V POLHOVEM GRADCU
Za asfaltom je na vrsti grad
O novih asfaltnih površinah, ki so zdaj pokrile še pota v starem vaškem jedru Polhovega Gradca, smo v Naši kotnuni že poročali. Asfalt je tako zdaj dobil praktično celotni stari del vasi, edina »bela (maka-damska) lisa« ostaja pot od gradu do Potoka, ki pa jo upravlja Komunalno podjetje Ljubljana. Te naj bi se Pograjci družno s Komunalnim podjetjem lotili tam na začetku prihodnjega leta.
Hkrati z novim asfaltom, je pod vaškim župniš-čem »zrastlo« tudi novo stopnišče (s tem so pridobili na prostoru) in nov podporni zid z nosilcem v dolžini kakih petdeset metrov.
Kot pravi predsednik sveta KS Polhov Gradec Marjan Plestenjak, so levji delež pri tem delu nosili krajani sami, ki so skupno opravili blizu 2.000 udar-niških ur in zabetonirali prek 450 kvadratnih metrov škarp, medtetn ko je KS priskrbela pesek. Glavna dela na samih cestah pa je (ob financiranju Komunal-ne skupnosti ljubljanskih občin) opravilo Komunal-no podjetje Ljubljana. Neposredni stroški so bili razmeroma nizki - 700 tisoč dinarjev - saj so kar polovico investicije z delom in materialom prispevali krajani.
»Med najprizadevnejšimi je treba vsekakor ome-niti predsednika gradbenega odbora Franca Čamerni-ka, ki je od začetka do kraja vodil dela,« pravi Marjan Plestenjak. »Žal pa se nekateri posamezniki
niso udeleževali niti delovnih akcij, niti prispevali z denarjem, zato jih mislimo dati na oglasno desko«
Grad ne bo več propadal
Če je verjeti podjetnemu prvemu možu KS Polhov Gradec, se je naposled našlo pravšnje zdravilo tudi za dotrajani pograjski grad. Tega se je zdaj ob izdatni finančni injekciji mestne in občinske kulturne skup-nosti lotilo Gradbeno podjetje Grosuplje. Trenutno potekajo obnovitvena dela med streho in drugim nadstropjem, s tem, da posebej utrjujejo vezi, ki držijo zidove skupaj.
»Naslednja faza bo obnova prvega nadstropja, začela pa naj bi se že tam enkrat julija. Zagotovljene-ga je kar precej denarja (22 milijonov dinarjev), krajevna skupnost pa bo zgradila vodovod do grašči-ne. Grad je bil že na robu propada. Če ne bi bili pred leti obnovili njegove strehe, bi bil že v ruševinah. Vse inštitucije, od občine do Mestne kulturne skup-nosti so pokazale veliko razumevanja za njegovo obnovo in tudi zagotovile sredstva. Ko bo grad en-krat obnovljen, naj bi postal nekakšen kulturni cen-ter tega kraja, kjer naj bi se med drugim našel tudi prostor za slikarske ateljeje,« je povedal Marjan Plestenjak.
B. VRHOVEC