Navada shelesna frajza.
Refniza tega pregovora fe pazh pogoltama na fvetu vidi. Naj fe kaka fhe tako dognana nova fkufhnja osnani, urno je glaf flifhati: Ta je she bofa! — to ni mogozhe! — vzhafi ni bilo tako! — tega fhe nifim vidil! moj ozhe tega nifo tako delali! i. t. d.— V poterjenje teh befed/ naj rfafledna pergodba flushi:
F. M. she ftar zhbelar, me pride v jefeni pre-tezheniga leta prolit, de bi mu v lanfkih Novizah osnanjeno fkufhnjo: zhbele prekaditi in sdru-
sluti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbel-naka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano nefe. Kje pridfhi tehtamo panje, od kterih tla komej dva po defet funtov fterdi imela, teh drusih f htirnajft fo mogli pa zelo le po pet, fheft ali fedem funtov imeti. Na to mu pravim, de mora toliko zhbel pregnati in sdrushiti, de bo na vfaki panj faj defet funtov fterdi ali medii prifhlo.
Mi sazhnemo perviga preganjati, in ker najdemo matizo, me poprofi, de bi mu jo puftili bolj na tanjko pogledati, preden jo umorimo. Zhudno fe mi sdi, de moj flari zhbelar fhe matizo gledati sheli, in ker ga od tirani s ozhmi pasim, vidim, |Ie napravi, kakor bi bil matizo s nogo pohodil, s drugo roko jo pa v tiari panj nasaj fmukne. Jeft ga na to vprafham: Ali je mogozhe , de bi te zhbele fhe eno matizo imele? Rudezti poftane per teh befedah, in ftokaje mi rezhe: „Ne bodo mi sahudo vseli, nemo-rem matize umoriti puftiti, prevezh fe mi fmili !tt
§ila ni nikdar dobra!—fi miflim, rezhem po-mozhniku, de naj moje kopita fkupej pobere, in grem domii.
Pretezhena sima je bila zhbelam lilno dolga, in fhe le ofmi dan $ufhza fo pervikrat letele. Vfe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miflih, kako fe le unimu fvojoglavniku godi, ga grem obifkat. Ali tukaj je biloshaloftno pogledati, prava podoba mertvifha, — komaj is dveh panjev je fhe kaka zhbe-liza ferknila. Ker me je od daljezh priditi vidil, fe mi je f kril; jeft ga poklizhem, in mu rezhem,, de naj fatje is teh mertvih panjev poreshe, de ga zhervi zhifto ne potratijo.
On sazhne pogazhe is perviga panja resati, al glej, ftrafhen pogled! — zhbele fo mertve, in njih glavize tezhijo fhe po luknizali, kjer fo shivesha ifkavfhi, ttrafhno fmert ftorile. Per fredi najde matizo v eni kepi zhbel, ktere fe fhe prav po malim gibljejo, sakaj uzheni zhbelarji prizhujejo, de zhbele is ljubesni do matize bolj sa njeno, kakor sa fvoje shivljenje fkerbijo. Is kamna bi mogel ferze imeti in bolj bi bil rifu ([tigru) is Afrike podoben, kakor zhloveku, kteri per takim pogledu mersel oftane. Gofpodinji,ktera refheto sa fatje dershi, fo fefolse po lizah s zurkama vljile, ki jih je od gladu poginjene vidila. Menim, de ne bom krivize ftoril nafhim deshelam, zhe rezhem, de vezh tavshent panjev vfako leto po ti fhegi konez vsame, stakaj snano mi je sanikarno opravilo zhbelarjev po ijhtatjerfkim, Krajnfkim in Korofhkim. Ne vsame fi toliko zhafa, de bi tehtal in rasfodil, ali ima panj dofti shivesha sa simo ali ne; ampak te nar teshji sbere, ter jih urno s shvepljem pofmodi, de le ene krajzerje sa fterd dobi'; te lahkejfhi pa nasaj poftavi, rekozh: zhe bo boshja volja, bodo she preshivele! — Tako fe sgodi, de ena flaba letina dobizhek dveh dobrih
poje, in de ljudje vefelje do teh pridnih in korift-nih shivaliz sgubijo.
Zhe pa hozhefh, dragi perjatel! de fe ti taka ne sgodi, tako nikdar ne putli zhes simo zhbel, ktere nimajo nar manj defet funtov fterdi. Ako je bila flaba letina, in fo lahke, sdrushi vezh panjev fkupej; sakaj gotova in od vezh zhbelarjev poter-jena refniza je: „de zhbele dveh panjev, od kterih ima vfak le po pet funtov fterdi, zhes simo od lakote poginejo; zhe jih pa sdrushifh, bojo muhe obeh panjev s defetimi funti preshivele, kar fo nam tudi she mnogoverftne fkufhnje vshivo poterdile."
De bofh pa na tanjko rasfodil, koliko fterdi zhbele imajo, vfaki panj pred ogrebanjem tehtaj , in toliko sares na njemu napravi, kolikor funtov tehta.
§terd od pregnaniga panja svezher in od sadej noter deni, de fi ropariz ne pervadifh. Tudi s tem delam ne fmefh do sime zhakati; ampak opravi ga dokler je fhe toplo, de zhbele fterd fhe pred mra-sam v fvoje fatje prenofijo, fizer bi ti poleg fterdi od lakote pomerle.                                M. Notar.
162