i^l oditi na ples. Stopa-
ipo tlakovani ulici me je
gosta jesenska megla,
jo tokrat zasovražil,
j se mi je zdelo, da mi je
L v dno obupane duše. V
dvorani sem iskajoč
loga poznanega opazil tu-
(jekleta, ki jih še nisem
jri v našem mestu. Po na-
Eju sem se spoznal s pri-
^rn in simpatičnim de-
tom. Poizkušal sem si pri-
^ti njeno naklonje-
^ še prej kot bi odkrila
^ oguljene in zakrpane
Videla je samo moje
I lice in dragi plašč na
jii, ne da bi vedela, da mi
je za ta večer posodil moj
[fo situirani in na ugled-
m stolčku sedeči sorodnik,
tdstavil sem se ji kot per-
lalni referent v prepriča-
la da ne bo odkrila, da
n bil vse do včeraj skla-
ičoi delavec, a danes niti
ne.
Plesalci so naju pozdrav-
ili in nekateri so naju
taševali, zakaj ne pleše-
.Ona je bila tiho, le jaz
D se jecljajoč izgovarjal,
so me ožulili novi čevlji,
edai sem njene oči, ki so
;ivnostno žarele ob pogle-
na lesno objete plesalce,
iel sem, da si je tudi ona
elela, da bi jo zaprosil za
I 5. Ker so nekateri moji
;ariši opazili, da ne pleše-
I , so me zaprosili, če bi
eli z njo plesati. Vsako
I Knjo je prijazno odklonila
I postajala vedno bolj ne-
I ima. Ko je orkester po
»jšem odmoru zaigral val-
t, me je z nežnim glasom
»fosila, naj vsaj za ta ples
ttbim na žulj a ve noge, —
samo za ta ples... Zelje ji
nisem mogel izpolniti, saj bi
si moral sleči plašč in vsi bi
videli moje zakrpane hlače.
Nenadoma sem opazil v
gruči plesalcev tudi sorod-
nika, ki mi je posodil plašč.
Po vseh izgledih mu je bila
všeč moja družabnica, saj je
pričel iskati primerni trenu-
tek, da bi se nama približal.
Nekajkrat se ji je celo kra-
doma nasmehnil. Kot sem
opazil, je niso mikali njegovi
nasmeški, saj mi je med tem
časom brez spremembe še
dalje govorila o svojem delu
in o podjetju, v katerem je
bila zaposlena. Sorodnik je
še naprej iz primerne odda-
ljenosti v družbi svoje sestre
prikrito spremljal najin ži-
vahen pogovor. S sestro sta
naju pričela prebadati s svo-
jimi pogledi kot da sta v
trenutku odkrila v nama že
dolgo preganjana zločinca. V
odmoru sta se nama pridru-
žila. »Vidiš, sreča je tam,
kjer ne misliš, da jo boš na-
šel. Prišel si sam, a sedaj
imaš prijetao družbo,« mi je
posmehljivo rekel sorodnik
in si pri tem z roko pogladil
svoje črne kodraste, nalašč
za ta večer nalakirane lase.
Nenadoma ga je prekinila
sestra, ki ga je zaprosila, naj
jo spremlja domov. Molče je
pristal na spremstvo in pri
tem s pogledi nevoščljivo
božal moj, pravzaprav nje-
gov plašč. Iz obraza sem mu
razbral zahtevo, naj mu ga
takoj vrnem. Vedel sem, da
je prišel v drugem plašču,
ki ga hrani v garderobi. Ves
zmeden sem se zbal, da me
bo osmešil pred dekletom.
Odkrila bo, da plašč ni moj
in videla bo moje zakrpane
hlače. Da bi se izognil mučni
situaciji, sem rekel njegovi
sestri: »Kam siliš tako rano?
Zabavaj se malo... za spa-
nje je še dovolj časa ...« V
tem trenutku me je grobo
prekinil njen brat: »Vrni ti
meni moj plašč! Ce sem ti
ga posodil, ti ga s tem še
nisem poklonil!« Moja plavo-
oka družabnica je osupnila,
pregledala je plašč kot, da ga
je prvič opazila na meni. V
očeh mi je ugasnila posled-
nja iskrica ponosa, žgoči
plameni sramu in jeze so mi
v trenutku ožgali lice. Lahko
bi odšel iz dvorane ter zunaj
mirno slekel plašč in se iz-
gubil v megleno jesensko
noč, toda za kazen samemu
sebi, sem to storil pred de-
kletom, ki sem se ji pred-
stavil kot personalni refe-
rent ... Plašč sem slačil po-
časi kot gizdalin, ki hoče po-
kazati novo obleko, v kole-
nih nekoliko zožene, pri sto-
palih pa bohotno široke hla-
če. Zdelo se mi je, kot da
sanjam. Črna krpa na mojih
hlačah je zasijala v vsem
občutku mojega bolečega
sramu. Negotovo sem se obr-
nil k svoji dami in v očeh
sem ji zagledal črno krpo,
pogledal sem po dvorani,
zdelo se mi je, kot da me vsi
gledajo in vsi so imeli v očeh
veliko črno krpo. Nisem na-
šel primerne besede, ona je
nekaj spregovorila, nekaj v
opravičilo, kot da je napra-
vila veliko napako. Nekaj
časa sva poslušala prijetne
melodije in poizkušala celo
zaplesati, toda niti eno niti
drugo, nikakor nisva mogla
ujeti plesnega takta. »Sedi-
va,« reče ona in pri tem je
močno zardela. Nisem sedel.
Panično sem se spustil v
beg, prerivajoč se med ple-
salci, da ne bi opazili mojih
zakrpanih hlač. Toda vse
zaman, nisem mogel pobeg-
niti občutku, da me sprem-
ljajo osmehujoči pogledi, ki
so me prebadali kot tisoče
najbolj strupenih strelic.
Ko sem prišel iz dvorane
na sveži zrak, sem sikajoč
skozi stisnjene zobe sam se-
bi izrekel zasluženo sodbo:
»Vidiš, to si si pošteno za-
služil, gospod referent!«
Z opletajočimi koraki na-
videznega pijanca, sem po
sredini ulice, ki so ji pozne
nočne ure vzele vse življe-
nje, šel v neznano. Edini, ki
sem ga srečal na svoji poti,
je bil cestni pometač, ki je
skrbel za to, da bo njegova
ulica svečano pričakala sonč-
no nedeljsko jesensko jutro.
»Nekaj si izgubil, kajne?«
me je prekinil njegov sočut-
ni glas. »Da, mnogo sem iz-
gubil prijatelj, to noč sem
izgubil samega sebe.« — »Da
nisi morda pijan? Zal mi je,
če si se ga navlekel, a milo
mi je, da imaš denar, da si
se ga lahko nasrkal,« je še
dalje modroval moj edini
nočni prijatelj. Ne da bi se
zavedal, sem ga prekinil z
vprašanjem, če se morda
sramuje svojega poklica? Ni-
sem slišal, kaj mi je odgo-
voril. Krenil sem v park,
skozi katerega teče reka. Na-
klonil sem se na obalni zid
in se zazrl v valove, ki so
se svetlikali v megleni sre-
brni mesečini. Potonil sem v
mračno razmišljanje, skozi
katerega sem naenkrat za-
slišal za seboj tihe korake.
Bilo mi je vseeno, kdo pri-
haja v tej pozni nočni uri.
V tem trenutku se je mehka
roka počasi spustila na mojo
ramo. Trenutek pozneje se je
tudi Vera naslonila na zid
kot, da jo zanima šumenje
valov. Prišla je kot nedoseg-
ljive sanje, ki sem jih iz-
gubil v plesni dvorani. Na
njenem ljubkem licu se je
kot drobni biser lesketala
solza. Njene plave oči so bi-
le v solzah še lepše kot prej
v plesni dvorani. Dolgo sem
jih gledal, bile so tako lepe,
čiste in iskrene.
Najini roki sita se našli...
pozabila sva na črno krpo —
molče sva gledala reko in
poslušala njen skrivnosten
šum...
Jože Slodnjak
REZERVIRANO ZA PRLEŠKEGA
LUJZEKA
Dober den drogi Prlekl no fsi
drugi, lii se na toti guč vun raz-
mite.
No, kak ste te preživeli tote
prvomojske proznike? Dene si
ali mislin, ke neste do kraja zno-
reli no da še van funkcionira
tisto kolo, ki van v glovi smeti
fkraj meče. Ja. kak pa je te koj
z vašimi mošnjami? Ste jih za
svetke čista zmontrali no spra-
vili ob dober glos? V zvezi s ten
van moren povedati en dober
hec, ki sen ga doživeja drugi den
po proznikih. Tak viitro zarana,
gdo so že začeli ftičeki žvrgoleti,
sen ti ga jas tak po malen co-
patka domu prta svoji ta stori no
si v glovi dela načrte, kaj za
enega vraga se ji naj zlažen, ke
de mi vervala, da nesen moga
pret domu priti. Srečan ti pje
jas sosidovega Hanzeka, ki so ga
čista enoki problemi montrali,
seveda s toto razliko, ka je je-
gova Jula še dosti boj pesasta
kak moja Mica, ki sen jo zodje
cajte kumer k pameti sprava, da
me več za fsoko malenkost ne
sprekleje nadno v pekel no »po-
žegna« s sprudlvalekon ali pa z
me^Iinin štilon. Vete, jas sen ba
glih ne trezen, samo gdo sen
Hanza zagledna no vdehna malo
luft okoli jega, te pa blo resen
nevarno, Ce bi me prometna mi-
lica dobila, ke bi vena moga ta-
koj pihati v tisti balon no bi
mi vzeli dovoleje za peš hojo po
glovni cesti. Hanza ba tak na-
treskani, ke ml je ob srečaji re-
ka: »No, vija pijana kolega, kon
pa te greta? Ognita se mi, ke
nede prišlo do karambola.« Re-
sen ti ga jas pogledan, Ce bi še
gdo ša poleg mene pa vidin, ke
sen ba čista son no da je Hanza
toplšno vida. Kumer sma se spo-
zn.ala. se fsela na rob ceste no
poslušala, kak so ftički peli. Ma-
lo sen si ga te boj strokovno
ogledna no ugotova, ke je glih
tak zgledna, kak da b.i prejšji
večer abortus meja. Gdo sen mo
to poveda. mi je reka: »Drogi
Lujs, to je ne nič, jas mo se
že poprava, samo koj de z mo-
joj mošjoj, ki so mi jo dobri
pajdoši snoči čista do kraja po-
skiibli?« Tudi jas sen ne ba v
dosti bo.išen položoji no sma
sklenla, ke ma se duma nalaga-
la. da so naji napali robari. Me-
ni se je to resen zgodlo, gdo me
je Mica pogrobla kak pef moč-
ko. no sen tistih akrobacijah
zgiiba z žepa še tisti dribiž, ki
sen si ga Spara za šoricar. ke bi
lehko drugi den malo k sebi pri-
ša. Hanza mi je poveda. ke je
moga tisti večer v list.laki snati
no da je od tisteera večera dale
zguba v svoji familiji Še tisto av-
toriteto, ki si jo je ustvora kak
dober mož no gospodor. Jas ali
ne ven, kak je te s toto avtori-
teto, ke jas do toga nemren pri-
ti. R. t pa teto man že dugo, sa-
mo do avta še nesen moga priti.
Teta so precik dugo bcleni, tak
ke de mi nazodjo še samo rit
ostola. Te pa adijo moja avto-
riteta.
LUČKA IN LUNA IZ MIH DVE C
PIŠETA
Prvič se ti oglošama z Vejke
Nedle. Hodima še v šolo no sma
ti zato načrbekale toto pismo.
Najpret ti morema povedati, ke
smo pri Vejki Nedli sami vejki
lidje no da je zaj pri nas en vej-
ki dreng za traktore no gužva,
Za prvomojske proznike sma
ker bi meja pret jive zorone.
mela vejke težove. Za svetke
sma si hteli zrihtati nekšne mo-
derne gvante, ke bi lehko šle
malo na ples pubece zajebovat.
Snajdarca nama je pokozala tej-
ko nekšnih miišter, ke več nes-
ma vedli, h.i meli maksi ali mini
gvante. Tak sma dugo gledali ti-
sto modo ke ba duma skoro cir-
kus. Ce se ne bi babica za noji
gor vzeli, bi naji mati najbrž
praf po moderno z burkloj pre-
butali. Veš, Lujzek, skoro pa
še pes nikoli ni zofca doba, zato
se je fse končalo v najlepšen
redi.
Lepo te pozdrovlata
Lučka in Luna
Lepo pozdrovleni moji mlodl
dopisnici!
Najpret se vama moren zahvo-
liti za lepo ružico. ki sta mi jo
narisali v pismi, Nesta mi pove-
dali, še hodita v osnovno šolo
ali sta že kon boj visoko sple-
zali? Tudi vojni imeni Lučka in
Luna se mi zlo dopodneta. Ce
neta jezni, bon vama jas rajši
reka boj po domočen Luč no
Mesec. Vejko razlike tak nega.
Obojno malo po svetlcn diši s
toto razliko, ke je električna luč
ali pa petroljofka boj dro?3 za-
volo štroma ali pa petroljoma.
Mesec jo. na brezpločni oogon,
lehko pa se pri nas zgodi tudi
to, ke mo mogli v krotken od
jega koko takso pločati.
Vidin, ke se če za modo bri-
gata. Ne ven kejko sta stari, sa-
mo moreta pasko meti, ke ta
modo no šolske obveznosti ne-
kak fkup štrihali. drgačik do
mati resen mogli fčosih biirklo
ponucati.
Srečno no drugi tjeden ve«.
Lepo vas pozdrovlja Lujzek.
16
TEDNIK — ČETRTEK, 8. MAJA ^^
RADIJSKI PROGRAM
NEDi:i J.v, 11. maja 19C9
6.00—fi.oo Dobro jutro! — vmes
ob 6.05—6.20 Poročila G.30 Infor-
mativna oddaja 7.00—7.10 Poro-
čila 7.20 Informativna oddaja
7_:)0—7.45 Za kmetijske proizva-
jalce 7.50 Informativna oddajo
8 00 Poročila 8.05 Radijska igra
za otroke 8.45 Skladbe za mla-
dino 9.00 Poročila 9.05 Srečanje v
Studiu 14 10.00 Poročila 10.05 Se
pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi
borbe in dela 10.40 Pet minut za
EP 10.45—13.00 Poslušalci čestita-
jo _ vmes ob 11.00—11.20 Poro-
čila 11.50 Pogovor s poslušalci
12.00—12.10 Poročila 13.00 Poroči-
la 13.15 Zabavna glasba 13.30 Re-
portaža 13.50 Domače viže 14.00
Poročila 14.05—15.00 Zabavna
glasba — vmes ob 14.30—14.45 Hu-
moreska tedna 15.00 Poročila
15.05 Za vsakogar nekaj 16.00 Ra-
dijska igra 17.00 Poročila 17.05
Nedeljsko športno popoldne 19.00
Lahko noč. otroci! 19.10 Obve-
stila 19.15 Glasbene razglednice
19.30 Radijski dnevnik 20.00 »V
nedeljo zvečer« 22.00 Poročila
22.15 Serenadni večer 23.00 Po-
ročila' 23.05 I.iterarni nokturno
23.15 Veliki orkestri 24.00 Poro-
čila.
VS.\K DAX. R.VZEN NEDELJE:
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes
ob 4.45 Informativna oddaja 5.00
Poročila 5.30 Vremenska napo-
ved 5.45 Informativna oddaja G.Ofl
Jutranja kro-nika 6.30 Informativ-
na oddaja 6.50 Za vas 7.00 Poro-
čila 7.25 Telesna vzgoja 7.45 In-
formativna oddaja 8.00 Poročila,
radijski in TV spored.
PONEDEI.JEK, 12. maja 19t;9
14.00 Poročila 14.03 Lepe melo-
dijo 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Poročila 15.20
Glasbeni intermezzo 15.40 Festi-
val zboi'ovske glasbe 16.00 Za vas
17.00 Poročila 17.05 Humperdinck:
odlomki iz opere »Janko in Met-
ka.t 18.00 Poročila 18.15 »Signali«
18.35 »Interna 4G9« 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Trio Vitala Ahačiča 19.25 EP
19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kon-
cert simfoničnega orkestra 22.0fl
Poročila 22.15 Za ljubitelje jazza
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavna glasba 24.00
Poročila.
TOREK. 13. maja 19G9
14.00 Poročila 14.05 Glasba mla-
dih 14.25 Lahka glasba 14.55 Kre-
ditna banka Ljubljana 15.00 Po-
ročila 15.20 Glasbeni intermezzo
15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Za
vas 17.00 Poročila 17.05 Igra sim-
fonični orkester 18.00 Poročila
18.15 V torek nasvidenje! 18.45
Sodobna medicina 19.00 Lahko
noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Pevka Jožica Svete 19.25 EP 19.30
Radijski dnevnik 20.00 Radijska
igra 21.00 Pesem godal 21.15 De-
set melodij 22.00 Poročila 22.15
Jugoslovanska glasba 23.00 Poro-
čila 23.05 Literarni nokturno 23.15
Orkestri in ansambli 24.00 Poro-
čila.
SREDA, 14. maja 19G9
14.00 Poročila 14.05 Koncert za
oddih 14.30 EP 14.35 Poslušalci
čestitajo 14.55 Kreditna banka
Ljubljana 15.00 Poročila 15.20
Glasbeni intermezzo 15.40 Naš
podlistek 16.00 Za vas 17.00 Poro-
čila 17.05 Mladina sebi in vam
18.00 Poročila 18.15 Skladbe Mau-
ricea Ravela 18.40 Naš razgovor
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila 19.15 Ansambel Štirje
kovači 19.25 EP 19.30 Radijski
dnevnik 20.00 »Ti in opera« 22.00
Poročila 22.15 S festivalov jazza
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavni zvoki 24.00
Poročila.
ČETRTEK, 13. maja 19C9
14.00 Poročila 14.05 »Mladina
poje« 14.25 Operetne melodije
14.45 »Mehurčkiot 14.55 Kreditna
banke in liranilnice Slovenije
13.00 Poročila 15.20 Glasbeni in-
termezzo 15.40 Recital Pavla Si-
vica 16.00 Za vas 17.00 Poročila
17.05 Simfonični koncert 18.00 Po-
ročila 13.15 Iz naših studiov 18.45
Znanstveniki pred mikrofonom
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Pevka Metka Stoli
19.25 EP 19.30 Radijski dnevaik
20.00 Domače pesmi 21.00 Literar-
ni večer 21.40 Glasbeni nokturno
22.00 Poročila 22.15 Sodobna fran-
coska glasba 23.00 V gosteh pri
tujili radijskih postajah 23.30 Za-
bavna glasba 24.00 Poročila.
PETEK, 16. maja 1SG9
14.00 Poročila 14.05 Lahka glas-
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci če-
stitajo 14.55 Kreditna banka Lju-
bljana 15.00 Poročila 15.20 Napot-
ki za turiste 15.25 Glasbeni in-
termezzo 15.45 Turistična oddaja
16.00 Za vas 17.00 Poročila 17.05
Človek in zdravje 17.15 Po že-
ljah poslušalcev 18.00 Poročila
18.15 Zabavna glasba 18.45 Na
mednarodnih križpotjih 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti-
la 19.15 Ansambel Lojzeta Sla-
ka 19.25 EP 19.30 Radijski dnev-
nik 20.00 Jugoslovanska zborov-
ska litei-atura in folklora 20.30
Glasbena oddaja 21.15 Oddaja o
pomorščakih 22.00 Poročila 22.15
A. Hačaturjan: Jutranja oda
23.00 Poročila 23.05 Literarni nok-
turno 23.15 Zabavna glasba 24.00
Poročila.
SOBOTA, 17. maja 19G9
14.00 Poročila 14.05 Glasbena
»pravljica 14.25 V vedrem ritmu
14.55 Kreditna banka Ljubljana
15.00 Poročila 15.20 Glasbeni in-
termezzo 15.40 Naš podlistek la,00
Za vas 17.00 Poročila 17.05 Gre-
rr o v kino 17.35 Pojo amaterski
zbori 18.00 Poročila 18.15 »Top-
pops 11« 18.50 S knjižnega trga
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Ob-
vestila 19.15 Pevka Lidija Kodrič
19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik
20.00—21.30 Glasbeni mozaik —
vmes ob 20.30—21.00 Radijska
igra 21.30 Iz fonoteke radia Ko-
per 22.00 Poročila 22.15 Oddaja
za izseljence 23.00 Poi'Očila 23.05
S pesmijo in plesom 01.00 Poro-
čila.
Lovska riru/ina Velika
Nedelja
ima na zalogi »fenolin« —
odvračalno sredstvo za div-
jad. Posestnike (kmete)
obveščamo, da ga lahko
dobijo pri naših paznikih.
»LES« lesno industrijsko
in trgovsko podjetje Ptuj
sprejme večje število
NEKVALIFICIRANIH
DELAVCEV
za delo na žagi za dobo
dveh mesecev.
NAROČAJTE
TEDNIK
»Povejte mi prosim,« spra-
šuje reporter slavno filmsko
zvezdo, »kako dolgo ste
pravzaprav poročeni?«
»Hm, to je težko odgovori-
ti! Mislite, tokrat —- ali vse
skupaj?«
Tednik izdaja časopisni zavrle" Ftujsld tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor: Anton Bauman (glavni in odgovortd urednik)>
Hmelina. .lože Slodnjak in inž Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mari^'
tisk. Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.