GEOLOGIJA 58/1, 99-100, Ljubljana 2015 
 V spomin Igorju špacapanu 


Dne 17. marca 2015 smo se na pokopali{~u v [marju – Sap z globoko žalostjo v srcih poslovili od izjemnega ~loveka, Igorja [pacapana. Igor ni bil samo izjemno dober strokovnjak s podro~ja inženirske 
geologije, bil je zvest soprog in skrben o~e trem otrokom ter prijazen 
dedek {tevilnim vnukom. 
Igor [pacapan se je rodil 27. 8. 1947 v Postojni, mladost pa je 
preživljal v Vipavski dolini. Po zaklju~ku osnovne {ole, ki jo je 
obiskoval v Ajdov{~ini, je z vpisom na gimnazijo Jurija Vege v Idriji 
nakazal, da mu je naravoslovje zelo pri srcu. Razumljivo je, da je svoje izobraževanje nadaljeval na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Odlo~il se je za {tudij geologije. Po zaklju~ku {tudija in opravljenem služenju voja{kega roka se je leta 1976 zaposlil na Zavodu za raziskavo materialov in konstrukcij, kjer je služboval vse do upokojitve konec leta 2014. V inženirsko geologijo ga je v prvih letih službovanja vpeljal Anton Grim{i~ar, ki je bil v tistem obdobju vodilni inženirski geolog v Sloveniji. 
Prvi izzivi so bili geolo{ki pregledi gradbenih jam za gradbene 
konstrukcije na obmo~ju Velenja. Na ta na~in je spoznal, kako sta geolo{ka in gradbena stroka povezani in prepleteni. Ta dognanja je koristno uporabil pri izdelavi geolo{ko geotehni~nih podlog za projekte {tevilnih infrastrukturnih objektov. Strokovni razcvet je dosegel v obdobju Nacionalnega programa izgradnje slovenskih avtocest (NPIAC), ki se je pri~el leta 1993. Brez pretiravanja lahko re~emo, da je bil Igor [pacapan glavni tvorec omenjenega nacionalnega projekta, saj je od 514 km avtocest geolo{ko in geotehni~no obdelal ve~ kot polovico odsekov. Kronolo{ko je odsek HC Razdrto – Vipava eden prvih projektov, za katere je pripravil geotehni~ne podloge. Sledil je odsek AC Arja vas – Vransko, nato dograditev AC Arja vas – Celje – Dramlje – Sl. Konjice – Sl. Bistrica – Fram. Po {tajerski »etapi« je sledila Dolenjska, kjer je izdelal geolo{ko geotehni~na poro~ila za vse projektne nivoje odsekov Trebnje – Hrastje, Korenitka – Pluska, Novo mesto – Kronovo in Kronovo – Dobru{ka vas. V letu 2004 se je ponovno pri~elo na~rtovanje avtocest na Štajerskem in v Prekmurju. Podpisan je pod geolo{ko geotehni{ko dokumentacijo odsekov sp. Senarska – Cogetinci ­Vu~ja vas – Beltinci in Beltinci – Pince. V zadnjem obdobju je sodeloval pri projektiranju AC odseka Slivnica – Draženci. Na projektih zadnjega AC odseka v okviru NPIAC Draženci – Gru{kovje, ki se bo pri~el graditi v leto{njem letu, pa je [pacapan podpisan kot odgovorni projektant geotehnike. Bil je glavni in odgovorni geolog in geotehnik pri na~rtovanju tretje razvojne osi in sicer tako na severu (Sl. Gradec – Dravograd) kakor na jugu (Novo mesto – Metlika – ^rnomelj). Poleg aktivne vloge v NPIAC je igral pomembno vlogo pri na~rtovanju železnic in sicer pri projektu drugega tira od Diva~e do Kopra in od Maribora do [entilja, izgradnji izven-nivojskih križanj železnice in ceste na odseku Pragersko – Hodo{, idejnih zasnovah za izgradnjo železni{kega Ljubljanskega vozli{~a in obnovi železni{ke proge Beltinci – Lendava. Nabor izdelanih geolo{ko geotehni~nih poro~il kolega [pacapana je {e bistveno dalj{i in je shranjen v arhivu Gradbenega in{tituta ZRMK. V tem zapisu so namre~ navedeni le glavni projekti infrastrukturnih objektov. 
Ne glede na izjemno bibliografijo strokovne dokumentacije je bilo za Igorja [pacapana zna~ilno, 
da so vsi izdelani dokumenti enako kvalitetni ne glede na pomembnost in odmevnost posameznega 
projekta. Vsa poro~ila so vsebinsko in grafi~no vrhunsko obdelana. Poleg preglednega in natan~nega 
opisa obravnavanega prostora so bile jasno navedene vse raziskave, ki so bile vedno racionalne ne glede 
na naro~nika. Obdelava pridobljenih podatkov je bila brezhibna in je projektantom podala vhodne podatke za izdelavo kvalitetnega projekta. Tega so se projektanti dobro zavedali, zato je bila njihova želja po sodelovanju prav s kolegom [pacapanom pogosto izražena. O kvaliteti njegovih izdelkov 
nazorno pri~ajo poro~ila recenzentov njegovih poro~il, ki obi~ajno niso imeli nikakr{nih pripomb in so 
jih dajali za vzor ostalim geologom in geotehnikom. ^eravno kolega [pacapan v svojem aktivnem obdobju ni uporabljal osebnega ra~unalnika, je sledil 
ra~unalni{kim programom s podro~ja geotehnike, ki ob primernih vhodnih podatkih omogo~ajo hitre 
izra~une in preveritve stabilnosti in nosilnosti. Delo je zaupal svojim mlaj{im sodelavcem pri tem, da je na »svoj na~in« redno kontroliral ustreznost dobljenih rezultatov. Uporabljal je rezultate in nova znanja s podro~ja terenskih in laboratorijskih raziskav, tehnolo{ke možnosti za grafi~no in tekstualno pripravo kon~nega poro~ila, bistveno pa je bilo njegovo inženirsko geolo{ko znanje in sposobnost, da je vse to združil v kon~na poro~ila, ki so berljiva, natan~na, razumljiva in vzor tistim, ki bodo na tem podro~ju delali naprej. 
Vsi, ki smo bili z Igorjem v poslovnih kontaktih, smo prej ali slej ugotovili da je njegova predanost delu neizmerna. Ob velikih obsežnih nalogah pa je bil sposoben problem, ki se je pojavil na terenu med gradnjo, hitro razumeti in kar takoj najti enostavno inženirsko re{itev. V obdobju zadnjih 10 let je nekatere faze dela zaupal svojim sodelavcem, ogromen delež pa je vedno opravil sam. Od sodelavcev je prav tako pri~akoval doslednost in predanost delu, po dobro opravljenem delu pa je z njimi delil tudi 
zadovoljstvo ob pohvalah. S sodelavci je v pisarni in na terenu v zadnjih letih preživel verjetno ve~ ~asa kot med doma~imi. Pa 
vendar bi lahko rekli, da mu je veselje prina{alo uspe{no delo in ob~asni kratki dopusti ali pa drobne 
družinske obveznosti, od nakupov pa do ob~asnih prevozov vnukov, ki jim je z veseljem prilagodil svoj res dolg delovni dan. 
Z odhodom kolega Igorja [pacapana bo v slovenski inženirski geologiji in gradbeni geotehniki zazevala velika praznina. Nam, ki smo ga imeli privilegij poznati, bo ostal lep spomin na izjemnega ~loveka. Mlaj{im generacijam pa bodo ostali {tevilni vsebinsko bogati in tehni~no natan~ni dokumenti kot primer popolnosti. Na ta na~in bo Igor [pacapan za vedno ostal med nami. 
Andrej Lo~ni{kar 
Du{ka Broži~ Matjaž Kromar