Uredništvo in upravništv®:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
tzhaja v pondeijek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 15.
Naročnina listu:
Celo leto		. 12	K
Pol leta		, 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 3, februarja 1903.
Letnik I.
Preganjano nemštvo.
Danes je predložil ministrski predsednik Bie-nerth, kakor čujemo, državni zbornici jezikovni nacrt za češke dežele. Mi pač pričakujemo od svojih poslancev trdno, da bodo storili svojo dolžnost in da bodo zahtevali, da se jezikovno vprašanje ne reši drugače, nego da se ugodi tudi željam in potrebam našega slovenskega naroda.
Mi Slovenci smo bili zadnja leta vse preveč skromni ; ne samo, da nismo zahtevali za se novih pravic, katere bi nam morale po razvoju razmer pripasti, temveč zanemarili smo se tako daleč, da si nismo znali niti obdržati teh pravic, ki smo jih pri sodnijah in pri vseh oblastih že vživali, tako da lahko rečemo, da zadnjih deset let nismo samo ne storili nobenega koraka naprej, ampak zdrsnili smo še za pošten vatel nazaj.
Zdaj pa prihajajo — o ironija nad ironijo! —-velenemci vseh vrst in panog od ministra rojaka doli do različnih „Volksratov“ in do zadnjega mazača, ki se upa v kakem zakotnem nemškem revolverskem listu psovati slovenski narod, zadirati se v slovenske uradnike, mlatiti celo po nemških uradnikih, če nam pripuste le pičico kake pravice v! kakem uradu in klicati nebo in zemljo in vse strice v rajhu na pomoč ubogim, zatiranim, v zadnjih zdihljajih ležečim nemškim bratcem v južni Avstriji, katere tako strašno pesti in preganja grozni in nečloveški rod’ Slovencev.
Da je temu res tako, dokazuje nam nov fak-tum: Krokodilove solze, ki so je zaradi poslovenje-vanja pri c. kr. okrajnem sodišču v Celovcu pretakali v svojih zborovanjih in resolucijah deželna odbornika koroška dr. Hönlinger in dr. Lemiš in župan celovški Neuner, v poslanski zbornici na Dunaju pa bivši Slovenec Dobernik. Hoteli so dupirati javnost in vtajiti resnico, da je Celovec dvojezično mesto in označiti že zdavno tam običajno dvojezično uradovanje pri celovškem okrajnem sodišču kot novo-uvedeno novotarijo, kot izzivanje „kranjskih hujskačev“, v prvi vrsti seveda zaslužnega prvoboritelja koroškega dr. Brejca. Da pa je resnica ravno obratna, dokazuje statistika slovenskih vlog, katero je objavilo c. kr. okrajno sodišče celovško samo v uradni „Celovčanki“ z dne 21. prosinca t. 1. Kdor se za to natančneje zanima in to priporočamo zlasti našim poslancem in drugim politikom, ta naj pogleda dotično številko „Celovčanke“, ali pa uvodni članek štev. 5 koroškega „Mira.“ Te številke dokazujejo, da se je
pri celovškem okrajnem sodišču slovensko uradovalo že davno prej, da je bil kot odvetnik v Celovcu dr. Kraut; naroloe pa te številke ravno dokazujejo, da nam nemški uradniki pri okrajnem sodišču celovškem te pravice zadnja leta polagoma jemljejo in da je bržkone ravno kak tak sodnijski uradnik velenem-škega mišljenja, oziroma njegov velemožni pokrovitelj uprizoril to zadnjo gonjo proti dvojezičnosti celovške c. kr. okrajne sodnije, da bi nas Slovence oropali morda celo zakonskim potom zadnje trohice naše pravice.
Naj samo nekaj številk, ki jih navedemo iz zadnjega desetletja, govori o c. kr. uradnem zatiranju slovenskih pravic pri okrajni sodniji v Celovcu.
Leta 1898 se je vložilo tam 111 slovenskih vlog, od teh se je rešilo samo 9 v nemškem jeziku, druge slovensko; leta 1903 je bilo vloženih 101 slovenskih vlog, od teh se je rešilo 25 nemško, druge vse slovensko; leta 1906 je bilo vloženih 158 slovenskih vlog, rešenih pa je bilo od teh samo več; 71 slovensko, drugih 87 pa nemško; leta 1908 pa so celovški Slovenci priborili si toliko novih pravic, da je od 233 slovenskih vlog rešila se ena sama v slovenskem je ziku, 232 pa jih je c. kr. okrajna sodnija celovška rešila v nemškem jeziku.
In tu si upajo celovški nemškutarji brezstidno lagati, da mi Slovenci jemljemo njim pravice. Celo c. kr. okrajna sodnija sama se je morala sramovati ko je objavljala te številke, kajti čutila je potrebo, se opravičevati, da se drži sedaj nekega zastarelega jezikovnega predpisa iz leta 1862, po katerem izdaja slovenske rešitve samo tistim strankam, ki niti jedne besede nemški ne razumejo.
In tako gre nam Slovencem pri marsikaterem uradu ob naših narodnih mejah; tud’i pri drugih uradih bi bilo dobro dobiti številk, ki bi govorile jasno, kakor številke celovške.
Slovenski poslanci, kje ste? V tem odločilnem trenutku, ko se delajo za Avstrijo jezikovni zakoni, vam mi ne kličemo: priborite nam novih jezikovnih pravic, ampak če ste možje na svojem mestu, priborite nam to, kar smo že imeli, priborite nam to, kar se nam je po krivici vzelo!
Politični pregled.
Državni zbor. Danes je predložil ministrski predsednik Bienerth parlamentu jezikovni zakon za Češko. Predsankeijo za ta zakon si je že izposloval v pondeljkovi avdijenci pri cesarju. V ministrskem
svetu, v katerem se je sprejel jezikovni načrt,, sta temu ugovarjala oba ministra-krajana, češki in nemški. Minister Začek se je upiral, češ, da se mora pri razdelitvi po okrožjih vprašati češki deželni zbor. Najbrže bo pri razpravi o jezikovnem zakonu prišlo zopet do burnih prizorov v zbornici.
Bančno vprašanje, katero so v zadnjem časti sprožili Mažari, ima za Ogrsko že to slabo posledico, da je sedaj celemu svetu znano, da je Ogrska gospodarsko odvisna od Avstrije. Bančna enketa, katere so se udeležili samo ogrski strokovnjaki, je po dolgem in natančnem prevdarjanju prišla do zaključka, da bi samostojna banka za Ogrsko povzročila zvišanje obresti in pa znižanje vrednosti ogrskih rent. Če je bilo končno vprašanje prenagleno, je bila ta enketa velika nerodnost. Inozemski upniki so postali nezaupljivi že, odkar trajajo ogrske politične ho-matije in niso več tako radi kupovali ogrskih vrednostnih papirjev. Zagotavljalo se je vedno, da imajo ogrski papirji isto vrednost kot avstrijski in zdaj pa priznajo Mažari sami, da so manj vredni.
V takih razmerah ogrska vlada pač ne sme delati novih dolgov, ker ne more dobiti odjemalcev za svoje papirje. Leto 1908 je vsied tega gospodarsko posebno trpelo. Računati mora Ogrska tudi z dvema zaporednima slabima letinama. Vsied tega so se državne akcije, kakor tudi privatna podjetja poslabšala. Tudi v tem, da so stavili nade na obisk francoskega finančnega ministra, so se Ogri varali. Nemčija ima zadnja leta sama s seboj dovolj opravila in zato ni mogla sprejeti niti avstrijskih niti ogrskih vrednostnih papirjev. Avstrija ima sama zadosti dolgov in tako je bila Ogrska navezana sama na se.
Ogrske hranilnice tudi niso mogle kupovati papirje, ker so se vsied slabih letin hranilne vloge znižata. Vlada je morala tedaj seči po zakladnici, to jg pa stane 5%% na leto.
Tudi ogrska mesta ne morejo dobiti denarja, da bi pokrila svoje izdatke. Budimpešta bi rada 60 milijonov. Lansko leto ji je bila ta svota že na pol obljubljena, sedaj jo zopet tolažijo, da naj še čaka. Prav tako se godi celi vrsti ogrskih mest. Tudi za razne nameravane železnice ne morejo dobiti posojil. Izmed vseh pa najbolj trpi stavbinstvo. Stavbeno gibanje je popolnoma ustavljeno in nastala bo velika draginja in pomanjkanje stanovanj. Posledica slabe letine je tudi draginja živil, katera poleg raznih drugih neprilik zeta ovira napredek mlade ogrske industrije. Tudi mlinska industrija, prevozna* podjetja, da celo industrija železa trpi vsied nezadostne letine.
PODLISTEK.
Dr. Janko Sernec.
(Piše Velen6an)
Slovenci pozori Stari stebri Slovenstva se podirajo. Skrbimo, da jih nadomestimo z navdušenim naraščajem tisočero!
(Dalje.)
Ce greš proti Narodnem domu v Mariboru, se pač nehote vedno spominjaš na razvoj Slovenstva v mestu samem. Od leta 1850 do leta 1860 so se še le začeli zbirati Slovenci v Mariboru; narastlo je šte-VÜO s» Hobi (desetletja do 10 veljavnih mož. Ti so se zbirali v svoji Čitalnici od leta 186J1. Seveda niso imeli takih prostorov kot sedaj v Narodnem domu, toda družba je bila sicer majhna, pa živahna. Dr. Janko Sernec je kaj rad popeval v citalniških prostorih. Gospod svetnik Majciger mi je opetovano živo slikal tega moža iz iste dobe, ki je bil vedno vesel, je rad popival in pel, še rajše pa delal drugim veselje v družbi. Ko se je oženil, pripeljal je vedno svojo mlado ženko seboj, in vsakokrat pri vsaki priliki, če je bila družba najbolj vesela, napil je še svoji boljši polovici in zapel še pesmico: KoTkor kapljic, tol’ko let, Bog ji daj na svet živet’; toda zamenjaval je rad refren: Bog ji daj toliko fantov imet’. Udana mu družica, rojena Srebretova,. je spremljala svojega moža tudi vedno zvesto po vsaki trnjevi in i rožicami posuti poti v življenju.
Napitnice mladega moža so bile uslišane; dovolj blagoslova, dovolj spomina po otrokih. Ne zanima nas nikakor rodbinsko Življenje, tudi ne, kako se
vrši vzgoja med stenami doma. Za nas so merodajni posledki tega življenja, mi raču namo le po zaključnih dejstvih. Kolika je sreča vsakega očeta, veselje vsa ke matere v starosti, če vidi pred sebo zdravo ir oskrbljene otroke! Dr, Janko Sernec je ime! pred seboj na starost osem vrlih otrok, ki žive že vsi v najboljših razmerah. Taka sreča je veliko zadoščenje za trud in žrtve, katere imajo stariši z otroki. S ponosom pa je lahko gledal ranjki na svoje otroke, ki so ostali razun enega, katerega so zanesle razmere v Mariboru kakdr že toliko drugih v nemški tabor, verni in zvesti slovenskemu narodu, slovenskemu jeziku. Za dobo, v kateri so se odgajali v Mariboru še ti otroci v narodnem duhu, lahko izkažemo pokojniku častno spričevalo, 'da je lepo rešil svojo dolžnost. Sedaj so razmere že druge. Zavednost je poživila vse staje že toliko, da imenujemo lahko vsako slabo vzgojo otrok v nemškem duhu narodni zločin.
Rekli smo nekod, da je dr. Sernec popustil rano politično javno delo, samo da bi „koval iz pravd rumenjake“, t. j., da bi se brigal le za svoj poklic in posvetil svoje moči le odvetništvu. To je tudi storil, vse svoje moči in svoje znanje je zares daroval stanovskemu delu, toda rumenjakov (cekinov) si le ni preveč koval iz pravd. Bil je prepošten in preblag odvetnik. Delal je nad 4 leta od leta 1866 do 1869 v Kozjem,- od leta 1869 do konca leta 1908 pa v Mariboru v svoji pisarni. Toda za to dolgotrajno delovanje ni, dasi tudi je imel nekaj časa najboljšo pisarno, si dal na stran toliko premoženja, kakor bi to dosegel skoro vsaki drugi odvetnik, kolikor jih poznamo po vrsti. „Odiral) ni nikdar*, slišimo vedno in vedno o Sernecu odvetniku; tega ni razumel in ni hotel.
Najbolj pač nam spričuje njegovo blagohotno nastopanje nasproti strankam dejstvo, da niso pri «krožnem sodišču v Mariboru nikdar pregledovali njegovih ekspenzarov, češ, da računa itak vedno po najnižjih tarifih. S takim zaupanjem glede te točke se pač ne morejo ponašati drugi odvetniki.
Zunanja, včasih celo neprijetna odurnost je skrivala v notranjem plemenito, dobro jedro. Poleg tega pa je bil umrli znan kot najboljši pravnik, zlasti pa civilist. Čislali so ga kot takega sodni dvori, spoštovali ga tovariši odvetniki, iskale so ga rade stranke. Sel pa je tudi v svojem stanovskem poklicu svojo pot; vse je dobro premislil, kar je preudaril,, tega se je držal, če je bilo drugim to ljubo sili no: Značilno za njega kot odvetnika je posebno, kar mr je pripovedoval milijonar Badl o njem. Ta ga je nad vse spoštoval in ga vsied njegovih zmožnosti imel dolgo časa za svojega pravnega zastopnika. To pa kaj velja, ker že od tega dela samega lahko živi odvetnik. Ko ga je nekoč opozoril v njegovi pisarni, da naj v neki pravdi to in drugo ukrene, mu je ranjki odprl vrata,češ, da je on odvetnik in si ne pusti dajati navodil od lajikov.
Redki so pa odvetniki, ki odpodijo stranke, če-uvidijo, da pravda nič ne velja. Dr. Sernec je vsakemu takemu pokazal vrata., ker je hotel iskati za stranke le pravico, ne pa zastopati krivice. Seveda pri . takem poštenem delu ne letajo rumenjaki (eekini> kar tako na kupe! Ohranile bodo pa marsikatere stranke v hvaležnem spominu poštenega in pravico-ljubnega pravnega zastopnika.
(Konec prihodnjič.)
V denarnih kupčijah, sedaj popolnoma izginejc tisti mali kreditni zavodi, kateri so pred leti delali toliko preglavice ogrskemu kreditnemu gospodarstvu; večina teh je že sklenila likvidacijo. Teh je okoli 150. Med temi je bilo gotovo veliko dobrih zavodov, ki so uspešno delovali. Zato so pa bili nadležna konkurenca velikim bankam in zato je bila zadrega gnjilih malih bank povod, da so uničili vse skupaj, dobre in slabe, Ogrske banke same so bile pretečeno leto navezane samo na tekoče kupčije. Te so na Ogrskem veliko manj nesle, kot pa na Dunaju. Bankam je veliko škodilo tudi to, da je moral finančni minister svoj denar dvigniti.
Dokler ne bodo razjasnene in urejene notranje in zunanje politične razmere in rešeno bančno vprašanje, toliko časa se bo težko zopet poživilo ogrsko
denarno gospodarstvo.	/	■■
Bolgarska vlada je pritrdila predlogu ruske vlade, po katerem bi Rusija, Angleška in Francoska plačale odškodnino Turčiji in se potem pomenili z Bolgarijo, kako bi ta dotično svoto nazaj plačevala. Ruska vlada je o svojem predlogu obvestila vse sig-natarue velevlasti. Od turške strani sicer še ni ni-kakega odgovora, vendar je upanje, da tam ne bodo delali posebnih zaprek. Na ta način bi bil dosežen, sporazum med Bolgarijo in Turčijo.
Srbija. Poslanec joksimovič je v skupštini zahteval od predsedstva, naj ukrene vse potrebno, da bodo razni odseki, posebno finančni, vendar kaj delovali. — Ko se je raznesla vest, da je vlada sklenila dati na razpolago poslaniku v Carigradu 5 mil. frankov, da bi s tem denarjem podkupil turške poslance in tako povzročil padec Kiamil-paše, se je klub narodne stranke takoj sešel k seji in sklenil vložiti v skupštini interpelacijo, če je srbska vlada že tako daleč prišla, da mora seči in to s privoljenjem kralja, po tako umazanih sredstvih.
Drobne politične vesti. Bojkot avstrijskega blaga v Turčiji je končan. — Srbija še vedno oborožu-je. Naročila je zopet 200 strojnih pušk. — Grof Pal-lavicini je včeraj obvestil porto o izpremembah, katere je izvršila avstrijska vlada v zapisniku, ki sta ga sestavila Pallavicini in Kiamil-paša. — V Ha-novru so socialdemokrati uprizorili demonstracije v prilog splošne volilne pravice. Prišlo je do spopadov, pri katerih je bilo 25 oseb ranjenih. — V Pragi je bil včeraj mir. ker so bile Prikope zaprte. Nemci so „bumlali“ po Grabnu.
Raznoterosti.
V vesübulu graške univerze visi med drugimi tudi oklic „Südmarke“ s katerim poziva zadnja nemšse juriste naj se javi tisti, ki želi vstopiti v službu pri g. Dr. Delpinu, advokatu v Ormožu. G. Dr. Delpin se je namreč kot član glavnega vodstva „Südmarke“ pismeno o tej zadevi zatekel k skrbni „Südmarki“, da mu ta priskrbi kakega „treudeutsch“ zašmlsanega burša, lačnega slovenskega kruha. Toliko v pojasnilo slovenski javnosti, zlasti zavednim Ormo-žanom.
Učitelj narodne stranke v zvezi z nemškutarji. Iz
Svičine se nam piše:	Mi smo čisto ob meji; pri nas je le
še nekoliku zavednih, vrlih mož, ki ne zatajujejo svojega slovenskega jezika in narodnosti. Nemškutarstvo predrzno naskakuje slovenske kmete, katerih je odleta do leta manj. Vzbudila nas je vsaj nekoliko slovenska rajfajzenovka, katero je vstanovil g. nadrevizor Pušenjak. Od meseca decembra prav vspešao deluje; začudeno gledajo nemškufarčki edini slovenski nanis v vasi, ki je na župnišču. Mislili smo pač, da se bode 'tega našega napredka veselila cela Slovenija Toda celjski „Dnevnik“, ta patentirani narodni list niti ni hotel prinesti notice, da smo v tej važni postojanki vstanovil i posojilnico, to pa radi tega, ker smo pri dobri „Zadružni Zvezi“ v Ljubljani, ne pa v Celji. Naš denarni zavod ni bil nič po volji našim nemškutarskim sobratom. Hajd na noge! Hitro so morali ustanoviti še nemško Rajfajzir vko pod graškim vplivom. Dobili so jo pred kratkim. Celjski „Dnevnik“ jo je takoj navedel, kakor da bi jo hotel priporočati in „klerikalno“, k a! era se je ustanovila že pred 2 mesce?: a, navaja na koncu tega poročila v edaeru stavku. Za celjski „Dnevnik“ je nemškutarska rajfajznovka samo radi tega bolj važna, kar sla v odbora dva učitelja, izmed katerih hoče eden biti vedno še Slovenec. Gospod nadučitelj Hauptman pri Sv. Križu, saj ste vendar Vi tako narodni, da bi Iah V, o svojega brata, učitelja v Svičini poučili, da je narodni 1- čin zlasti za učitelja, če drži z nemškutarji. Gosp. prof Hauptman v. p. tu posezite vmes in potipljite svojega lastnega brata, namesto da delate zdražbo pri Sv Križu nad Mariborom. Ko se je ustanovila slovenska posojilnica, gosp. Hauptmana ni bilo blizu. Zdaj pa imate napredno, kaj ne ! Le poglejmo si te naprednjake: Menhnrdt, trgovec in župan na Plaču je načelnik. O njem so p:sali nedavno „Marburger Ztg.“ in „Grazer Tagblatt“, da je strammdeutscher Mann, ker je obljub 1, da podeli zastonj f-tavbišče če z dajo v Zgornji Kungoti čisto nemško šo o. Njegov poduačelmk je učitelj Hauptman, ki še tu pa tam hoče biti Slovenec. Dragi odborniki so : Ke'lersberger, nadučitelj, P.-scolo Jože, Kre-mautz, Ferk, Wressner iä Št. Jarja, S-r.be iz Zgornje Kungote, Gaube iz Gornje Kung‘ote, vsi nsši narodni nasprotniki: Slava slovenskemu učitelju Hauptmanu! Taka dražba pač vedno ugaja narodnoradikalsum učiteljem. Ko je prišel vsta-navljit rajfajznovko iz Gradca potovalni uČiteh Achtschin, je vprašal može, če hočejo uradovati sl/veoskc-nemški. Oglasil se je takoj Pascale in kričal: rein deutsch, Menhardt mu je potrjeval „nur deutsch“. Slovenec Hauptman pa je prikimaval najbrže in se zadovoljil s temi predlogi. Zato junaštvo ga mora pač „Dnevnik“ pohvaliti; saj je vendar radikalni učitelj ! Slovenska rajfajzenovka lepo napreduje, dasi
so ji začetkoma hudo nasprotovali. Nadrevizoiju Pušenjaku so grozili, da ga bodo ubili in gospodu župniku so obetali, da mu bodo vse šipe pobili. Toda se bodo že „potolažili“. Posojilnica se bode „gor erala“ (aufhören), kakor se bahajo najzagrizenejši nasprotniki. Dobro je podprta, ker ima vrlega načelnika, dobrega in zvestega posestnika Serbineka, nzor-nega tajnika župnika Zemljiča in vestnega blagajnika žup nika Vida Janžekoviča. Ti bodo lepo delovali v gospodarskem in narodnem smislu; g. Slovenec Hauptman pa naj naprej pomaga loviti še zadnje Slovence v nemškutareke mreže.
Finančno ravnateljstvo v Gradci je hotelo oblažiti v javnosti tatvino dr. Povalejevih dokumentov in poslato na liste izjavo, da so se lahko izgubile te priloge, ker so nenavadnega malega formata. Toda to ni res; ukraden je priloženi časopis, originalna, po notarju in od strank podpisana pogodba, dva prepisa te pogodbe (7 rubrik) in več pisem. Ćadimo se zlasti, da so se izgubili le dokumenti, ki se tičejo nemškega uradnika Haukeja. In če je tako prepričano ravnateljstvo o sami izgubi teh prilog, zakaj pa zdaj po dolgem času to ravnateljstvo razpisuje celo 50 kron nagrade za tistega, ki najde krivca.
Instalacija častnih kanonikov veleč. g. dekana Gaberea in dr. Suhača bode 11. febr. ob 8. uri v stolni cerkvi v Mariboru.
Prof. Bezenšek, naš rojak, ki službuje v Bulgariji in je znan kot slovenski stenografski strokovnjak, se misli stalno nastaniti v Celju.
„Štajerc“ se je usiljev»! našim kmetom. In res, dokler je bil zastonj, ga je marsikateri radovedno prebiral, bodi si že, ker je bil z nemčurji v kupčijski zvezi ali v cestni službi okrajnega odbora ali kako drugače odvisen. Ko pa se je zače!a po dr. Plachkv-ju izstirjavati naročnina, je pa našemu Oreškemu, da povem resničen zgled, zavrela slovenska kri. Šel je nad dohtarja, kako si podstopi ga toževati, ko lista ni nikdar naročil, ampak le sprejemal, ker mu ga je naročil trgovec Muhitsch, ki naj ga tudi plača. Poslan v uredništvo, ne najde v nobenem kotu plašnega urednikoviča, čeprav udari s haloškimi škornji po tleh, da so se nemčurčkom kar lasje ježili od straha. Da se ga znebe, ponudijo mu Štajerčev kmetski koledar zastonj. Oreški ga pred njimi raztrga in gre Linharta gori h ka-planiji na stanovanje iskat. Linhart mu s sladkimi besedami prigovarja, naj še eno leto sprejema Štajerca zastonj, češ, da ne bo tožen in pa saj smo narodni mi Štajercijanci. „Kaj narodni,“ se odreže Oreški, „vi nemčurski protestantje“, prime za kljubo in odide, ne da bi odrajtal naročnino. Odsedaj ima pred Štajercem mir in je ud k. s. izobraževalnega društva pri sv. Barbari v Halozah, kjer bere poštene slov. časnike. Naj bi ga posnemali vsi, ki se jim vsiljuje ptujski korundič, ki hoče naše ljudstvo zastrupiti z nemškim protestantizmom!
Hitra pošta. Pri sv. Petru pri Mariboru se je 30. jan. oddal ), neka karta, koje naslovljenec je v Mariboru. In dočim p e «ec r bi tul aj ravno tri če Irt ure, je ista karta rabila tri dni. Smemo se res ponašati s tako hitro pošto.
Za obmejne Slovence SO darovali: Neimenovan iz hvaležnosti do dr. Korošca 15 K, Janez Lopič, župnik v Cmureku 10 K ; prijatelji g. Groblšeka na zadnjem sestanku v Hotelu „Avstrija“ 16 K
Za „Društveni clom“ v Št. liju je daroval samski klub v Mariboru dve kroni. Živeli! Posnemajte!
Štajersko.
Karčevina-Leitersberg. V nedeljo 31. jan. je predaval v izobraževalnem društvu g. dr. Verstovšek o naselje van u kmečkega ljudstva v mariborski okolici; omenil je razvoj mesta samega in označil gospodarski propad okoliških posestnikov , namesto katerih je nastopil viničarski stan. Opozarjal je viničarje na dalnji razvoj tega stanu v mariborskem okraju. Iz varčnih viničarjev nastajajo želarji, ki si \stana vi j aj o s prihranjenim denarjem lastne dome, tako da je upati, da bode v nedoglednem čašu vsled varčnosti in pridnosti naftno zopet več kmetij v bližini mesta Pozival je viničarje k varčnosti in jih opominjal, da dajo svoje otroke učit kakega rokodelstva oziroma obrti. — Prihodnjo nedeljo preda a v društ.u kletarski nadzornik g. Bele o delu viničarjev in vinogradnikov na spomlad.
Leitersherg. Viničarji, vinogradniki! Pridite vsi v nedeljo dne 7. febr. v viničarijo hotela Alvies v Leiters-bergu! Predavat bode ob 10. uri dopoldne kletar, nadzornik g. Belle o delu viničarjev na pomlad.
Kamnica pri Mariboru. V Kamnici soljudje kaj veseli. Slišali so, da je mariborsko predstavništvo finančnega urada ukazalo nemškemu uradniku Haukeju, da se mora v teku 48 ur preseliti v Maribor. Pri nas je stanoval vedno pri posestirci Lipp. Ravnateljstvo je gotovo imelo tehtne razloge za tako strogi ukaz nasproti svojemu uradniku. Tem bolj pa je moralo biti njegovo izgnanstvo iz Kamnice opravičeno, ker niti ni našel milosti pri nemškem bratcu, županu Petscharjn. Tu šo. b.:i neki včasih celo v gostilnah burni prizori! Ne bodemo jih pozabili in še vse spravili na dan, če se ne bode g. Hauke držal odredb svojega urada in še vedno zahajal v Kamnico na obiske.
Vinska razstava v Sf. liju. Resnici ha ljubo moramo ■poročati, .da so. tudi - izmed Št. Jakobčahov 'poslali sledeči gospodje vino na razstavo: Kotnig Franc, nadučitelj, Platajs Franc, veleposestnik na Rečici, Pčkler Matija, gostilničar, Cinauer Fric, učitelj in pa še Kapler Ivan, župnik pri Št. Jakobu. Slovencev kupcev ni bilo sploh nič na razstavi. Nemcev e bilo precej, a so malo kupovali. Zvečer je bilo vse v rožicah in so se prav čudne reči dogajale, o katerih bo pa rajši zgodovina molčala, Vino so prodajale nekatere nemške „fr'ajle“, ki so pa imele slovenska lica. Od 69-tih, ki so imeli svoja vina na razstavi, je bilo približno samo 15 Slovencev. Vsi drugi so Nemci in nemškutarji.
Svičina. K j e j e h v a 1 e ž n o s t ? Ko so ustanavljali nemškutarsko rajfajznovko so poleg slovenskega radikalnega učitelja Hauptmana pregovorili edinega zares slovenski
mislečega, sicer vsega spoštovanja vrednega gospodarja Janeza Krena, da je izstopil iz odbora slovenske rajfajznovke in preklical svoj podpis. Mož se je dal pregovoriti, ker so mn vsemogoče obetali in tndi odborniško mesto. Najbrže ga je pa zapeljalo to, da je videl tndi med nemškntarskimi bratci velikega Slovenca učitelja Hauptmana. Pri volitvah pa so pustili Krena na cedilu; padel je toraj med dvema stoloma na tla. Mi spoštujemo posestnika Krena in se nič nc hndujemo, ker vemo, da so ga premotili. Upamo, da bode estal kakor vedno zvesto v naših slovenskih vrstah, posebno ker se je poučil, kako hvaležno so nemškutarji ravnali z njim.
Jarenina. Kmečko bralno društvo priredi v nedeljo dne 7. febr. po večernicah pri gospodu Ornigu predpustno veselico z zanimivim, raznovrstnim sporedom. Vse prijatelje poštene zabave vabi odbor.
Ljubno. Bralno društvo na Ljubnem ima svoj občni zbor v nedeljo dne 7. febr. po večernicah v gostilni g. Peteka.
Ptuj. Narodna čitalnica priredi kostumni venček v sredo dne 17. svečana t. 1. v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vstopnina za ude m dame prosta, za neude 1 K. Začetek ob 8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
St. Trojica ▼ Halozah. Naše kmetsko bralno društvo je imelo v nedeljo veselico, katere se je udeležilo nad 250 oseb. Slov. kršč. soc. sveza v Mariboru je poslala govornika, ki je predaval o dobrem in slabem tisku. Po govora je bil srečolov — dobitkov je bilo nad 200 — nato se je pa razvila prosta zabava, med katero so nas kratkočasili tudi vrli pevci z lepimi popevkami. Naši fantje so že vse pripravili, da bi vprizorili glediško predstavo, pa jo je ptujsko glavarstvo prepovedalo in zagrozilo s kaznijo, če bi vkljub prepovedi igrali.
Zadnja stebra celjskega nemštva. Županski sin Stiger in starožupan Rakusch sta še denarna stebra celjskega nemštva. Pa zviti advokati ju nelepo za nos vodijo. Tako so zagnali krik, da hoče Slovenec Majdič kupiti Herzma-novo hišo. Ta hiša je bila namreč že dolgo na prodaj, pa je lastniki-Nemci niso mogli prodati, ker so preveč zahtevali. Slovenci bi jo že davno lahko kupili, ko bi jo za ta denar hoteli. Zdaj pa se na enkrat raztrobi glas:	„Herz-
manovo hišo hoče kupiti Majdič; nemštvo v Celju je v nevarnosti; Gusti Stiger, pokaži se junaka in kupi hišo, da je ne dobi Majdič!“ In ubogi Gusti se usede na limanice; da Herzmanovim, kolikor so zahtevali. Majdič pa še mislil ni na hišo; če bi jo hotel imeti, bi jo že davno lahko imel, pa ima drugih zadosti, ki so bolj po ceni. In tako so naprtili hišo Stigerju, ki jo ravno toliko potrebuje, kakor Rakusch, ki je kupil hišo, da je iz nje pregnal „Ljudsko posojilnico“, ki se je potem preselila v hotel „pri belem volu“. Zdaj je Rakusch že zopet dotično hišo prodal v svojo izgubo; dobil je namreč voliko manj, kakor je on za njo dal. Tako vlečejo Celjani ta dva „purgarja“, bogati nemški advokati pa nie ne kupujejo celjskih hiš, že vedo, zakaj ne.
Regulacija Savinje in pritokov je že dolgo na dnevnem redu. Prihodnje dni si ogleduje stvar zopet komisija. Ko bi le regulacija ne .ostala samo pri ogledavanju!
Celjski mestni urad — in zmrzla pamet. Mestni urad y Celju je izdal ukaz, da ne sme biti ob nedeljah in praznikih šolska služba božja, če je ob osmi uri toplota ped ničlo. Kolikor nam je znano, v zimskem času sploh nimajo šole nedeljske službe božje. Ta carski (bizantinski) ukaz velja očividno" za tiste, ki jim je še ob osmi uri ne toplota, ampak pamet ped ničlo. Lepo, da celjski magistrat opozori na take vrste ljudi!
Pallosovo gostilno v gospodski ulici v Celju ima zdaj M. Speglitsch, ki je kupil to hišo k svojima dvema v gledališčni in vodnjaški ulici, katero slednjo zdaj proda.
Celjski protestanti so dobili zdaj drugo občinsko sestro ali b ilniško strežnico. Katoličani imajo tudi dve svetni bolniški strežnici. Zglasiti se je pri rim. kat. gospejnem društvu, če kdo potrebuje postrežbe v bolezni.
Sv. Lenart p. Vel. Nedelji. V nedeljo 7. febr. ob 7,3 uri ima Slov. kat, izobraževalno društvo „Bratinih“ zborovanje v tukajšnji narodni šoli. Pri tej priliki bo predaval potovalni učitelj g. Pirstinger. Vabimo posebno našo mladeniško zvezo in vse prijatelje izobrazbe, k obilni udeležbi.
Odbor.
K.	s. izobraževalno društvo v Brežicah je imelo zadnjo nedeljo svoj ustanovni občni zbor, ki je bil prav številno obiskan in to zlasti od mkdine. Odbor se je izvolil sledeči: predsednik Jan. Novak, podpredsednik Fr. Špindler Gjnik Jmi Bratanič, njega namestnik Jr. Lapuh, blagajnik Jož Kež/nan, namestnik Jožef Pečnik, in knjižničar Jožef Golič.
Pileče Zadnji čas so si drzni tatovi izb raft posebno župnijo Pileče za svoj delokrog. Pred eqim tednom šo Vdrli do noči y Podgorju v vinsko klet in odpeljali seboj čez 5 -hektol. vma. Od 29. 30. t. m. so-vlomili štirje črno namazani lopovi na Brezju v Picvnikovo vinske klet in mu odnesli čez 2 hektolitra vina. Ko so 'bili ravno pri svojem delu, pride mimo kmet Sodič in pozdravi enega, ki je bil na straži z „dober večer“, a namesto odgovora, ga je hudobnež z močnim kolom hudo udaril. Ko pride ranjen Sodič do kmeta Kelherja, mu naznani, kje da-so tatovi.- On vzame puško in gre na lopove, pa ti so ma ravno pred nosom pete odnesli. Tisto noč po polnoči pa so ?prišli (atovi po okrajni cesti v,Blatno,: vdrli tam v trgovino Kostavca, mu vse .blago pokradli, ga naložili na vozove M se odpeljali Ti tatovi so bili najbrž iz Hrvaškega.
Liberalna hvaležnost. Hudo so'zadnji čas napadali vsenemšlu listi' g. gvardijana Vavpotiča in g. vik. Pšimderja v Ptuju, ker sta bila izvoljena v odbor društva „Pozor.“ Gospoda sicer •"nista bila navzoča pri _ volit vi in sta izvedla še-le iz časnikov, da sta bila izvoljena, tndi ju nihče ni vprašal, sprejmeta,-li odborniška mesta ali ne. Dobro sta tndi vedla,
da je društvo „Pozor“ v liberalnem tiru, ampak ker se je šlo za skupne interese, sta sprejela molče od-borništvo. Zato pa je bilo društvo „Pozor“ dolžno, da brani svoja odbornika zoper krivične napade nemških listov. A kdor ni ganil mazinca, so bili liberalci ; niti besedice niso imeli za riju v svojih štajerskih glasilih. In vendar kričijo vedno po skupnem delu! •Gospodje, poznamo se!
Sv. Jurij v Slov. gor. Bralno društvo „Edinost“ priredi v nedeljo dne 7. svečana svoj letni občni zbor. Ob enem se vrši društvena zabava. Predstavljate se igri „Za letovišče“ in „Najdena hči.“ Petje oskrbi domači pevski zbor. Nastopijo mladeniči in mladenke z govori in deklamacijami. Uljudno vabimo prijatelje društva.
Partinje. V tej največji občini jurjevške župnije so se pred kratkim vršile občinske volitve. In uspeh je za našo stranko časten. Volili smo enoglasno. V III. razredu je bilo oddanih 55, v II. 22, v I. 15 glasov. Nasprotniki si niso upali niti priti, četudi je bilo prej toliko krika in vika. Naši možje so nastopili dobro organizirani, delo smo imeli podrobno razdeljeno. To bodi nauk za nas tudi v prihodnje. Ne vpijmo samo, ampak delajmo! Kako sramotno bi bilo, če bi morali prepustiti občino ljudem, ki so prvič nerazsodni, drugič nasprotni našemu programu, našim načelom bodisi v verskem, narodnem, gospodarskem ali političnem oziru. Da, bili so nekdaj ti časi; hvala Bogu, da niso več in da se ne bi nikoli več povrnili. In to bodi vaša skrb in vaša naloga, volile! občine partinjske!
Koroško.
Zaradi arogantnih nemških uradnikov na postaji v Celovcu in sploh na Koroškem so interpelirali v drž. zboru dne 22. pros. posl. Grafenauer in tovariši. Uradniki v Celovcu, posebno nek Anderwald, se obnašajo proti Slovencem, ki zahtevajo po slovensko vozne listke, naravnost odurno. V isti interpelaciji so se tudi osvetlile primerno škandalozne razmere glede železniškega uradništva na Štajerskem.
Celovec. Tu je bilo v nedeljo dne 31. pros, posvetovanje interesentov vzhodno koroške železnice. Predsedoval je celovški župan, prisostovali so pa poslanci Dobrnik, Nagele in Plešivčnik. Izrekli so se zborovalci za železnico Celovec—Grebinj—Št. Pavel ob enem pa tudi za progo Sinčaves—Velikovec.
Celovec. Naš občinski svet je imel dne 30. prosinca sejo, v kteri je posl. Dobrnik zagovarjal svoje delovanje za ustanovljenje želez, popravilnice v Celovcu. Rekel je, da si je ministrstvo stvar premislilo in da bodo Celovčani namesto popravilnic dobili drugih naprav kot odškodnino.
Breže. Častnim občanom je naša občina imenovala J. Hädiaa trgovca in hranilničnega ravnatelja. t
Železna Kapla, v nedeljo dne 24. pros, je pri naši minijaturni lokomotivi počila cev in poškodovala strojnika Bernharda na glavi in na rokah. Popoldanji vlak na Velikovec je imel zategadelj 3 ure “neobičajne“ zamude. — Pri zborovanju izobraž društva je bil predsednikom izvoljen And. RapoL p. d. Pasfcerk na Beli podpredsednikom obč. tajnik belški Ant. Piskernik.
Kamnoseki in podjetniki pozor! V najem se dä v najkrajšem času marmor-kamenolom na Strmcu p. Vrbskem jezeru. Za kamenolom se poteguje neka Dunajska tvrdka. S tem bi prišlo v tuje roke podjetje ob slov. nemški meji na Koroškem.
Velikovec. (Predpustna veselica.) Kakor vsako leto dosedaj, tako priredi društvo „Lipa“ tudi letos svojo predpustno veselico. Prejšnja leta so bile vse take veselice zelo dobro obiskane, in tako upamo, da bodo tudi letos storili velikovški iu okoliški Slovenci svojo dolžnost. Pokažimo nasprotnikom, da napredujemo! Na vsporedu je tambu-ranje, petje, šaljiv govor in srečolov. Po oficijeinem delu pa prosta zabava.
Beljak. Umrla je dne 1. sveč. Mar. Kanaialova, roj. Ghonova, vdova bivšega trgovca ob mostu pri Sv. Miklavžu v Beljaku.
Št. Vid. Na tukajšnji glavni postaji je prepregalna lokomotiva povozila dne 30. prosinca nekega delavca, ki je ravno zbijal led iz prog in je pri delu preslišal bližajoči se stroj. Pa pazil je za njega angel varuh; lokomotiva ga je potisnila ravno sred prog po daljavi na tla in je šla s 4 vozovi črea njega, ne da bi se mu bilo kaj zgodilo. Samo opraskalo ga je malo.
Poreče. Neka tukajšnja natakarica je vzela k sebi v postelj svojega 4 dni starega otroka in ga je zadušila. Seveda bo. imela sedaj s sodnijo opraviti. Matere, kedaj postanete enkrat previdnejše?!
Fužine v Rožu. Na naši postaji (Podroščico) so stroj tovornega vlaka dne 30. jan. tako nerodno prepregali, da se je pripeljal, v nek osebni vlak. Poškodoval se je voz s prtljago, v osebnem vozu pa ki je stal za tem so bili 3 ljudje težko ranjeni. — Zakaj sa našemu kolodvori!, ki je tako važen, ne da več osebja? .Nemcev ne dobijo dosti v službo, Slovencem pa službe dati nečejo, to je resnica. Take nesreče bi lahko izostale; to se pravi varčevati na napačnem mestu Zdravje in življenje človeško ni igrača!
Kranjsko
hjobijana. Vršil se je v Četrtek zvečer v mali dvorani hotela „Union“ občni zbor društva hišnih posestnikov. . Udeležba je bila tako številna kakor še; malokdaj. Hišni posestniki so se pričeli vendar malo živahneje gibati za. svoje društvo. — Odvetniški so-licitator Josip Christo! je dobil od dežejnt vlade dovoljenje, da upelje razven že dovoljenih predmetov na svojem zavodu še matematiko in kaligrafijo. Poduk se prične meseca oktobra letošnjega leta. Podučavali bodo strokovni učitelji med drugim tudi obrtno in trgovsko računstvo in kaligrafijo v vseh znanih
pisavah. — Pogreša se soproga upokojenega stotnika gospa Elizabeta Schiwitz pl. Schiwitzhoffen, rojena Sakellario. Ker se ji je omračil um, sumijo, da se je najbrže sama usmrtila.
Ljubljana. Na Svečnico dne 2. svečana se je vršilo v Ljubljani vseslovensko delavsko zborovanje. Predmet zborovanja je bilo socialno zavarovanje, — Muzejsko društvo* za Kranjsko je zborovalo v petek dne 29. prosinca ob šestih zvečer v deželnem muzeju Rudolf inum.
Na Vrlmikl dobe za dobo pet mesecev mlekarsko šolo, ki jo otvori deželni odbor dne 15. aprila 1.1.
Z nožem je šel Jelenc iz St. Ruperta na Dolenjskem na 201etnega Antona Krajšeka. Sprla sta se radi plesa, nakar je planil Jelenc z nožem na Krajšeka in mu zadal smrtne poškodbe. Krajšek je šel še sam proti domu, ali na potu mu je kri odtekla, obnemogel je in zmrznil.
Zgorela je pri Sv. Duhu pri Škofji Loki osemdeset let stara kočarica Maruša. Zažgala si je na odprtem ognjišču obleko. Ogenj je popolnoma uničil kočo.
Odlikovan je bil na mednarodni čebelarski razstavi v Dunajskem Novem mestu gospod Jan. Strgar, čebelar in trgovec s čebelami iz Bitenj pri Bohinjski Bistrici. Za vse razstavljene predmete, čebele itd. je bil Strgar odlikovan z veliko srebrno ogrsko državno kolajno, srebrno kolajno čebelarske zveze in častnim darilom.
Postojna bo postala mesto.? Kakor se čuje, je občinski odbor trga Postojne sklenil vložiti prošnjo na cesarja, da se povzdigne Postojna v mesto. Prošnja temeljuje na tem, da je trg velevažnega pomena za obrt in trgovino, kakor tudi radi slovite jame za tujski promet.
Srbska čitalnica, ki je imela svoj sedež v Narodnem domu v Ljubljani, se je prostovoljno razdru-žila.
Konkurz je napovedal trgovec Benigar v Ljubljani, Selenburgova ulica.
Poštna filijalka za frančiškanski okraj v Ljubljani bo imela svoj urad v novozgrajeni Ljudski posojilnici.
Primorje.
Trst. Vesti, da namerava avstrijska vlada prevzeti vse stroške za učiteljstvo tržaške zasebne verske nemške šole, ki jo vzdržujeta obe ev angelj ski verski občini, avgsburška in helvetska, postajajo vedno bolj resnične. In to menda za protiuslugo Nemcem z ozirom na to, da je država prevzela plačevanje 5 učiteljev na zasebni slovenski šoli v Trstu. To je nečuveno! Do kam pa misli vlada še korakati ? Jeli to enakopravnost in pravica ? Peščici Nemcev ugodi takoj! Pa nam Slovencem, ki smo domačini?? Res vnebovpijoča krivica!
Najdeni dragulji v Trstu! Hišina Terezija Fantin je našla v petek zvečer blizo svojega doma debel neukovan briljant v vrednosti 400 kron. Najdeni dragulj je izročila poštena hišina policijskemu ravnateljstvu. Še isti večer je našla gospa Marija Prister neki drug vkovan briljant v vrednosti 60 kron in ga izročila tudi policijskemu ravnateljstvu.
Test. Šivilja Marija Zombicli je naznanila policiji, da njene sestre Elvire že tri dni ni bilo domov. Izročila je policiji tudi listek, v katerem sestra piše, da se bo utopila. Do sedaj še niso našli sledu. — Crevljarju Cezarju Kapraniku se je zmešalo, da so ga morali oddati na opazovalnico v bolnici. — Hudo opekla se je Emilija Benco. Bila je pri ognjišču, kjer se ji je obleka vnela. Prepeljali so jo v bolnico.
Nesreča na žagi. Na žagi v Solkanu je zgrabila žaga všled nepaznosti 291etnega Kuljata iz Grgarja za desno roko in mu jo zmečkala. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
Dva prsta je odtrgalo na desni roki težaku Jakobu Petronijo v stiskalnici olja pri Sv. Andreju v Trstu; po neprevidnosti je prišel preblizo grabelj.
Kite na roki si je prerezala 121etna Anica Medica Račič' pri Buzetu, ko je kosila travo. Morata je v bolnico.
Preveč žejen je bil 261etni Karol,Godnik v Gorici, zato je pa ulomil v nekem hotelu v zalogo piva in vina. Tička so pa prijeli in ga zaprli na varen kraj.
Zmrznile so vse lagune pri Gradežu vsled velikega mraza zadnjega časa. Le tam, kjer je močnejša struja, se ni mogel napraviti led.
Huda nesreča je zadela rodovino čuvaja Scher na postaji JDekani v Istri. Čuvaj Lazar Scher je šel pp botro svojemu novorojenčku, pa ga ni bilo več nazaj. Se do danes nimajo sledu o njem. Domnevajo, da je utonil v Rižani, ko je šel od Pobegov črez jez na Partanu. Zapustil je ženo, tri otroke in mesec dni starega novorojenčka, ki pa še sedaj ni krščen.
Razpisana je' služba paznika na moški kaznilnici v Kopru.
¥ Vidovimi je umrl v sredo znani posestnik F. Pirjevec, katerega brat je računski ravnatelj v Gorici.
svetu.
Revolucija v Perziji. „Rusko Slovo“ javlja iz Moskve, da je n,ekdanje glavno mesto Perzije Ispahan v rokah 'revolucionarjev. Sah. izgublja vedno več pristašev in. Še .celo vojaki se mu trumoma iznever-jujejo. Po najnovejših vesteh je pustil šah po topništ-
vu bombardirali oni del Tavriža, v katerem se nahajajo revolucioriarji. Zaradi tega ljudstvo kar trumoma pristopa k revolucionarjem. Položaj šaha je zelo kritičen.
Nove odredbe za mornarico. V kongresu Zje-dinjenih držav je bila vložena, predloga, da mora imeti vsak parnik, ki zapusti amerikanska- pristanišča, priprave za brezžični brzojav.
Zopetno odlikovanje italijanske kraljice. Srbski kralj Peter je odlikoval italijansko kraljico Jeleno z redom sv. Save I. razreda. Posebni poslanec ponese kraljici v Rim red in pismo, v katerem ji kralj Peter častita na njenem junaškem delovanju pri nesrečni katastrofi v južni Italiji.
Abesinski cesar Menelik je nevarno obolel. Vesti preko Pariza javljajo, da je njegovo stanje brez vsakejnade. Vlado je za sedaj prevzela cesarica Taitu. Boje se, da bi v slučaju smrti Menelika ne nastali v glavnem mestu Addis Abeba nemiri, kateri bi bili za tamošnje Evropejce nevarni.
Japonski parobrod „Ibumaru“, je trčil s francoskim parnikom „Sydney“ v tokijski Inki. Ibumari“ je zadobil take poškodbe, da se jel potapljati. „Sydney“ je bil malo poškodovan, ter je nadaljeval svojo pot. Japonski mornarji so se vsi rešili.
Smrtni Skok artista. V Varšavi se je produciral v velikem cirkusu artist Ceryl. Senzaeijonalna točka v njegovem nastopu je bil skok v vodni basin iz visočine 120 čevljev. Ko je nekega večera zopet poskusil svoj skok je padel mesto v vodo, kraj basina, kjer je z razmesarjenimi udi mrtev obležal. Predstava je bila takoj prekinjena, ker je občinstvo od groze zapustilo cirkus.
Cela vas z občinskim predstojnikom vred odšla v Ameriko. Romunska vasica Simotelnik je doživela to redkost, da so vsi prebivalci sela z županom vred odšli v Ameriko-Občina je knpila veliko domeno da se parcelira, zato bi moral vsak vaščan prispevati 1000 kron. Ker pa niso zmogli teko velike svote, so se vsi odločili, da gredo z županom vred v Ameriko.
Glad v Mali Aziji je po poročilih vedno hujši. V Kenusu je do sedaj že pomrlo na gladu več oseb. Pomeč je myna.
Najnovejše vesti.
Slovenski dijaki mariborski so igrali včeraj dne 2. svečana v Narodnem domu Finžgarjevo igro „Divji lovec.“ Cisti dobiček igre je namenjen dijaški kuhinji. Občinstva je bilo polna dvorana. Dijaki so rešili svojo težavno nalogo nepričakovano dobro; v zahvalo jim je občinstvo ploskalo pri vsaki priliki. Igro samo že poznamo na mariborskem odru; kakor „Rokovnjači“ in „Deseti brat“ tako ima tudi „Divji' lovec“ vlaeno silo in jo bode obdržal. Razni narodni motivi, ki so v igri, narodno petje se dopada ljudstvu, dasi tudi tupatam ovira dejanje. Vaške navade naših krajev je pesnik primerno vpletel v dejanje, tako da se to razvija točno in vsakemu umljivo. Žal, da je še v občinstvu precej takih, ki ne umevajo naj-pretresljivejših in resnih prizorov in se celo v trenutkih, ko je človek ginjen do solz, ko z napetostjo pričakuje ugodne prilike zavozljanega dejanja, smejejo, kakor n. pr. v prizoru, ko moli Majda in prisega svojo obljubo, ali v najtragičnem momentu, ko rihtar znori in v svoji blodnji govori le o svojih gruntih in tolarjih. Tu je treba še ljudske šole. Le več iger še na oder, pa dobrih in pristno domačih! Dijaki so igrali spretno in z vnemo, katero moramo občudovati. Ponosni smemo biti na tako mladino, ki upošteva resno javno delo. Igralci so se žrtvovali za svoje sošolce, katerim je dijaška kuhinja velika dobrotnica. Že ta vzvišen namen jim je dal poguma in jih navdihnil z iskreno vnetostjo, da so se popolnoma vglobili vsak v svojo vlogo. Občudovali smo rihtarja (sedmošolca Mariniča),1, ki je izborno dovršil svojo ulogo in pridobil občinstvo zase: čutili smo ž njim, pomilovali nesrečnega skopuha in še bolj nesrečnega očeta. Majda (gdč. Neratova) je bilo pristno, pobožno, pošteno kmečko dekle, ki se je neprisiljeno, naravno obračala v vseh družbah, v katerih je nastopala. Lisjakov Gašper (osmošolec Zajc) je bil pravi bahatosti posestnikov sin. ki je zapravljal premoženje, kakor si ga< je pridobil na nepošten način, katerega pa sovražijo vsi vaški fantje. Njegovo kretanje je prav ugajalo. Janez, nesrečen toda pošten kočar (učiteljiščuik Fürst) je tunel vzbuditi pri vseh odkritega sočutja; le tupatam se nam je zdelo, da je preveč kazal zunanje, boli, ker to je nenaravno za kmečkega fanta. Ta ne tarna nikdar tako; obupno v svoji ljubezni,, ko razvajeni mestni 'gospodič. Vse je pa nadkriljevtil v svoji izborni igri Tonček, vaški norec (osmošolec Leskošek). Občinstvo mit je z obilnim ploskanjem izkazalo svoje prizhjanjd. Spretna njegova igra. je. oživela, marsikatere pTizore( in jim! dahi tem večje naravnosti. 'Smešno je bilo, kako je sirpmaček vlačil velikega srnjaka, kakor kakega,medveda. Tine (osmošolec Gnus) kakor tudi Sajetov Jure (osmošolec Fras) sta pogodila, zelo svojo ulogo. Kočarieo Marušo (gospa Marinova) poznamo že od nekdaj kot spretno igralko. Marsikatere pijančke med gledalci jpa je zanimal .posebno krčmar Grozdek (uči-teljiščnik Gobec).. Skupni nastopi deklet in fantov so nas očarali. To. ju bilo'čisto pravcato vaško življenje. Pogrešali smo le godbe; Zri kaj so se, neki učiteljišč-., piki puntali :S svojim dobrini orkestrom? Bolje bi bilo pustiti, medsebojne" muhe; v takih slučajih niso na . mestu. Z igro smo bili v. splošno v|i .jakozadovoljni in je tildi vrgla lepih kronic* (okoli 4o0 K) za dijaško kuhinjo, v prid revnim'dijakom.
Učenec, sin poštenih starišer, se sprejme, po doveršenju ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traun-u, Ptujska gora pri Ptuju.	60
Ksjhne orgle s tremi registri v manualu in enim registrom v pedalu, pripravne za majhno cerkev ali kapelico, se po ceni prodajo pri Jožefa Brandel, izdelovatelju orgelj v Mariboru.	48
Učenka za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Schillerstr. 6, H. nadstropje.	32
Vila ali lepa hiša z vinogradom, sadonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na uprat ništvo.
39
Trgovina mešanega blaga, gostilna, žganjetoč s prodajo tabaka, vinograd z amerikansko trto zasajen; prostorna hiša, krita z opeko, v prodajalni potrebna oprava, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Kedo, pove upravništvo.	42
üestawra©Ija XXXX^
arodni dom
v Maribora.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po leta adobno keglijšče. Vrtni paviljoni. Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
jEWB“ Cerkveni slikar 3*6
s Peter Markovič Ä
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. slov.
JT občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
^ posebno altarnih in bandernih slik, križevih po- jr žž tov itd. vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ^ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ O času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj- ^ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne slike: za poletni čas- se pa priporočam že zdaj za večja dela; za slikanje cerkva v različnih jr ^ slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. 23^?
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najnižje cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
3STa debel-».	drobno.
Hotel
Pri belem volu v Celju
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hranozaletoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
s se priporoča za obilni obisk, s
Svoji Is svojim!
Urar, očalar in zlatar
Franj o Bnreš
Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,	10
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega ^ priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine,
-.	.f. .v	ii	j u*	ur itd. po najnižji ceni.
do najfinejsega v vseh slojih se dobi po	r	^
.v	i •	Popravila se točno in hitro izvršujejo. 33?
zmzanih cenah pri	34	^	^
.Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov1
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
S Pohištvo
o Izdelovatelj cerkvenega orodja In posode Q
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulina št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
O
o o o
Svoji k svojim!
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št 4.
Izdelovanje pletenin na stroja in sicer: nogavice, bluze, jopiče itd.
Vsa v svojo stroko spadajoča dela po 36	nizkih cenah.
Svoji k svojim!
SMT” „Širite Stražo-* S
X
X
X
Franc Podgoršek ..
itandažist in rofeavlčar, 21 ^
X
X
X
X
X	Ä
* Maribor, Grajska ulica štev 7 §
Q se priporoča cenj. občinstvu v izde- Q J lovanje vsakovrstnih bandaž in rokavic. £
Ul Popravila se točno izpolnijo. j*
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah.
Svečar in medičar
Jožef Dufek, maeiboe
Viktringhofova ul. 30
priporoča prečastiti duhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
Narodni dom Slov. Gradec
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje javiti, da sem s 1. februarjem t. 1. prevzel
gostilno
v Narodnem domu y Slov. Gradcu.
Imam jako dobra, mnogovrstna štajerska vina, ameri-kanske in stare trte na razpolago. Topla in mrzla jedila so vedno na izbero. — Cene kvilantne, postrežba točna. — Prosim, da me cenjeno občinstvo izvoli počastiti z obilnem posetom.
S spoštovanjem
Anton Vilčnik.
(JstanoelJ. 1. 1*85.
TISKARNA SV.CMAl MARIBORU
z najboljšimi stroji in najnovejšimi črkami oskrbljena, prevzame vsa v nje stroko spadajoča dela, kakec vsakovrstno forranlare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blankete, eksponzarje, pobotnico Itd.
Za trgovca: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, koverte z naslovom, dopisnico iti
Za razee korporacije in društva: pravita, letna poročila, pristopnic« a člani vabita na veselice
::	:: k t.«.	:: ::
Koroška eesta št, B.
Dosedajni promet čez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: ,18530 K
X
* Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št." 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/s% brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5% do 5»/,% brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertaoija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovale prekinilo.
: Oskrbuje svojim članom Izterjevanje njihovih terjatev. ==
Brezplačno reševanje vseh zadev.	4