Leonie Vrtačnik Horvat1
Epizode dušenja
V urgentno ambulanto zaradi nedavne epizode dušenja prihaja zaskrbljen 51-letni moški sku-
paj z ženo. Nujno pomoč je zaradi ponavljajočih se težav poiskal že večkrat – v zadnjem tednu
trikrat – nazadnje pred dvema dnevoma.
Gospod pove, da ima še vedno težave z dihanjem. Pojavljajo se epizode dušenja, ki trajajo
približno minuto in so pogostejše, ko se odpravi k počitku – večkrat se zgodijo tudi med spa-
njem. Žena pove, da ponoči pogosto sliši moževo dihanje kot visok, piskajoči zvok. Včasih se poja-
vi več zaporednih epizod. Po epizodi gospod še nekaj sekund diha oteženo in opiše občutek nabiranja
sluzi v grlu. Pogosto ima tudi kisel občutek v ustih. Sicer gospod navaja tudi kroničen, suh kašelj
in bolečino za prsnico – skrbi ga, da gre za srčni infarkt. Ob prejšnjem obisku urgentne ambu-
lante je gospod prejel Apaurin®, ki pa ga ni zaužil, saj je razumel, da zdravilo blaži anksioz-
nost, in dobil občutek, da zdravnik stanja ne jemlje resno. Bolnika je pred tremi tedni pregledal
tudi otorinolaringolog, ki meni, da je do dušenja prišlo zaradi refluksa želodčne kisline, saj so
bile ob pregledu glasilke vidno vnete, z znaki erozije. Bolniku se zdi, da bi lahko težave izvira-
le drugje, saj zgage ne čuti pogosto, tudi drugi znaki se z diagnozo ne ujemajo najbolje. Bolnik
pove, da se nikakor ne more odvaditi kave in da dnevno še vedno spije 2–3. Kajenje zanika. Dela
kot računovodja in navaja bolj sedeč slog življenja.
Krvni tlak na rednem zdravljenju z lizinoprilom (10 mg dnevno) znaša 130/80 mmHg. Srčni
utrip 76/min, saturacija hemoglobina s kisikom je 97 %. Telesna temperatura 37 °C. Indeks tele-
sne mase (ITM) je okoli 30 (debelost). Sluznica žrela je blago pordela, otekla, vendar lezij ni.
Glas je rahlo hripav. Vratne bezgavke niso tipne, ščitnica je normalne velikosti. Pri osluškova-
nju nad pljuči slišno normalno dihanje; piskov ali pokov ni. Frekvenca dihanja je 14 dihov/min,
globina dihanja je normalna, diha brez pomožne muskulature. Kapilarni povratek je ustrezen,
cianoze ni. Pri palpaciji je trebuh mehak, neboleč, brez povečanih organov ali tipnih mas. Anemije
ni. Troponin je negativen. Po opravljenem EKG ugotovite normalen sinusni ritem.
vprašanja
1. Kaj bi bila vaša delovna diagnoza?
2. Katere bi bile vaše diferencialne diagnoze?
3. Kaj povzroči gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB)?
4. Katere nadaljnje teste bi priporočili z vidika urgentne obravnave?
5. Kakšno akutno zdravljenje bi ponudili za simptome GERB in laringealne krče?
6. Kako bi obravnavali bolnikovo anksioznost, povezano z laringealnimi krči in oteženim
dihanjem?
7. Kakšni so možni zapleti, če bolnik ostane nezdravljen?
8. Zakaj lahko pri GERB pride do laringealnih krčev?
Odgovore na vprašanja najdete na naslednji strani.
413Med Razgl. 2024; 63 (4): 413–20 • doi: 10.61300/mr6304jjj • Diagnostični izziv
1 Leonie Vrtačnik Horvat, štud. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
leonie.vrtacnikhorvat@medrazgl.si
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 413
Odgovori
1. GERB je stanje, pri katerem želodčna kislina in vsebina uhajata nazaj v požiralnik. To
povzroča simptome, kot so zgaga, kisel okus v ustih, bolečine v prsih in težave pri poži-
ranju (1, 2). Povzroči lahko tudi draženje grla, kašelj, hripavost in včasih celo laringealne
krče, kar se kaže kot občutek dušenja ali oteženega dihanja. Ker je želodčna kislina pri
bolniku v opisanem kliničnem primeru dosegla grlo, lahko govorimo tudi o laringo-
faringealnem refluksu, znanem kot tihi refluks (angl. silent reflux), saj lahko ne pov-
zroča običajnih simptomov refluksa. Pogosto se simptomi poslabšajo po jedi ali med
ležanjem. Za zdravljenje GERB se uporabljajo predvsem zaviralci protonske črpalke
in antacidi ter se svetuje sprememba življenjskega sloga (1–3).
2. Pri diferencialni diagnozi je treba zaradi nespecifičnosti simptomov pomisliti na več
drugih možnih stanj, ki lahko povzročajo podobne težave. Najpogostejše diferencial-
ne diagnoze za GERB z laringealnimi krči so (4–16):
• Astma, kronični bronhitis, alergija in okužbe zgornjih dihalnih poti: povzročajo teža-
ve z dihanjem, kašelj, občutek tujka v grlu, draženje in dušenje, kar spominja na GERB
z laringealnimi krči. Naštete bolezni lahko tudi soobstajajo z GERB, astma in kro-
nični bronhitis pa sta lahko tudi povzročena z GERB.
• Pljučni rak: bolnik ima kroničen, suh, nepojasnjen kašelj; lahko tudi oteži dihanje, pose-
bej ob obstrukciji dihalnih poti ali vnetju. Tveganje za razvoj pljučnega raka pred-
stavljata bolnikova starost in višji ITM (debelost), zmanjšuje pa ga dejstvo, da ne kadi.
Sistemski znaki raka, kot so nepojasnjeno hujšanje, utrujenost in potenje, so odso-
tni; tudi pri telesnem pregledu ni običajnih pokazateljev pljučnega raka – dihanje nad
pljuči je normalno, nasičenost hemoglobina s kisikom in frekvenca dihanja sta nor-
malni – ti podatki zmanjšajo sum na pljučnega raka, vendar lahko manj obsežni raki
ali raki v zgodnjih stadijih povzročajo minimalne simptome in znake.
• Disfunkcija glasilk: vključuje neustrezno zapiranje glasilk med vdihom, kar vodi do
epizod težkega dihanja ali dušenja.
• Kronični rinosinuzitis s postnazalnim izcedkom: lahko povzroči vztrajen suh kašelj,
draženje grla in občutek nabiranja sluzi.
• Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB): čeprav bolnik ni kadilec, se lahko
KOPB pojavi tudi zaradi drugih dejavnikov tveganja, kot so okoljski dražilci ali debelost.
• Obstruktivna spalna apneja (OSA): pogostejša je pri ljudeh s prekomerno telesno težo
in sedečim življenjskim slogom. OSA lahko povzroča nočne epizode dušenja in suh
kašelj. Pogost simptom je utrujenost, ki pa je bolnik ne navaja.
• Intersticijska bolezen pljuč: čeprav bolnikova trenutna klinična slika ne nakazuje močno
na intersticijsko pljučno bolezen, pa je suh kašelj lahko njen zgodnji pokazatelj.
• Angina pektoris ali infarkt srčne mišice: bolečina v prsih zaradi srčne bolezni lahko
spominja na bolečino zaradi zgage in refluksa, zato je treba izključiti srčno-žilne vzroke.
• Ezofagealna striktura: zoženje požiralnika zaradi brazgotinjenja lahko povzroča
težave pri požiranju in bolečine, podobno kot GERB.
• Hiatalna hernija: del želodca zdrsne v prsno votlino skozi prepono; lahko povzroča
podobne simptome kot GERB.
• Peptična razjeda in okužba s Helicobacter pylori: okužba lahko povzroči vnetje želodčne
sluznice, kar lahko privede do razjed. Pojavljajo se lahko tudi bolečine v zgornjem
delu trebuha in zgaga.
414 Leonie Vrtačnik Horvat Epizode dušenja
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 414
• Ahalazija požiralnika: pojavljajo se težave pri požiranju zaradi okvare gibljivosti poži-
ralnika, kar povzroči zastoje hrane. Tako kot GERB lahko povzroči občutek polno-
sti, bolečine in težave pri požiranju, čeprav pri ahalaziji ni refluksa želodčne kisline
kot pri GERB. Simptoma ahalazije, kot sta zgaga in bolečina v prsih, lahko spomin-
jata na GERB.
• Eozinofilni ezofagitis: eozinofilno vnetje požiralnika pogosto povzroča simptome,
podobne GERB, kot so težave pri požiranju, bolečine v prsih in zgaga. Vzrok za
eozinofilni ezofagitis je imunsko vnetje, medtem ko gre pri GERB za refluks želod-
čne kisline.
• Ruminacijski sindrom: pomeni vračanje neprebavljene hrane v ustno votlino. Povzroči
lahko podobne simptome kot GERB, kot so pekoča bolečina v prsih, napihnjenost
in občutek, da hrana ne prehaja normalno skozi požiralnik, vendar pri ruminacijskem
sindromu ni prisoten refluks želodčne kisline.
• Motilitetne motnje prebavil, vključujoč gastroparezo: lahko povzročijo simptome,
kot so napihnjenost, slabost, bruhanje in občutek polnosti, kar je podobno nekate-
rim simptomom GERB. Obe stanji lahko povzročita prebavne težave in nelagodje
v zgornjem delu trebuha.
• Sindrom razdražljivega črevesa: motnje v črevesju, ki povzročajo bolečine v trebuhu,
napihnjenost, drisko ali zaprtje. Podobno kot pri GERB lahko stres ali prehranske nava-
de poslabšajo simptome, vendar se pri sindromu razdražljivega črevesa običajno ne
pojavi refluks želodčne kisline v požiralnik.
3. Dejavniki tveganja za GERB so (1, 13, 17–20):
• Prekomerna telesna masa: povečuje pritisk na želodec, kar lahko povzroči refluks
želodčne kisline v požiralnik.
• Nosečnost: hormonske spremembe in povečanje pritiska na želodec lahko sprožijo
ali poslabšajo GERB.
• Nezdrava prehrana: začinjena hrana, bogata z maščobami, kisle pijače in kofein pove-
čajo tveganje za GERB.
• Kajenje: sprošča zgornji ezofagealni sfinkter, kar omogoči lažji prehod želodčne kisli-
ne v požiralnik. Kajenje tudi spodbuja kašelj, ki lahko poslabša simptome.
• Prekomerno uživanje alkohola: alkohol povečuje izločanje želodčne kisline in oslabi
funkcijo spodnjega ezofagealnega sfinktra, kar omogoči refluks.
• Jemanje določenih zdravil: nekatera zdravila, kot so nesteroidna protivnetna zdra-
vila, zdravila za krvni tlak (npr. zaviralci kalcijevih kanalov) ali pomirjevala, lahko
sprostijo spodnji ezofagealni sfinkter in povečajo tveganje za refluks.
• Hiatalna kila: pri tej bolezni se del želodca premakne v prsni koš, kar lahko oteži
normalno delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra in poveča tveganje za refluks.
• Stres in anksioznost: stres lahko povzroči povečanje količine želodčne kisline in pove-
ča občutljivost požiralnika, kar poslabša simptome GERB.
• Počivanje ali spanje takoj po jedi: ležanje po obroku poveča verjetnost, da želodčna
kislina preide v požiralnik.
• Starost: s starostjo oslabi delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra, kar povečuje
tveganje za razvoj GERB.
• Uživanje velikih obrokov: obroki z veliko količino hrane povečajo količino želodčne
kisline in pritisk na spodnji ezofagealni sfinkter, kar povzroči refluks.
415Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 415
4. Za nadaljnjo oceno bolnika z laringealnimi krči in GERB bi priporočili naslednje
preiskave (3, 15–17, 21, 22):
• 24-urno merjenje pH za oceno stopnje refluksa.
• Ezofagealno manometrijo za oceno funkcije požiralnika in mišičnih kontrakcij.
• Ezofagogastroduodenoskopijo (EGD) za preverjanje morebitnih poškodb sluznice poži-
ralnika.
• Radiološke preiskave, kot je RTG-pregled požiralnika z barijem. S to preiskavo je
mogoče zaznati ezofagitis, ezofagealno strikturo, hiatalno hernijo in tumorje, ven-
dar ni primeren kot diagnostični test za GERB. Test se uporabi za ugotovitev posle-
dic GERB pri osebi in možnih razlogov za razvoj GERB: ta namreč lahko vodi v ezo-
fagitis, zoženje požiralnika in rakaste tvorbe; hiatalna hernija pa lahko povzroča
GERB.
• Bilimetrijo; 24-urna bilimetrija omogoča spektrofotometrično merjenje koncentra-
cije bilirubina v svetlini požiralnika.
• Intraluminalno ezofagealno električno impedanco; temelji na merjenju sprememb
upornosti (impedance) med dvema kovinskima elektrodama na katetru, ki jo pov-
zroči prisotnost bolusa v svetlini požiralnika. Električna prevodnost je povezana z ion-
sko koncentracijo vsebine v požiralniku – večja kot je ionska koncentracija, nižja je
upornost. Vsebina z visoko ionsko koncentracijo (npr. refluks, hrana) ima relativno
nizko upornost v primerjavi s steno požiralnika ali zrakom. Ob prihodu bolusa se
impedanca najprej poveča zaradi prisotnosti zraka pred bolusom, nato pa hitro pade,
ko bolus z visoko ionsko koncentracijo poveča prevodnost. Dokler je bolus med elek-
trodama, ostaja impedanca nizka. Krčenje požiralnika odstranjuje bolus, zato se upor-
nost kratkotrajno poveča. Več merilnih segmentov v požiralniku omogoča zaznavanje
smeri gibanja bolusa; anterogradno gibanje (požiranje) se kaže s spremembami upor-
nosti od proksimalnega k distalnemu delu, medtem ko retrogradno gibanje (refluks)
kaže spremembe v obratni smeri.
5. Pri zdravljenju GERB in laringealnih krčev pridejo v poštev (3, 13, 17, 21, 23):
• Zdravila:
• Antacidi: ublažijo simptome z nevtralizacijo želodčne kisline, saj vsebujejo bazi-
čne učinkovine, kot so magnezijev hidroksid, aluminijev hidroksid, kalcijev kar-
bonat in natrijev bikarbonat. Učinek je v primerjavi z drugimi zdravili za lajšanje
simptomov GERB relativno hiter, vendar kratkotrajen, saj ne odpravi vzroka. Antacidi
so primerni za lajšanje blažje in občasne zgage, vendar niso primerni za dolgo-
ročno zdravljenje kroničnih težav.
• Zaviralci histaminskega receptorja H2: zmanjšujejo proizvodnjo želodčne kisline
in lahko pomagajo pri lajšanju simptomov že v nekaj urah.
• Zaviralci protonske črpalke (angl. proton pump inhibitors, PPI): se kovalentno
vežejo na protonsko črpalko H+/K+-ATP-azo. Ireverzibilna vezava črpalko zavira
in posledično je proizvedene manj želodčne kisline. PPI so pri GERB učinkoviti
na daljši rok.
• Zdravila na osnovi alginatov: ustvarijo zaščitni sloj na vrhu želodčne vsebine, kar
pomaga preprečiti, da bi dosegla požiralnik.
• Kalij kompetitivni zaviralci kisline (angl. potassium-competitive acid blockers, P-CAB):
s kompetitivnim zaviranjem kalijevih ionov na protonski črpalki H+/K+-ATPaza
v želodcu preprečujejo sproščanje kisline v želodčno votlino.
416 Leonie Vrtačnik Horvat Epizode dušenja
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 416
• Baklofen: agonist GABA-B-receptorjev z zaviranjem vagalnega živca zmanjšuje
spontano sproščanje spodnjega ezofagealnega sfinktra.
• Sukralfat: prekriva sluznico požiralnika in želodca ter jo ščiti pred kislinami in
encimi, kar omogoča celjenje poškodb.
• Prokinetična zdravila: spodbujajo gibanje hrane skozi želodec.
• Napotitev k specialistom:
• gastroenterolog in
• otorinolaringolog.
• Izobraževanje o spremembah življenjskega sloga:
• izogibanje hrani in pijačam, ki sprožajo refluks (mastna in začinjena hrana, citrusi, kofein,
alkohol itd.),
• vzdrževanje ali izguba telesne teže,
• zgodnji obroki,
• prenehanje kajenja,
• dvignjeno vzglavje postelje med spanjem oz. počitkom in ležanje na levi strani in
• spodbujanje rednih obrokov in izogibanje prenajedanju.
• Nadaljnja obravnava:
• Pomembno je spremljanje simptomov in ocenjevanje učinkovitosti zdravljenja.
• Kirurško zdravljenje:
• Fundoplikacija po Nissnu je kirurški poseg, pri katerem se zgornji del želodca
(fundus) ovije okoli spodnjega dela požiralnika z namenom, da se okrepi spodnji
ezofagealni sfinkter.
• Kirurški poseg LINX, pri katerem se okoli spodnjega ezofagealnega sfinktra name-
sti majhen prilagodljiv obroč iz magnetnih titanovih kroglic.
• Transoralna incizijska fundoplikacija (TIF®) je postopek, pri katerem se skozi usta name-
sti polipropilenski vstavek, ki izboljša funkcijo spodnjega ezofagealnega sfinktra.
V primeru večje hiatalne hernije je najprej treba operirati hernijo oz. združiti operaciji.
6. Pomembno je, da se opravi ustrezna diagnostika in izključi življenje ogrožajoča stanja.
Od tu naprej je ključnega pomena sporazumevanje z bolnikom, ki potrebuje oceno res-
nosti stanja in občutek, da je slišan. V opisanem kliničnem primeru je razvidno, da je
prišlo do šuma v sporazumevanju.
Bolniku pojasnite, da laringealni krči ne ogrožajo življenja, čeprav lahko povzročijo
občutek dušenja in vzbudijo strah pred zadušitvijo. Izobraževanje bolnika o GERB in
povezavi s krči lahko zmanjša strah pred resnejšimi stanji. Vprašajte bolnika, če ga
zanima še kar koli o bolezni. Če ima bolnik neznačilne simptome, jih lahko obrazlo-
žite na bolniku razumljiv način.
Učenje sprostitvenih tehnik in nadzorovanega dihanja (npr. diafragmatično dihanje)
pomaga preprečiti hiperventilacijo. Za kratkotrajno lajšanje anksioznosti med akutnimi
krči se lahko predpišejo anksiolitiki ali blaga uspavala. Vendar so nekatera od teh zdra-
vil tudi miorelaksanti, ki lahko oslabijo funkcijo spodnjega in zgornjega ezofagealnega
sfinktra ter posledično poslabšajo refluks.
Svetujte tudi izogibanje sprožilcem, kot so obroki pred spanjem, kajenje in stresne situa-
cije, da zmanjšate simptome GERB in anksioznosti. Po potrebi vzpostavite sodelovanje
s psihologi za bolnike s trajno ali močno izraženo anksioznostjo. Kognitivno-vedenjska
terapija lahko spremeni negativne misli, povezane s strahom pred zadušitvijo ali teža-
vami z dihanjem.
417Med Razgl. 2024; 63 (4):
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 417
7. Če se GERB ne zdravi, lahko pride do zapletov, kot so (1, 2, 13, 17, 23–25):
• Ezofagitis: vnetje požiralnika lahko povzroči bolečino in težave pri požiranju.
• Stenoza požiralnika: kronično draženje lahko povzroči tvorbo brazgotin, kar zoži poži-
ralnik in poveča tveganje za raka požiralnika.
• Barrettov požiralnik: gre za metaplazijo epitelnih celic požiralnika, ki oblagajo poži-
ralnik. Zaradi stalnega draženja požiralnika z želodčno kislino se celice, ki običajno
obdajajo požiralnik, postopoma spremenijo v celice, ki so bolj odporne na želodčno
kislino, podobne tistim v črevesju. Barrettov požiralnik povečuje tveganje za razvoj
adenokarcinoma požiralnika.
• Težave z dihanjem: refluks želodčne kisline lahko povzroči kronični kašelj, astmo
ali aspiracijsko pljučnico zaradi vdihavanja želodčne vsebine v pljuča.
• Zobne težave: kislina lahko razjeda zobno sklenino, kar lahko pripomore k nastanku
kariesa in bolezni dlesni.
• Težave z grlom in glasilkami: kronično draženje lahko povzroči hripavost, vneto grlo
ali laringitis.
• Pomanjkanje hranil: težave pri požiranju lahko privedejo do zmanjšanega vnosa hrane
in podhranjenosti.
• Ponavljajoča se vnetja ušes.
• Krvavitve.
8. Natančna patofiziologija laringealnih krčev ni dokončno prepoznana. Verjetno gre za
zaščitni refleks pred aspiracijo želodčne kisline. Kemoreceptorji, ki jih oživčujeta zgor-
nji (lat. n. laryngeus superior) in povratni grlni živec (lat. n. laryngeus recurrens), tako
sprožijo refleks pri nizkem pH. Lokalno vnetje, ki je prisotno pri bolnikih z GERB, še
dodatno poveča občutljivost refleksa (25–27).
418 Leonie Vrtačnik Horvat Epizode dušenja
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 418
419Med Razgl. 2024; 63 (4):
LITERaTURa
1. Bojan T. Gastroezofagealna refluksna bolezen. Med razgl. 2004; 43: 261–77.
2. Gastroezofagealni refluks, hiatalna kila, zgaga [internet]. Ljubljana: 24 ur [citirano 2024 Sep 19]. Dosegljivo
na: https://vizita.si/leksikon/gastroezofagealni-refluks-hiatalna-kila-zgaga.html
3. Frazzoni L, Fuccio L, Zagari RM. Management of gastro-esophageal reflux disease: Practice-oriented answers
to clinical questions. World J Gastroenterol. 2023; 29 (5): 773–9. doi: 10.3748/wjg.v29.i5.773
4. Watson S. Laryngospasm [internet]. New York: WedMD; c2024 [citirano 2024 Sep 19]. Dosegljivo na:
https://www.webmd.com/heartburn-gerd/laryngospasm-causes-symptoms-and-treatments
5. Amarnath S, Starr A, Chukkalore D, et al. The association between gastroesophageal reflux disease and
non-small cell lung cancer: A retrospective case-control study. Gastroenterology Res. 2022; 15 (4): 173–9. doi:
10.14740/gr1537
6. Siddiqui F, Vaqar S, Siddiqui AH. Lung Cancer [internet].Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; [citirano
2024 Nov 23]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482357/
7. Vocal chord dysfunction [internet]. Cleveland: Cleveland Clinic [citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo na:
https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/17623-vocal-cord-dysfunction
8. O'Hara J, Jones NS. Post-nasal drip syndrome: Most patients with purulent nasal secretions do not complain
of chronic cough. Rhinology. 2006; 44 (4): 270–3.
9. Chronic obstructive pulmonary disease [internet]. Cleveland: Cleveland Clinic [citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo
na: https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/8709-chronic-obstructive-pulmonary-disease-copd
10. CDC: About COPD [internet]. Atlanta: Centers for Disease Control and Prevention [citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo
na: https://www.cdc.gov/copd/about/index.html
11. Obstructive sleep apnea [internet]. Cleveland: Cleveland Clinic; c2024 [citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo na:
https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/24443-obstructive-sleep-apnea-osa
12. NIH: What are interstital lung diseases? [internet]. Bethesda: National heart, lung and blood institute; c2024
[citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo na: https://www.nhlbi.nih.gov/health/interstitial-lung-diseases/symptoms
13. Mayo Clinic: Gastroesophageal reflux disease (GERD) [internet]. Rochester: Mayo Clinic; c2024 [citirano 2024
Sep 15]. Dosegljivo na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/gerd/symptoms-causes/
syc-20361940
14. Esophageal strictures [internet]. Cleveland: Cleveland Clinic; c2024 [citirano 2024 Nov 23]. Dosegljivo na:
https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21456-esophageal-strictures
15. Patti MG. Gastroesophageal reflux disease differential diagnoses [internet]. NewYork: Medscape; c2024 [citi-
rano 2024 Nov 23]. Dostopno na: https://emedicine.medscape.com/article/176595-differential?form=fpf
16. Antunes C, Aleem A, Curtis SA. Gastroesophageal reflux disease.[internet]. Treasure Island (FL): StatPearls
Publishing; [citirano 2024 Nov 23] Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441938/
17. Acid reflux & GERD [internet]. Cleveland: Cleveland Clinic; c2024 [citirano 2024 Sep 19]. https://my.cleve-land-
clinic.org/health/diseases/17019-acid-reflux-gerd
18. WickramasingheN, Thuraisingham A, JayalathA, et al. The association between symptoms of gastroesophageal
reflux disease and perceived stress: A countrywide study of Sri Lanka. PLoS One. 2023; 18 (11): e0294135. doi:
10.1371/journal.pone.0294135
19. Yamasaki T, Tomita T, Takimoto M, et al. Intravenous corticotropin-releasing hormone administration
increases esophageal electrical sensitivity in healthy individuals. J Neurogastroenterol Motil. 2017; 23 (4): 526–32.
doi: 10.5056/jnm17067
20. Links between age and heartburn [internet]. Flowood: GI Associates & Endoscopy Center; c2024 [citirano 2024
Sep 19]. Dosegljivo na: https://gi.md/resources/articles/links-between-age-and-heartburn
21. Cesario S, Scida S, Miraglia C, et al. Diagnosis of GERD in typical and atypical manifestations. Acta Biomed.
2018; 89 (8-S): 33–9. doi: 10.23750/abm.v89i8-S.7963
22. Tutuian R, Vela MF, Steven SS, et al. Multichannel intraluminal impedance in esophageal function testing
and gastroesophageal reflux monitoring. J Clin Gastroenterol. 2003; 37 (3): 206–15. doi: 10.1097/00004836-
200309000-00004
23. Stuart A. Laryngopharingeal reflux (silentreflux) [internet]. NewYork: WedMD; c2024 [citirano 2024 Sep 19].
Dosegljivo na: https://www.webmd.com/heartburn-gerd/laryngopharyngeal-reflux-silent-reflux
24. Clarrett DM, Hachem C. Gastroesophageal Reflux Disease (GERD). Mo Med. 2018; 115 (3): 214–8.
25. Chakraborty A, Anjankar AP. Association of gastroesophageal reflux diseasewith dental erosion. Cureus. 2022;
14 (10): e30381. doi: 10.7759/cureus.30381
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 419
26. Budde RB, Arafat MA, Pederson DJ, et al. Acid reflux induced laryngospasm as a potential mechanism of
sudden death in epilepsy. Epilepsy Res. 2018; 148: 23–31. doi: 10.1016/j.eplepsyres.2018.10.003
27. Vela MF, Richter JE, Pandolfino JE. Laryngopharyngeal reflux, practical manual of gastroesophageal reflux
disease. 1st ed. Hoboken: John Wiley & Sons; 2013. pp. 154–60.
420 Leonie Vrtačnik Horvat Epizode dušenja
mr24_4_Mr10_2.qxd  17.12.2024  10:55  Page 420