teto LXX
Hit. ni m
I Ljubliani, * torek, 24. novembra 1942-XXI
SpaOsiOM to ikboiOMlo po«UU Poitniaa plačana « gotovini
Prezzo — Cena L 0.80
Naročnin ncMtao
t8 Lir, za inoxem-stro 20 Lir — nedeljska ledaja ce-loletno 34 Lir, ea Inozemstvo SO Lir Ček. rai. Ljubljana 10.650 ca naročnino a 10.349 ea inserate. Podružnica: Novo mesto
izključna pooblaščenka za oglaševanje itali] izvora: Unione Pnbhlicita Italiana S. A
•cdeljka la dneva po pr urniku.
•»•' topltarleva 6, L|obl|aaa. Amminlstr axtonei Kopitarjeva 6. Loblana. Telefon 4001 -4005.
tbboaameotli Meee
18 Lire; Estero, me M 20 Lire, bdiziuue domenloa. annu 34 Lire, Eatero SO Ure. C. C fj Labiana 10650 per gli abbo-aamenU- 10.34<> per le tnsertioru. Ptltate« Noto me*t o.
Concessionaria eselusiva per la pahblieitA di proteoienzs italiana ed ftstera Unione Pnhhllrita Italiana "i A. Milana
Bollettino No 912
Gravi colpi alla marina mercantile nemica
lin piroscafo affondato, tre altri colpiti — 18 apparecchi nemici distrutti
II Quartier Generale delle Forze Armate co-tnunica:
Ondate di forti gruppi avversari da combatti-niento contro nostri reparti avan/ati nella zona di Agedabia sono lallitc; il nemico ha perduto alerni niezzi blindati.
Bombardieri italiani hanno attaccato nella rada di A Iger i piroscafi alPancora affondandoue uno t distruggendone altri.
Successivamente, nostri aero-siluranti hanno colpito e affondato — setnpre nel porto di A I -g e r i — altri due piroscafi mercantili: naviglio anglo-americano e stato pure colpito e incendiato nei porti del Nord-Africa francese dalPaviazione germanica che inoltro, in ripetute azioni su aerodromi distruggcva al suolo 17 appa-rccchi nemici.
Convogli britannici sono stati intercettati nel Mediterraneo da nostre formazioni aeree che siluravaito un grosso mercantile e una unita da guerra.
Un velivolo inglese colpito dal tiro delParti-gleria fe precipitato nei pressi di C a I a t a I i m i; nno dei componcnli dcll'cquipaggio superstite vc-niva catturato.
Vojno poročilo št. 912
Težki udarci sovražnemu trgovskemu ladjevju
En parnik potopljen, trije zadeti 18 sovražnih letal sestreljenih
Olavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sunki močnih nasprotnih bojnih skupin proti našim prednjim oddelkom na območju A g e d a -bije so izpodleteli.
Sovražnik je zgubil nekaj oklepnih sredstev.
Italijanski bombniki sn napadli v alžirskem sidrišču nekaj zasidranih parnikov ler so enega potopili, drugega pa poškodovali. Nato so naša torpedna letala zopet v a 1 ž irskem pristanišču zadela in potopila dva velika trgovska parnika.
Angleško-ameriško ladjevje je bilo tudi zadeto in zažgano v francoskih severnoafriških pristaniščih od nemškega letalstva, ki jc v ponovnih nastopih poleg tega na letališču na zemlji uničilo 17 sovražnih letal.
Naše letalske skupine so v S r e d o z e m I j u prestregle angleške spremljave ter torpedirale en velik trgovski parnik ter eno vojno ladjo.
Neko angleško letalo, ki pa je zadel topovski izstrelek, jo treščilo na tla blizu t' a I at a f i ni i -j a ; en član posadke je bil zajet.
Seja vlad® pod predsedstvom Duceja
Sprejeti so bili važni sklepi, nanašajoči se na številna področja državne uprave
Rim. 20. nov. AS. Danes ob 10 dopoldne se je pod predsedstvom Duceja sestal ministrski svet. Tajniške posle je vodil državni podtajnik v predsedstvu vlade. Ministrski svet je odobril naslednje ukrepe polen tekočih upravnih zadev:
Predsedstvo; Na predlog Duceja fašizma in šefa vlade- Osnutek zakona, ki vnaša Miro-membo v enotno besedilo zakonov o zemljiškem kreditu. /. uveljavi jen jeni novega zakonika civilnega postopka se je pojavila |M>treba sodobne koordinacijo posebnih predpisov navedenega enotnega besedila zakonov, katerih namen je. za jamčiti rodno poslovanje poljedelskega kredita s hitrejšim in bolj zavarovanim razvojem i/vršnih akcij proti zaostalim dolžnikom v primeri z normalnim izvršnim postopkom. Gori navedeni osnutek zakona predvideva zato vzporoditev omenjenih posebnih določb z določbami novega zakonika o civilnem postopku. pri totn pa ostanejo zavodom poljedelskega kredita vse sedanje predpravice v pogledu izvršbo nad nepremičninami.
Načrt dekreta o preureditvi nacionalnega sveta za raziskavnnja. čeprav novi ukrep bistveno ne spreminja nalog in dolžnosti navedenega nacionalnega sveta, vendar spreminja obstoječe določbo glede raznih organov tega sveta, njih sestave in njih poslovanja ter disciplinira kader osebja.
Na predlog zunanjega ministra: osnutek dekreta slede izvršitve dogovora s končnim protokolom o povrnitvi vojne škode, ki jo bil podpisan v Rimu mod Italijo in Nemčijo dne 26. oktobra 1942-XX.
Notranjo ministrstvo: Na predlog Duceja, notranjega ministra: osnutek Kr. ukaza, po katerem se starostna meja, določena |vo obstoječih predpisih zn podeljevanje poročnih nagrad državnim uslužbencem, dvigne glede onih. ki pripadajo ali so pripadali mobiliziranim oddelkom in oddelkom v operacijah, in sicer za toliko kolikor časa so prebili na operacijskem področju.
Na predlog Duceja je ministrski svet odobril osnutek Kr. ukaza ki vsebuje določbo o pravnem položaju in o materialnem postopanju ■/. državnimi delavskimi nastavijenci. Ta ukrep organično vzporeja obstoieee predpise na tem področju, izpolnjujoč jih in spravljajoč iih kolikor mogočo v sklad z načeli, ki so se uveljavila v zasebnih odnosih, zlasti v pogledu podporne akcije Tako so sedaj razni ukrepi režima v korist delojemalcev na =plo5no uzo-konjeni tudi v korist državnim delavcem ki bodo po tem ukrenil razdeljeni odslej v dvo veliki kategoriji: delavci, ki so uvrščeni v kader, in delavci, ki niso uvrščeni v kader V prvo kategorijo bodo vključeni sedanji stalni del avci in stnlni pooblaščenci za razna dela. v drugo kategorijo pa začasni delavci in delavci z dnevno plačo ter začasni pooblaščenci.
Nn predlog ministra za finance- osnutek zakona, ki naj vzporodi in dopolni obstoječe predpise o ustanovitvi, pristojnosti in noslova n j u ocenjevalnih komisij v zvezi z novimi nalogami. ki izhajajo iz uvedbe novega gradbenega katastra v mestih
Živahno delovanje italijanskega letalstva
Rim, 23. nov. AS: Predvčerajšnjim popoldne so bombniki v spremstvu lovcev poleteli nad pristanišče v Boni in zmetali številne razdiralne ter zažigalne bombe na določene cilje. Drugi
Cripps izpadel iz vojnega kabineta
Rim, 23. nov. AS. V Londonu so uradno objavili, da je Stafiord Cripps zapus'il brianr-ki vojni kabinet, na njegovo ine^u pa je priše Mor-rison, ki ohrani še naprej mesto ministra io nona nje zadeve in za javno varnost. Cri"ns je bil imenovan za ministra letalske izdelave. Iziavil ie. da ne 1x5 več sodeloval v vojnem kab netu. kei bo imel na svojem novem mestu veliko opravka s -eh-ničnimi vprašanji.
Eden postane šef vladne večine v poslanski zbornici, ohrani svoje mesto zunanjega nutiibtra Lcvvellin j- bil imenovan za ministra (■ sedežem v U'ashingionu in bodo v njegov delokro" spadala vprašanja, ki se tičejo vojne preskrbe. Polkovnik Oliver Stanlley je bil imenovan za državnega tajnika za kolonije. Cranborne je bi imenovan z:' lorda zasebnega pečata namesto Crippsa Tod:: Cranborne ne bo postal vlan voinega kabineta
Rim, 23. nov. AS: Pod pretvezo preureditve vlade je Churchill vrgel Stnfforda Crippsa i' vojnega kabineta. Da se ne hi Crippsovo neza dovoljstvo pomnožilo, zatrjujejo ljudje iz njegovo okolice, da ni mogel ostati v vojnem kabinetu, ker bo imel na svojem novem mestu veliko opravka s tehničnimi zadevami. Resnica j>b je, da je Churchill, ki ga ni toliko vznemirjala osebnost Stafforda Crippsa, kakor globoka na-sprotstva, ki so bila med njima zadnje čase in pa še bolj dejstvo, da so mnogi politični kroji in tudi listi pisali, da bi bil Stafford Cripps verjetno njegov naslednik kot ministrski predsednik, je izrabil to priložnost, da se ga je rešil in mu dal resor čisto tehničnega znanja kjer ne bo imel priložnosti za politične muhe. V ta namen je žrtvoval Cchuretlill polkovnika Lle-vvrllinga, ki ga je poslal v Wa6nington.
Obvezna vojna služba v Koreji
Tokio. 3. nov. AS Japonska vlada je sklenila uvesti obvezno vojno službo na Koreji.
bombniki italijanskega letalstva so izvedli na-pad na Philippevtlle. (oprav jih jo ovirala močna protiletalska obramba, so vendar ostali nad določenimi cilji in jih točno zadevali V pristanišču s* i«' ile velikanske eksplozije, katerim so sled i j i dolgi požari. Iste cilje so napadli tudi nemški stoji, ki so zadeli več lov parnikov ter en 3000 lonsk |>n-nik potopili.
Skupine lorpednili lelal pa so v več valovili nropudlc sovražne trgovske ladje v istem pristanišču. Proti njiin je nastopila močna protiletalska obramba ter angileški in anicrišk lovi-i. ki so m- med napadom dvignili, Iorpedna letala so z dvema torpedoma zadela 71)00 tonsko ladjo, z drugimi pa nek srednjevelik parnik.
Nad zahodnim Sredozemljem so italijanska letala stalno nadzirala gibanje sovražnega ladjevja. F no ogledniško vodno letalo sc je sjiii-stilo v boj z angleškim letalom Bristol-Blen-hcinu. ki se je zahvaljujoč svoji veliki hitrosti po prvih strelih umaknilo iz boja. Nato je islo letalo napadlo še en drug angleški bombnik. Nad I unisom je bii sestrel jen en angleški bombnik. Naii a'lžirsko-tuniškini ozemljem so nemška razhijalna letala skupno - strmoglavci napadla sovražne tanke, topove in pnevozne avtomobile ter jih več uničila in zažgala Nemško letalstvo je izvedlo tudi več napadov na -Vi \ngloamoiikancov zasedena letališča ler je na tleh uničilo kakih 10 strojev.
Mornarica: Na predlog Duceja. mornariškega ministra, osnutek K r. ukaza, ki vsebuje določbo in programe zu izvedbo izrednih natečajev pri zboru pristaniških poveljstev, ter osnutek Kr ukazn. ki odobril je novi statut Kr. pomorske akamedije.
Narodna vzgoja: Na predlo? ministra narodno vzgoje: osnutek zakona, ki daje ministrstvu narodno vzgote pravico, da lahko omeji vpisovanje nn vseučilišče zn časa trajanja vojno in še no leto po i\.joj. Glede na znntno povečanje dijakov, katerih število je zadnji dve leti že doseglo vznemirljivo mojo zaradi ne-lalike zaposlitve novih diplomiraneev. jc namen tega ukrepa, da so zaustavi nov pritok diinštva v skladu z dejanskimi potrebami različnih vrst študija
Javna dela: Na predlog ministra zn javna delu: osnutek zakona, ki podaljšuje roke. duhu one za izvedlio vodovodnih in električnih naprav na Siciliji in Sardiniji.
Poljedelstvo in gozdovi: Na predlog ministra za poljedelstvo in gozdove: osnutek ukrepa. s katerim so določajo predpravice v korist kreditov, ki j 11» zaprosi nacionalno združenje pokrajinskih zadrug mesarjev ter poljedelskih ustanov in njih zveze zn operacije, ki so v zvezi s pobiranjem nekaterih pridelkov jvid-vrženi disciplini obvezne oddaje. Navedene prcdpravicc so kakor že pri oddaji žitaric, nanašajo na dol>avljene pridelke in jc njihov namen ta. da preprečijo, da hi omenjene kredite bremenile prehude obresti.
^Osnutek zakona za podaljšanje davčnih olajšav, priznanih s Kr. ukazom zakonom z dne 5. septembra I938-XVI štev. I >03 o obdavčenju stalirh kolonij v Veliternil.
Promet: Na |iredlog prometnega ministra: osnutek zakona, ki izenačuje bojevniški polo-
žaj trgovskih mornurjev t vojaki Oboroženih sil na operacijskem področju, zilasti v pogledu moralnega priznanja žrtev na tem področju bojev, medtem ko jo za gospodarsko [»onioč bilo že primerno poskrbljeno.
Osnutek kr ukaza, s kuterim se razširijo nu brzojavno osebje določbe, vseliovane v Kr. ukazu ' dne h januarja l94-2-XX, štev. 27, ki vspbujo ukrepe v korist pod orožje vpoklieanih ter glede sprejemanja v državno upravo in glede napredovanja državnega osebja.
Osnutek Kr ukaza, ki priznava pri poslovanju železnice Mondovi Vilanova-Cavo delia Rocehetta nadomestno prevz.omništvo sedanji prevzemnici družbi FFRT, družbi pokrajinskih električnih in tramvajskih prog. Ta družba bo smeln uvest' /natna izboljšanja v poslovanje navedene p rose z izvedbo elektrifikacije ki jfi bo navedena družba izvršila brez državno podpore.
Osnutek Kr. ukazu, ki odobruje listino v prenehanju prevzoinniške funkcije železnice Poggibonsi-Colle Val H'I.Ui, Poslovanje na tej progi, ki ga je prevzemnim opustila v aprilu l'»34 zaradi finančnih težav, se sedaj uradno prevzame tako. da država v celoti razpolaga t nuvedeno progo.
Korporacije: Na predlog ministru za kor-poracijc: osnutek zakona o razširjenju na podjetje italijanskih kovinskih rudnin (AMMI), davčnih olajšav, ki jih predvideva Kr. ukaz v zakonu i dne "i marca I942-XX, štev. 192. ki vsebuje davčne ukrepe v pogledu združevanja, zbiranja in sprememb družb. Namen ukrepa je. da so olajša pri tem podjetju osredotočenje družb pri katerih ima podjetje ves akcijslci kapital.
Ministrski svet se je zaključil ob PV Prihodnja seja bo 16. januarja I943-XXI. ko bo odobren proračun za finančno leto l<)43-++.
Živahno delovanje nemškega letalstva — Nad Rokavskim prelivom in francoskim ozemljem je bilo sestreljenih deset angleških letal
Hitlerjev glavni stan. 23. nov. Vrhovno poveljstvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Bojne operacije na področju Kavkaza so bile omejene na krajevna podjetja
V	prostoru južno ml Stalingrada iu v velikem D on s k c m Inku sc nahajajo nemške in rumiinske čete v sodelovanju /. letali za bližnje polete še nadalje v težkih obrambnih bojih.
Ob začasnem izboljšanju vremenskih razmer nad srednjim odsekom vzhodnega bojišča so strmoglava in hojna letala ponovno uspešmi stopila v akcijo proti sovražnim topniškim postojankam in zakloniščem.
Južnovzhodno od llmenskega jezera so bili ponovni sovražni napadi, podpirani nd oklepnih sil, odhiti.
V	prostoru pri A d c g a b i j i so bili odbiti |ir<idnri murnih britanskih izvidniških oddelkov proti neiiiško-itali.ianskiiii postojankam. Letal-tvn
je hornhartliralo zbirališča oklepnih vozil, avto mohilske kolone in vojaška taborišča v Circ-ii a j k i in je povzročilo velike izgube.
Pred A I ž i r o m so bojna letala v pretekli noči zažgala trgovsko ladjo s 7000 tonami, en rušilec in neka velika tovorna ladja pa sta bila poškodovana. Pristanišča iu letališča ob obali so bila ponovno bombardirana in jc bila povzročena velika škoda.
Po vojaško brezuspešnem jioletu posamičnih angleških letal nad severnozapadno Nem č i j o je sovražnik v pretekli noči napadel nekaj krajev v južnozapadni Nemčiji. Povzročena je bila predvsem škoda zaradi |iožarov. med drugim v S t u t t g a r t u. Nočni lovci, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo so sestrelili deloma že nad Rokavskim prelivom in nad francoskim ozemljem 10 sovražnih letal, med njimi več štiri-motornih bombnikov.
Boji med Vol^o in Donom
Nemško poveljstvo je bilo pripravljeno na Timošenkovo ofenzivo
Berlin, 23. nov. AS. V zvezi z nastopi na spodnjem Donu in južno od Slalingrada kjer so boljševiki izvedli besen napad poročaio na pristojnih vojaških virih, da gre za pravo sovjetsko ofenzivo. Če Sovjeti napadajo od severa in od juga proli Stalingradu. je očilno da je uiihov neposredni cilj zavzetie Stalingrada in vzpostavitev direktnih zvez med Kavkazom in ostalo Sovjetsko zvezo Bilo bi smešno govoriti, da je sovjetska olenziva posledica kakega ,pritiska iz Londona in Was,hingtona, češ da bi bilo mogoče s skupnim anglosaškim sovjetskim nastopom doseči kake posledice Resnica je. da se Stalin zaveda vedno težjih jiosledic, k: jih ima dokončna izguba lega strateško-življenjskega območja. Te/o te razkosanosti čuti Kavkaz ki ne more dobiti dovolj okrepitev, po drug' strani pa ne more dobavljati goriva sovjetskemu vojnemu Mroju. Zato je Stalin izkoristil zaveznika -zimo", da bi poskusil uničiti odločilne uspehe, doseženi poleti od nemških in zavezniških čet.
Berlin, 23 nov. AS. Pozornost tukajšnjih kro-gov se je obrnila zopel na vzhod, kjer so, kakor je razvidno iz včerajšnjega vojnega poročila, v 'eku o|ieracije znatnega pomena. Središče teli nastopov se nahaja južno od Stalingrada v donski kotlini kjer so boljševiki začeli z ofenzivo. Napad se je začel pred kakimi šestimi dnevi in žc takrat je bilo takoi ja=no. da gre za nastop večjega obsega. Takoj od začetka so bili Iudi znani taktični
Hm«ki industriji
Berlin, 23. nov. AS. Ameriška revija >Col-liers Magazine« piše, da bo po izvedbi r*<rgu nizacije v sedanji severnoameriški industriji nastala veilikanska gospodarska zmesti :ava >n rta bo nad IS milijonov delavcev zcubilo zaposlitev. Nemški tisk z ironijo komentira to dejstvo »Volkischer Beobachter« pravi, da ;o te skrbi značilne z.a ameriško bogataško politiko, ki tir more odpraviti te socialne kuge n /•> v naoroi pripravlja javno mnenje na težke gospodarske razmere, ki bodo nastale t"' vojni. Nemčija, ki
si je gotova zmage, nima v tem pogledu nikakršne skrbi in ee jo bo po vojni mučila kaka skrb. bo nezadostno število delavcev, ne pa preobilica delavcev, katerim bi grozila brezposelnost. Roosevelt je sprožil sedanjo vojno zlasti zalo. da bi se rešil težke gospodarske katastrofe. katera je že neka j let grozila Združenim državam. Vo|na. ka-ere se :e -klical Hoosevell rešiti. p:l naj bi ustvarila po »zmagi« še težjo in globljo gospodarsko krizo.
in strateški cilji sovražne ofenzive: zopetno zavzetje jiodročja med Donom in Volgo ter s tem življenjsko važne žile Volga-Kavkaz. Nemško vrhovno poveljstvo je seveda lo ofenzivo dobro predvidevalo m 6e nanjo Iudi pripravilo Nemško poveljstvo ni sicer izdalo ilikakšnili napovedi, toda kdor razume smisel nemških vojnih jx>ročil. ta vc. da je zadnje poročilo, ki ffovori o tem. popolnoma mirno.	_
Smrt največjega Smutsovega nasprotnika
Lisbona, 2'i nov. \S: Iz Kapstadtu ;c je izvedelo. da jo umrl v "S. letu svoje starosti general llerzog. južnoafriški ministrski predsednik ob izbruhu druge svetovne vojne. Kakor jc znano, je bil llerzog eden najostrejših nasprotnikov Smutsovo Angležem prijazne politike in jo -kiišul predvsem varovati koristi Južne Afrike 16 let in pol jo bil ministrski predsednik. Ko je Anglija napoveda vojno Nemčiji, je hotel ohraniti južnoafriško nevtralnost. Njemu nasproti se je [Histavil Sni n (s. kj je prisilil] : angleško pomočjo Bure v vojno.
Grof Berchtold umrl
Budimpešta. 2~. nov \S Po dolgi bolr/ni je umrl na svojem gradu v šojironju grof Leopold Berchtold. bivši avstro-ogrski z jnanji minister.
Angleško razburjenje nad Wil!kijem
Bern. 23. nov AS. I)aily Telegraph . »1 n bune- in »Nevvs Slatesmas«- so dvignili skupiv protest tei ne skrivajo svojega nemira zarad1 zadnjih Willkiejevih obtožb proti Angliji in nje iti imperialistični politiki. Listi menijo, da p VVillkiejevo mnenje toliko nevarnejše, ker je islo ga mnenju verjetno tudi predsednik Roosevelt t' večina severnoameriškega naroda Zdi se, kako da bi Sevemoamerlkanci imeli večio naklonjeno-ilo vojaških naporov Cungkinga in celo Moskve kakor na I^mdona.
Eksc. Grazioli je pregledal ljubljanske šolske zavode
Hvaležna šolska mladina, deležna dobrodelnih akcij fašistične vlade, |e povsod s prisrčno hvaležnostjo sprejela predstavnika vlade
V	soboto dopoldne ie Visoki komisar obiskal nekatere ljubljanske šolske zavode, pregledal njih delovanje in podrobno proučil uspešno delovanje nekaterih Šolskih kuhinj. VisokeBu komisarja so spremljali šolski komisar prof, l)e Poli z načelnikom pnkrniiiskegn prosvetnega oddelka dr. S mm i i koli i in s pokrajinskima šolskima nadzornikoma za srednje in osnovne šole. V šolskih obednicah na sla tolmačila naprave podpredsednik GILL-a prof. C.assani in predsednik mestne podporne ustanove major ('.tulipana.
Na vseh slovenskih šolah so upravitelji iu ravnatelji sprejeli visokega gosta z izrazi žive zahvale v imenu profesorjev in učencev, poudarjajoč dokaze naklonjenosli, ki jih fašistična vlada in Visoki komisar izkazujeta slovenskim šolani in učencem. Potrdili so zagotovila svoie lojalnosti, ki preveva vse vzgojitelje na zavodih. Prav tako hočejo starši in učenci, ki uživajo dobrote s strani oblasti, dokazati svojo hvaležnost s tem, da opravljajo svojo nalogo sodelovanja s častno zvestobo.
V	vseh zavodih jc Ekse. Grazioli ponovno poudaril v nagovorili voditeljem, učiteljem in tudi gojencem, du nihče ne misli nu lo, da bi se Slovencem odvzele njih šole. Od slovenskih šol se zahteva le, du v svojem lastnem, kulturnem in znanstvenem interesu lojalno sodelujejo in du k^ižeio do ustanov, ki naravnost izvirajo iz fašizma, tako lojalnost, kakršno Italija z vso pravico zahteva od dežele, kateri ie nudila že toliko dokazov velikodušnosti iu resničnega sodelovanju. Ce bodo šole ostale na tej črti — in to je najmanj, kar lahko velik, zmagovit narod zahteva — bodo lahko tudi v bodočnosti deležne najbolj naklonierv" podpore oblasti ter bodo tako lahko nadaljevale svojo važno nalogo vzgoje bodočih rodov.
Preden ie Visoki komisar obiskal slovenske šole, je obiskal italijansko osnovno šolo in itali-ionsko gimnazijo. kjer ga ie sprejel ravnatelj prof. Galassi. Eksc. Grazioli si ie oclcdal številne razrede ter se dobrohotno zanimal za navzoče dijake in z:i njih učenje.
Ob 11 je Visoki komisar prispel v trgovsko akademijo. Pozdravil ca je ravnatelj dr. Pirjevec. ki mu ie želel dobrodošlico in ca vodil po razredih. V posameznih razredih se je Eksc. Grazioli zanimal za šolski napredek in ie ljubeznivo nacovoril dijake ler jim naročil, naj pozdravijo, ko pridejo domov, svoje starše.
V	istem poslopju si je ogledal Visoki komisar še dvorazredno trnovsko šola ob spremstvu ravnatelju prof. Gogale.
Naslednji obisk je veljal učiteljišču n;i Resljevi eesli, kjer ga je sprejel iu pozdravil ravnatelj Prijatelj s celotnim profesorskim zborom. Prof. Prijatelj ie spremljal Visokega komisarja po zavodu. Visoki komisar ie obiskal vrtec, ki je priključen šoli in nekatere razrede, kicr se ie vršil pouk. Nngovoril ie gojence, omenjajoč dolžnosti, ki iih morajo izvrševali v tem izrednem trenutku tudi dijaki. Dijaki so spre-ioli visokega gosta obiskovalca z rimskim pozdravom in so z njim vzkliknili Duceju.
Po obisku učiteljišča se je Visoki komisar podal v Šolsko obednico v Petrarkovi ulici, kjer ea je pozdravil ravnatelj prof. Vider in izrazil cloboko hvaležnost Duceju od strani otrok in njih staršev. Eden izmed malčkov ie v imenu vseh ostalih pozdravil Visokega komisarja z besedami globoke hvaležnosti. Tu in pred nato obiskanimi šolami so se zbrale številne mamice, ki so pozdravljajoč po rimsko hotele izraziti Visokemu komisarju svojo cloboko zalivalo Duceju. Eksc. Grazioli se ie živo zanimal z:i delovanje obednic ter se pomtidil med malimi, ki so z njim vzklikali Duceju.
Od tu se je Visoki komisar podal v meščansko šolo v Mostah, kjer so ku z ravnateljem pričakali učitelji, starši in učenci, ki so visokega gosta praznično sprejeli. Ravnatelj Rismal ie pozdravil Visokecu komisarju in ga prosil, nni sporoči Duceju zahvalo družin za številne bla-godati šolske ohednicc in drucih ukrepov, ki
iili Hežim izvaju zn najbolj potrebne. Po obisku ohednicc, v kateri so bili zbrani otroci in inncpci starši, in po ogledu kuhinie je Visoki komisar obiskal še tretjo mešano osnovno Solo in zavetišče sester Sv. Vincenca. Tu ie bil sprejet s pozdravi hvaležnosti. Ravnatelj Sribar se je zahvalil Vladi in izrazil hvaležnost učencev in družin iz Most, delavskega okra in s številnimi ^moči potrebnimi prebivalci, kjer se podporno delo posebno usodno občuti. Tudi tu je Visoki komisar obiskal obednice in razrede in se pomudil v kapeli zavetišča. Ko je odgovoril na pozdrave, ie rekel, da posebno rud obiskuje Moste, ker ie v tem kraju mnogo potrebnih, za katere kaže fašistična Vlada posebno zanimanje.
Preden ic odšel iz zavoda s šolsko obednico, je Eksc. Grazioli izrazil svoie zadovoljstvo prof. Cassaniju in majorju Campnni ter vsem njunim sodelavcem zaradi lepega udejstvo-vanja nu področju, ki jim je dodeljeno v prid pomožnega dela, ki se izvaja na ukaz Duceia. Izrazil ie tudi prof. De Poliiu svoie odobravanje za delo, ki ca upravlja v namenu normalizacije šolskeca delovanja v novi pokrajini.
Sprememba prodajnega cenika tobačnih izdelkov
Ekse. Grazioli v učilnici Trgovske dvorazredne šole.
Ivksc. Grazioli v razgovoru z mladino na tretji mešani meščanski in ljudski šoli v Mostah.
.■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■li
Drobne zanimivosti iz športa na španskem
Zdi se, da imajo španski časnikarji na pretek senzacij, o katerih poročajo svojim čitateljem. Takih senzacij, večjih in manjših jim tudi v športu ne manjka. Pod debelim naslovom čitamo n. pr. :PaoIlno na robu k. o.l< Kdo, Paolino, ali se je spet vrnil v areno? Potem zvemo, da gre res zu Paolina, ki je podlegel nekemu ženskemu srcu in se — ženi..'.
Naslednji slučaj pa je precej zagonetnejši. V granadskem nogometnem moštvu igra gosp. Urias, po poklicu umetnik na žogo ali z žogo, zelo važno vlogo. Urias je junnk zelene poljane, klubski pristaši pa so ga povzdignili med popularne meščane mesta Granade.
Nedavno pa jih je Urias razočaral. Na tekmi se je obnašal tako čudno, da je vzbujal splošno pozornost. Stal je na igrišču kakor zamaknjen, sploh se ni premikal, ni sodeloval v igri in se še za žogo ni zmenil, ki so mu jo kdaj pa kdaj podali. Ljudje so nekaj časa motrili igro in reševali ucanko, kaj je z ljubljenim Uriasom. Potem so začeli žvižgati in zahtevali, da mora zapustili igrišče.
Ko je poklicalo vodstvo kluba svojega nogometnega nameščenca na odgovor, so morali poslušati. kako je bil Urias pod nekim »višjim vplivom . Bil je hrom po vsem telesu, niti premakniti se ni mogel, ni videl soigralcev in tudi ni slišal gledalcev. V ostalem pa sploh ne ve več točno, kako je bilo.
Poslali so ga k zdravniku za duševne bolezni, ta pa ni našel nobenih znakov obolelih živcev ali kaj podobnega. Takrat se je posvetilo klubskemu vodstvu in ugotovili so, v katerem grmu tiči zajec: vsa komedija jn bila odigrana zato, da bi mu povišali plačo. Kaznovali so ga s polmesečno plačo, afero pa so predložili pristojni športni oblasti v postopek.
Poročajo pa še o nekem primeru, ki je splošno zanimiv. Na nogometni tekmi v 1'amploni so je zaustavila sodnikova ura. Predpisani čas igranja je že potekel, gledalci pa so še vedno čakali na sodnikovo piščalko. Igra je bila neodločena, končno pa je le padel odločilni gol, precej po regularnem času, predvidenem za igro, seveda. Takrat so šele opozorili sodnika na uro in ta je ugotovil, da ne teče. Sodnik je odžvižgal.
Moštvo, ki je tekmo izgubilo, je vložilo protest. šporlna oblast pa ga je zavrnila /. naslednjo utemeljitvijo: Če sodnik ne opazi offsiedea. ni v tem opravičila za proteslno vlogo; prav islo velja tudi za slučaj, če sodnik ni opazil, da je prekoračil predpisani čas za igro.*
Visoki komisar za '.jubliansko pokrajino, odreja:
Od dne 23. novembra 1042-XXI dalie se doslej veljavni cenik za občinstvu namenjeno prodajo državnih tobačnih izdelkov spreminja
takole:
Cena za 1 kg 1 komad
Rezani tobak: Rezani tobak Daltnazia	lir 300 lir —
Rezani tobak la vrste, tuočan lir 150 lir — Smutke:
Cavour	lir 1000 lir 5,—
Recalia	lir 1000 lir 5,—
Toskanke. boljše vrste	lir 260 lir 1.30
Polov, toskanke, boljše vrste lir 2ti0 lir 0.65 Virginia	lir 300 lir 1.50
Smotkice: Roma	lir 200 lir 0.50
Cigarete:
Savoia	lir 1200 lir 1.20
Serraglio	lir 750 lir 0.76
Maccdonin extra	lir 850 lir 0.65
A. O. I.	lir 500 lir 0.50
Nazionali	lir 350 lir 0.35
Tobaki za niuhunie: Macubino Španski sun
Od istecu dne dalie se tobačne izdelke, izdelane v tovarni .spreminjajo takole:
Rezani tobak:
Savski
Extra za pipo la vrste za pipo I Ia vrste za pipo
Smotke: Virginia Portorico Domače kratke
Cigarete: Neretva Morava Zeta I bar Drava
Tobak za žvečenie Tobak zu njuhanje
Edemov		
lir	80	lir —
lir	120	lir —
prodajne		cene za
tukajšnji		tobačni
lir	220	lir —
lir	300	lir —
lir	180	lir —
lir	120	lir —
lir	300	lir 1.50
lir	250	lir 1.25
lir	150	lir 0.75
lir	450	lir 0.45
lir	400	lir 0.40
lir	350	lir 0.35
lir	300	lir 0.30
lir	250	lir 0.25
lir	150	lir —
lir	60	lir —
Kako so časih v stari Ljubljani uprizarjali
gledališke igre
Dandanašnji rod si niti od daleč ne more predstavljati, kako je bilo ljubljansko gledališko občinstvo pred 150 in še pred 100 leti naivno. Ta navinost je bila tako rekoč poglavitna glavnica, ki so z njo špekulirali skoraj vs gledališki ravnatelji, ki so v tistih, bolj slabih kot dobrih gledaliških časih, osrečevali kranjsko prestolnico s svojimi gostovanji. Skoraj na dnevnem redu je bila nujrazbrzdanejša gledališka demagogija, ki je računala s tem, da ljubljansko gledališko občinstvo nima okusa in se ne razume na umetnost. Poglavitno je bilo za te ravnatelje vendarle to, da jih blagajna ni razočarala.
Zalo so tudi nihče ni niti najmanj pomišljal, da ne bi dramatičnega proizvajanju, tedaj ua vseh gledliških odrih srednje Evrope že vdoinačenih klasikov, pojmovali izključno le s tega vidika, ali se ne hi dalo iz te ali one igre s potrebnimi pripravami napraviti nekaj, kar bi >vžgalo<. K temu I so se ko nalašč zdele primerne Schillerjeve drame s svojim patetičnim vzponom in odrskim efektom. Poleg lega pa so znali gledališki ravnatelji z lepaki ua vse mile načine zmaličiti resne drame. Ko je bila uprizoritev »Neveste iz Mesinec, je gledališki letak naznanjal povsem nov podnaslov: j.Nova, Iu še nikoli uprizorjena ljudska žaloigra v 3 dejanjih.c Šli pa so tako daleč, da so izvirne naslove samolastno popravljali, kot se je zgodilo s Schillerjevo dramo »Kabali in ljubezen« ali > Kačja zvitost obrekovanja najde svojega maščevalca". Še hujše je bilo tozadevno o priliko oznanila o Devici Orleanski«, ko je bilo poleg še zapisano: »Vprizoritev bitke in sprevod kronanja bosta brez dvoma ustrezali željam častivrednega občinstva.«
Najkrasnejše rožice pa so pognale na področju taktike, j da bi vžgaloc pri jako pogosti uprizoritvi Schillerjevih »Razbojnikov«. Tako je nakazal ravnatelj Gindl v igralski sezoni 1815—16 uprizoritev te drame z naslovom, ki si ga jc snin izmislil: »Razbojniki ali: Konec hiše Moorovih. Velika, odlična, zgodovinska žaloigra iz poslednjih časov !S0 letne vojne.« Kot višek je omenil v gledališkem seznamu novost, da se bo Karel Moor pojavil na konju na odru ... Neznansko velika so dejanja Karla Moora,« pravi nadalje Gindl v svojem vabilu, »strašila in zaničevanja vredna so dejanja Franca Moora — morilca svojega očeta — uničevalca svojega brata.« Pri tem je treba kot posebno dejstvo drznosti in hkrati pietete spričo pesnika omeniti, da jc dal Gindl F*nca Moora prikazati kot morilca njenega lastnega očeta, če-

i/
Bizovik, 23. novembra.
Dne 21. novembra so bizoviški fantje v naglem pohodu čez Orlje, Podmoljnik in Podlipoglav vdrli v dva utrjena komunistična labora. Komunisti so povsod strahopetno bežali ter pustili v taborih mrliče, ranjence in svojo prtljago, opremo, živila in orožje. Bil je to pravcat paničen beg. V nekem taboru 60 fantje zalotili komuniste prav pri pripravah za koline »Hrabri partizani«, kakor jih zmeraj naziva »Slovenski poročevalec«, so v divjem begu zmetali od sebe vse svoje stvari in se skušali rešili v gozd. Pri tem svojem begu so pustili 4 mrtve in nekaj ranjenih. Po končani akciji so fantje odpeljali več voz komunističnega materiala rta svoje oporišče. Toliko opevano komunistično junaštvo se je zopet razgalilo v vsej svoji resnici. Komunisti so znali pobijati brez-brambne ljudi obojega spola, pred oboroženo silo pa strahopetno beže. Pri tem pohodu so zajeli tudi uniformirano parlizanko, ki bo zdaj plačala ccno za svojo neumnost.
prav je nežnočutna cenzura tedanjih dni zahtevala, da naj se oba sinova starega Moora, glede na živce gledališkega občinstva, spremenita v njegova dva nečaka.
Karel Moor na konju je ostal odslej kot posebna »bomba« gledališča v Ljubljani. Kako naj bi občinstvu nudili še kaj več? Še kaj bolj novega? Ravnatelj llille, ki je gostoval v Ljubljani v sezoni 1817—18 je našel nekaj, kar je bilo »ie bolj novo«. Na gledališkem oznanilu o predstavi »Razbojnikov« z dne 17. novembra 1. 1817 je zmagoslavno obvestil občinstvo, da je dosegel, da no bo le razbojniški poglavar Karel Moor na konju, ampak da bo tudi več navadnih razbojnikov pri-jahalo na oder. In da je dal konje iz prijaznosti na razpolago cirkuški ravnatelj Gautier, ki je prav tedaj gostoval v Ljubljani s cirkusom in ki sicer ni nudil občinstvu klasikov, pač pa konje »prve klase«. Še več2 lliller je celo obijubil, da bodo imeli razbojniki tudi »velike lovske pse« s seboj (ki so jih bržkone tudi dobili iz menežarije gospoda uautierja).
Zdaj bi človek mislil, da je tako naznanilo pač višek vsega. Kaj šel Gledališko naznanilo o predstavi »Razbojnikov« z dne 29. novembra 1824 (ravnatelj je bil Karel Meyer), se je spozabilo s tole obljubo: >Na koncu 2. dejanja bo velik nastop s konji. Člani tu bivajoče družbe umetnih' jahalcev gospe Elizabete Schmidtove bodo pri tem pfizoru sodelovali in bodo uprizorili z dobro dre-siranimi konji njih padec z jezdeci vred.« (V čast gospodu ravnatelju Meyereju bi bilo pričakovati, da so se člani njegove igralske skupine izkazali ob tej priliki, da so bili prav tako dobro dresi rani, kot so bili konji gospe ravnateljice Schmidtove.)
Toda ta način akrobatske režije s tem še nI dosegel svojega viška. Na ta višek je dospel šele ravnatelj Ludvik Schvvarz, ki je 3. junija 1849 dal s Razbojnike« uprizoriti pod milim nebom — v neki areni pri gradu Tivolija. Na gledališkem oznanilu je kazala roka na pripombo, ki je tako rekoč pripisovala avtorsko pravico Schillerjevih Razbojnikov ravnatelju. V pripombi jc rečeno: »Bitko razbojnikov r vojaki v drugem In zadnjem dejanju, nekai s konji, nekaj peš. med neprestanim ognjem, je aranžiral Ludvik Schwarz. Strelno skupino bodo osvetljevalo zažlgalne rakete in rdeča bengalična luč.« In da bi bilo vse v enotnem slogu, so oznanili odprtje blagajne z dvema mož-narjevima streloma, začetek overture pa z enim strelom, kar je prav lepo spričevalo o mnenju ravnateljstva glede na to. kaj je več vredno: ali blagajna — ali pa prikazani umetniški užitki.
A da se še enkrat povrnemo k gledališki kritiki tiste dobe: Človek si zares ne b Imlslil, da so bivali takrat taki presojevalci gledaliških iger, torej strokovnjaki na področiit gledališča in knjl-ževnosli. ki so — ne da bi jih oblila rdečica sramu — dognali, da so Schwarzove režijske umetelnosti. zlasti bengalična razsvetljava in jezdeci, ki so pridrevili iz gozda zadaj za areno — navdušili ne le preprosiesra ljubljanskega gledališkega občinstva, ampak tudi nje same.
Pa to ni bilo samo mogoče, ampak je bila to gola. žalostna resnica.
To je bil pač višek ljubljanske groteske t »Razbojniki«.	r.
Zvišanje cen tobačnih izdelkov v Italiji je stopilo v veljavo dne 23. t. m.
Surogati za olje. V rimskem Uradnem li6tu je izšel zakonski dekret, s katerim se prepoveduje priprava in prodaja proizvodov pod kakršnim koli imenom, ki služijo kot nadomestek za jedilno olje.
Tipizacija papirja na Hrvatskem. Tvornice papirja bodo sinelc na Hrvatskem odslej proizvajati samo papir normiranih vrst. Vsi uradi morajo od 1 januarja naslednjega leta dalje porabljati 6amo normalizirani papir.
11?: TSt "Ti!: *tfli
CESARICA S TRPEČIM SRCEM
Nekaj meseev pozneje, dne 12. julija 1850 pa je rodila drugo hčerko. Otroku so pri krstu dali ime Gizela in siccr v spomin na sv. Gi/.elo, ki je bila plemenita soproga madžarskega kralja sv. Štefana. Tudi tega otroka je nadvojvodinja takoj zaplenila.
To drugo materinstvo pa je v Elizabeti povzročilo moralno krizo. Odslej je postajala bolj neodvisna. Oddaljila se je od dvora in se otresla vpliva svoje lašče. Zviška je gledala na prireditve cesarskega veličastja na dvoru. Na dvornih prireditvah je začela kršiti predpise dvornih navad in običajev in se jo približala listini smrtnikom, s katerimi se kronano slave niso smele pogovarjati. Večkrat se je spustila v |>ogovor s povabljenimi zastopniki meščanov in se z njimi izredno dolgo pogovarjala; pri tem se je celo zabavala. Dovoljevala si je še druge svoboščine in tako povzročala celo vrslo raznih govoric.
Ko se je vozila na sprehod v Prnler, je večkrat dala ustavili svoje vozilo, izstopila in šla peš po Ringu, Spremljala jo je navadno samo ena dvorna dama. Zgodilo pa so se še hujše stvari: včasih je bila tako predrzna, da je šla celo v trgovino, se pogovarjala s prodajalkami, kupovala rokavice, rute, pletenje in parfume, kakor je to delala včasih, ko je bila še dekle — v svojem lepem mestu Monakovu. Trupla velikih cesarskih mrtvecev, ki so počivali v bližnji avguštinski cerkvi, so se morala obračali v svojih krstah.
Seveda sta se zaradi tega cesarica in nadvojvodinja Zofija stalno prepirali. Toda Elizabetini odgovori so postajali vsak dan bolj strupeni. Cesar je bil zaljubljen v svojo ženo in se je bal svoje matere, zato se je zastonj trudil, da bi ju pomiril.
Ker je obupala, da bi mogla Elizabeto premagati na polju dvornih predpisov, so jc Zofija spravila nad njo na drugem polju: na verskem.
Elizabeta je prišla iz zelo katoliške dežele Bavarske in je bila sama iskreno katoliškega verskega prepričanja. Toda njena vera je bila mlahava, ljubezniva in vse dopuščajoča. Strogosti v verskem oziru se je ogibala in je ascelsko življenje odklanjala. Vsekakor pa je odklanjala verske prireditve in molitev po določenem urniku; izjavljala je, da je v javnem verskem udejslvovanjti nekaj gledališkega in hinavskega in da se take prireditve ne opravljajo iz pravo notranje potrebe. Ti nazori so nadvojvodinjo zelo žalili, ker je bila Zofija tudi na verskem polju bojevite narave.
Zanimivo je ugotoviti, da do lega dne politika ni igrala nobene vloge v Elizabetinem življenju. Državne zadeve zanjo sploh niso obstojale. Sicer ji je cesar od časa do časa zaupal glavne naloge, zlasli pa ji je zaupal težave v času krimske vojsko in pariškega kongresa lela 1856 Ob takih trenutkih mu je povedala svoje mnenje in nni dajala nasvele. ki so bili pravilni, kajti Elizabeta je bila zelo živahnega razuma, jasnih nazorov in ženska pogumnih odločitev.
- ★ -
V letu 185G pa so jo politični dogodki nenadoma zajeli z vseh strani.
Med pariškim kongresom je grof Cavour spoznal, kaj vse mu nudi skrivnostni in čudaški značaj Napoleona 111. Ko je dne 16. aprila Napoleon III. sprejel v Tuilerljah piemontskega grofa, je proroško izjavil: »Slutim, da mir ne bo dolgo trajal...« Ko se je grof Cavour vrnil v Turln, jc začel s pripravami proli Avstriji. Preosnoval je plemontsko vojsko.
Ali bo izbruhnila vojna?... Tokrat Se nc. Na Dunaju so se pod cesarjevim vplivom izrekli za politiko ?.inernosli. Na dvoru so skle-
nili pomirjevalno vplivati na prebivalstvo v beneškem in lombard-skem kraljestvu. Cesarska dvojica je zalo odšla v Benetke in nato v Milan, kjer so priredili velike slovesnosti. Menili so, da bodo pogledi beneškega in lombardskega ljudstva na mlado cesarsko dvojico vplivali na razpoloženje prebivalstva.
Vladarja sta odpotovala dne 17. novembra 1856. Benetke so bil« prvi cilj. Tam sta ostala nekaj dni. Po kratkem bivanju v Padovi, Bresciji, Veroni sta prišla v Milan, kjer sta skušala očarati lomim nlsko plemstvo.
Po petmesečni odsotnosti sla se 15. aprila 1857 vrnila na Dunaj.
Politični uspehi tega potovanja so v začetku nekoliko opravičevali prve nade. Bali so sc namreč, da bo kdo na vladarsko dvojico skušal izvršiti atentat, ali pa, da bo prišlo do burnih demonstracij. Toda povsod je ljudstvo bilo mirno in .sc za visoki obisk večinoma ni zmenilo. Seveda je policija izvedla obsežne aretacije in je strogo nadzirala člane nacionalnih organizacij. Vsekakor se je italijansko prebivalstvo zadovoljilo s tem, da jc z molkom in z odsotnostjo dokazalo, kako misli. Na Dunaju so mislili zaradi lega, da je položaj tako ugoden, da lahko odpokličejo generalnega guvernerja lombardsko-beneškega kraljestva, maršala grofa Radclzkega in da lahko malo popustijo vajeti v italijanskih pokrajinah monarhije. To vlogo pomirjenja bj naj prevzel cesarjev brat nadvojvoda Maksi-miljan. Ta se je pri tej usodni vlogi navzel duha za velike pustolovščine.
Potovanje, ki je trajalo nad pet mesecev, je Elizabeti prineslo pomembne uspehe, ki so bili pomembni zlasti za Franca Jožefa samega. Ko je cesarica zagledala pred selioj čudovito veličastje Benetk, je bila vsa očarana in navdušena. Očarljivo italijansko ozračje jo je kar zapeljalo, in ves Čas bivanja v Italiji se je ta Čar stopnjeval. Narava in umetnost, lepota in poezija, spomini in zgodovina so jo do dna duše pretresli.
Ljudstvo Bele Krajine je izreklo prisrčno zahvalo Vis. komisarju za uspešno delavnost v vseh panogah uprave
Ekscelenca Grazioli je v nedeljo obiskal Črnomelj, da se prepriča o napredku javnih del in da otvori nekaj novih pridobitev Črnomlja — Ljudstvo |e ob sprejemu dokazalo ginjeno hvaležnost in zatrdilo zvestobo in lojalnost
Takoj po prihodu zmagovite italijanske voj6ke V naše kraje 6e je povsod začela živahna delavnost na vseh poljih javne upr.ive, pri čemer je bilo predvsem upoštevano Ducejevo vodilo, da je treba: »iti ljudstvu nasproti«, fašistična vlada in Visoki komisar 6ta prav po tem načelu posvetila največio pažnjo in ljubezen v prvi vr.^ti siromašnim krajem in okrajem in tako je »udi Bela Krajina, ki je bila že nekdaj pastorka bivših uprav, bila v zadnjem letu deležna veličastnega napredka in številnih javnih del.
Javna dela v Beli Krajini
V	zadnjem letu je bilo započetih in v veliki meri tudi že izvršenih v Beli Krajini za okrog 4 milijone 160.000 lir javnih del. Prvenstvo 60 imela tista javna dela, ki služijo napredku delovnega malega tfoveka, dela. ki služijo socialnemu skrbstvu, zdravstvu in nujnim potrebam gospodarskega prometa. Ker je preskrba z zdravo pitno vodo bila nezadostna, so se začeli graditi in razširjati vodovodi v Črnomlju, Metliki, Gradacu-Krasincu, Radatovičih, Turnščici - Dragatušu in v I Irastu. Dalje so bile izvedene regulacije Sušice v Metliki in Dobličanke v Črnomlju. Izvršuje pa se regulacija Suhorja pri .Metliki. Modernizirana je bila cesta Crnomelj-Metlika, na novo urejena pa v Črnomlju cesta Gorizia in cesta Italia-Isonzo. Popravljena je bila cesta Drašiči-Krmavina-Hrvat-»ka. Izpeljana je bila kanalizacija v Metliki, v Gra-dacu pa popravljena kaj>ela. V Črnomlju je bil urejen zdravstveni dom, zgrajena cestarska hiša, na Lokvicah pa urejena ljudska šola.
Da se prepriča o napredku teh javnih del in O razmerah v Beli Krajini, je Ekscelenca Grazioli s spremstvom obiskal v nedeljo Črnomelj. Že na poti so na važnejših postajah pozdravili visokega
gosta predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Ta-o so v Trebnjem na postaji prišli pozdravil poveljnik posadke, župan in poveljnik protikomiini-etične milice. V Novem mestu 60 pričakovali na postaji Eksceleneo Graziolija poveljnik divizije »Isonzo«, divizijski general Maccario in novomeški okrajni komisar. Po pozdravih je stopil Ekscelenca Grazioli tudi k četi šolske mladine v uniformah GILL-a, se je ljubeznivo razgovarjal z dečki, medtem ko je deklica v uniformi GILL-a izrekla v imenu šolske mladine prisrčno dobrodošlico visokemu gostu in v znak hvaležnosti šolske mladine izročila lep šopek.
Otvoritev pomembnih pridobitev Črnomlja
V	spremstvu divizijskega genrala Maocaria in novomeškega okrajnega načelnika je prispel Ekscelenca Grazioli nekaj čez enajsto v Črnomelj, kjer so ga na postaji pozdravili okrajni komisar inž. dr. Cassanogo, poveljnik vojaške posadke polkovnik Ciancabilla ter drugi vojaški in fašistični predstavniki. Visoki gost je krenil nato jx> cesti do bloka, kjer so pričakovali goste črnomolj-ski župan Klemene in dekan Bitnar ter izrekli dobrodošlico. Prav tu je bila pred nedavnim pre-tirejna občinska hiša V hišo kr. karabinjerjev in Eksrelenca Grazioli je prisostvoval blagoslovi t ve-nemu obredu, ki ga je opravil dekan Bitnar ob asistenci duhovščine. Takoj nato je bila prvič dvignjena ob hiši na novi drog ob zvokih godbe trikolora, ki jo je darovalo kr karabinjerjem hvaležno meščanstvo. Po tej slovesnosti se je Visoki komisar zahvalil županu Klemencu in ljudstvu za simpatično gesto, poudarjajoč vrline karabinjenjev, ki se ramo ob rami z ostalimi četami bore proti komunizmu na skrajni meji domovine. Po ogledu hiše kr. karabinjerjev je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom do novo urejene ceste Isonzo, na kateri je bila ob njegovi navzočnosti odkrita napisna plošča. Takoj nato pa je bila še odkrira napisna plošča za lepo urejeni Piazzale Littorio. Glavna cesta skozi Črnomelj je tudi vsa v zadnjem letu doživela lepe spremembe. Na obeh krajih so bili izdelani betonski robniki, ob njih pa zasajen nov drevored. Po novo urejeni cesii je krenil Ekscelenca Grazioli s spremstvom še do nove cestarske hiše, ki je bila takoj nato blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Na poti proti glavnemu trgu so pričakovali Ekcselenco cigani iz, črno-meljske okolice, ga obsuli s cvetjem in pozdravili z rimskim pozdravom. Mod navdušenim vzklika-njem je izrekel njihov zastopnik Ekscelenci Gra-zioliju prisrčne besedo zahvale, ker je žc bila izpolnjena obljuba, ki jo jim je dal ob svojem prvem obisku. Zgrajene so jim bile namreč hiše, v katerih so bodo stalno naselili.
Prisrčen sprejem na glavnem trgu |
Na glavnem trgu v Črnomlju, na Trgu Viktorja Emanuela pa je pričakovalo vse črnomelj-sko prebivalstvo s Častno četo vojakov in godbo 23. pehotnega polka visokega gosta. Ob začetku je bil [>ostavljen slavolok, ob katerem se je postavila šolska mladina, ki je z rimskim pozdravom in z mahanjem zastavic ter vzklikanjem Duceju pozdravljala predstavnika fašistične vlado. Po pozdravu zastavi fašija v Črnomlju, je obšel Ekscelenca Grazioli častno četo vojakov in se nato ustavil ob četi šolske mladino v uniformah GILL-a, ki je strumno ko en mož jjozdravila z rimskim pozdravom. Medtem je vse prebivalstvo prisrčno vzklikalo dobrodošlico in pozdravljalo z rimskim pozdravom. Nato sta pristopila fantek in deklica, oba v ličnih belokranjskih narodnih nošah, in izročila Eksc. Grazioliju s prisrčno dekla-macijo šopek v pozdrav. Na trgu je bil zatem odkrit rimski kamen, kulturno-zgodovinski spomenik. Je to star rimski nagrobnik, ki so ga našli v strugi Lahinje, ki tako zgovorno priča, kako Zgodaj je že prodrla rimska kultura v te kraje. Ob kamnu je postavljen kamnit stebrič z napisom »Roma doma«. Gostje so stopili na lepo okrašeno tribuno, nakar je izrekel dobrodošlico v imenu prebivalstva črnomeljski župan Klemene, za njim pa je dekan Bitnar prijx>ročiI belokranjsko ljudstvo Visokemu komisarju in ga prosil zanj naklonjenosti in dobrote.
Pomembne besede Eksc. Graziolija ljudstvu
Nato je povzel besedo Visoki komisar, ki je predvsem navdušeno .pozdravil Oborožene sile in Poveljnika divizije »Isonzo«, ki je prvi prinesel trobojnico v ta najoddaljcnejši kot domovine.
Nato je usmeril svojo pobožno misel padlim iz vrst OI>orožcnih Sil in izmed prebivalstva, ki so ob strani Italijanske vojske žrtvovali svoje življenje v borbi proti komunizmu.
Sjjomnil se je svojega obiska, ki je bil pred približno enim letom v Črnomlju in je potrdil, da je bilo vzdržano vse, kar je izjavil kot zastopnik Fašistične vlede. Dodal pa je, da se mora prebivalstvo tudi jiokazati vredno tega, kar je Italija nameravala storiti v korist slovenskemu ljudstvu tako, do vrača z enoko lojalnostjo in popolnim sf>oštovanjem do Italije darove, poudarjajoč, da more vsak dobromisleč s|>oznati, da je bilo to najmanj, kar je lahko zahteval votliic zmagovit narod od prebivalstva toga ozemlja.
Spomnil je tudi na to, da je že tedaj izjavil, da se ne sme zamenjati velikodušnost in človeškost Rima kot neka navidezna slaliost.
V tem letu so zaradi dela skupine zločincev — komunistov, katerim je v prvih časih j>oma-galo veliko prebivalstva, zapeljanega od nasprotne j>ropagande, bilo veliko umorov jn uničenja v Ljubljanski pokrajini. Vojaki, ki so bili širokogrudni v jx>moči in razumevanju do slovenskega prebivalstva, doživeli so, da so bili zahrbtno in izdajsko napadeni.
Maščevalni ukrepi niso izostali in tudi niso smeli izostati. Gola neumnost je misliti, da bi mogle več ali manj močne peščice komunistov stopiti na mesto vlade Fašističnega imperija na tem ozemlju. Samo slepci lahko mislijo na kaj takega z enim samim cM jem: ustvariti nepravilno usmerjenost z lažnjivo propagando.
Ko se bo vrnil poj>olen red, bodo mnogi omejujoči ukrepi naravno lahko doživeli preklic al i omiljenje.
Mirna bodočnost je izročena v roke prebivalstva samega, kajti kadar bo reakcija proti komunizmu splošna, bodo komunisti prenehali delovati, zlasti pa bodo izgubili upanje na uspehe na tem ozemlju.
Na vsak način je bila za oni del prebivalstva. ki še ni imel prave predstave o delovanju komunizma, ta tragična šola krvi in uničenja, ki more biti tudi kot svarilo in nauk, ker je na otipljiv način pokazala, kaj hoče in kaj namerava napraviti komunizem.
Ko je jKitem izrazil nado, da se bo kinalu naselila |iatnet v duši, da bi se nadaljevalo plo-donosno delo v še hitrejšem tempu, je zaključil Visoki komisar 6voj govor z vzklikom Kralju Cesarju in Duceju.
Počastitev padlih junakov
Ko se je poleglo gromko vzklikanje, jo Ekscelenca Grazioli v razgovoru z domačimi predstavniki obiskal jx>slopje kapitanata, daljo poveljstvo posadke, občinsko hišo in cerkev. Odtod je krenil na novo vojaško pokopališče in so |>oklonil manom padlih vojakov italijanske vojsko. Ob mogočni križ, ki so dviga visoko nad pokopališče, so vojaki položili venec Ekscelence Graziolija in venec Zveznega tajnika, nakar je godba 28, pohotnega f>olka zaigrala žalno koračnino
Ekscelenca Grazioli si je ogledal še loj>o urejeno prostore Dopolavora, kjer si je v družabnih prostorih dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru z zastopniki oboroženo silo in vojaki. Nad vse prisrčno pa je visokega gosta sprejela drobna mladež v obodnici GILL-a. Nad 50 šolskih otrok je pravkar obedovalo, ko je Ekscelenca Grazioli stopil mednje. Ekscelenca Grazioli je pohvalil ureditev šolske kuhinjo in naklonil županu znaten znesek, ki ga naj porabi za pod|>oro najjio-trobnpjših v občini. Po obisku v Domu fašija je Ekscelenca Grazioli krenil še v vojaško ItolniS-nieo, kjer se je delj časa pomudil v razgovorih z ranjenci in bolniki in tudi izročil darila za vso, ki loži v bolnišnici.
Ko je ob pol treh Ekscelenca Grazioli s spremstvom odhajal iz Črnomlja, ga je na robu mesta sprejela častna četa vojakov z zastavo in godbo 23. pohotnega polka. Prav posebno pa se jo odrezala šolska mladež, ki jo za slovo zvonko zapela nekaj lepih pesmi, ki se jih je naučila v tečaju GiLL-a. Po prisrčnem slovesu od vseli predstavnikov io Ekscelenca Grazioli od|>otoval nazaj v Ljubljano.
Gospodarstvo
Povišanje obrokov kruha in sladkorja za nekatere vrste potrošnikov
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča:
V izvajanju Ducejevih navodil za povečanje obrokov nekaterih življenjskih |x>trebščin veljajo naslednja objavljena določila za mesec november:
1.	Kruli. Kot dodatek rednih količin, ki so žc določene za tekoči mesec. Ihi razdeljen v-cm obrok kruha za tekoči mesec in iie«r 750 gramov krtiiia (50 gramov na dan za. drugo polovico meseca) ali 650 gramov žitne moke ali 1125 gramov koruzne moke.
2.	Sladkor: Poleg že določenih količin za tekoči mesec Ihi razdeljena dodatna količina za tekoči mesec 400 granov za otroke do 5 let in 100 gramov za otroke od 14 do 18 let.
5. živila za juho. Kot dodatke količinam za mesec november 1» razdeljena za otroke do 3 let dodatna količina zu tekoči mesce
gramov riza.
V toku je sedaj razdeljevanje nov za nakup dodatnih obrokov korja in zakuhe.
v teži 1000
posebnih bo-kruha, slad-
Dodeljevnnje merjaščkov za pl"me. Po nalogu Ministrstva za kmetijstvo in gozdove se IhhIo razdeljevali v prihodn jem tno-ecu v v oh pokrajinah potom Ekonomskega zavoda za živinorejo, merjaščki pasme hitrega razvoja. Rejci naše pokrajine, kateri nameravajo nabaviti merjaščke, naj predložijo prošnje okrajnim glavarstvom ali kmetijskemu inšpektoratu v Ljubljani, Puccinijeva ul. 9, najkasneje do dne 50. novembra 19+2-XX.
Nakup delnic vezan za nakup državnih bonov v Kraljevini. Izšel je zakon v rimskem uradnem listu, s katerim je vsak nakupovalec delnic obvezan kupiti za isto vsoto 3% blagajniške bone posebne serije iz maja 1042. To se izvrši na ta način, da kupec plača za nakup delnic odgovarjajočo vsoto pri državnih blagajnah. Odgovarjajoča vsota se izračuna po borznih tečajih. Izjemno ni treba kupiti državnih bonov pri kritnih kupčijah za delnice na borzi. Borzni agenti ne smejo izvrševati nalogov, če komitent ne predloži j>olrdi!a o vplačani vsoti za nakup 3% blagajniških bonov. Zakon določa tudi kazenske sankcije za prestop predpisov.
V vsako hišo »Slovenca«!
Moderni komunizem
Neke komunistične misli so že prastare. Saj je prevelika razlika med bogatini in siromaki siromake vedno bolela. Vpraiali so sc: ali mora biti tako: In pamet jim je odgovarjala, da nc. Zato so razmišljali, kako bi svet popravili Najpreprostejša je bila misel, da bi vse med vse enako porazdelili. A ker so ljudje tako neenaki, bi tudi enakost imetja kmalu izginila: pridni bi kupičili, leni pa zapravljali. Boljša se jim je zdela druga misel, da bi bilo vse skupno (komunsko). Tudi modrijani so o tem razmišljali. Celo veliki poganski modrijan Platon Sc modroval o komunizmu. A bilo naj bi vse komunsko samo med aristokrati (Platon je bil ari-stokrat), ne pa med delovnimi ljudmi. Toda drug, tudi poganski filozof Aristoteles, največji mislec starega sveta, ga je ostro zavrnil, čeS da so komunistične misli le na videz lepe, v resnici pa da so nekaj nemogočega. Vendar se človeški duh ni umiril. Zopet in zopet so se ponavljali komunistični poskusi. O prvih kristjanih pravi sv. Luka, da -so imeli vse skupno« (Apd 2, 44). V samostane so tudi uvedli nekak komunizem. A skupnost med prvimi kristjani jc bila le iz početka in prostovoljna, skupnost v samostanih pa jc tudi le v manjših skupinah, obenem pa je močna le tam, kjer je veliko zatajevanja in odpovedi. Modrijani pa so še vedno modrovali o pravem komunizmu splošno v človeški družbi. Tomaž Mor (Cerkev ga časti za svetnika) jc zamislil komunistično državo, a ie naslov, ki ga je dal tej državi (Utopija, po grškem kraj, ki ga nikjer ni, deveta dežela, Indija-Koromandija) priča, da ni resno mislil na možnost take države. Tako so tudi drugi snovali komunistične romanc l raznimi imeni (Sončna država. Atlantis, Oceana), a bili so pač le romani. Nekateri priseljenci v Ameriki so v 18. in l1). stoletju tudi poskusili komunizem dejansko uvesti. A poskusi so se ponesrečilL Pokazalo se je, da je možna taka skupnost le V malem, pa Se tu Ic dokler druži vse neka živa vera.
V 19. stoletju so razni francoski in angleSkl snovalci (Saint-Simon, Fourier, Ovven in dr.) skušali komunizem na razne načine nekako znanstveno osnovati: nekateri centralistično, drugi lederativ-no, zopet drugi korporativno. Tudi so skupnost bolj omejili: skupna naj bi bila last zemlje in velikih podjetij in skupno delo; vsi naj bi bili delavci v službi družbe-lastnice in družba naj bi bili vsi. Tako sc je zdelo, da se je komunizem zadosti opredelil. A ni bilo tako. Moderni komunizem je nekaj drugega.
L 1848 jc izšel komunistični mani« test. Sestavila sta ga M ar k s in E n g e 1 s. Ta manifest jc prevrgel ves dotedanji komunizem. Marksu je bil dotedanji komunizem utopičen, lan-tastičen, sanjarski, neznanstven, »krščanski socializem pa »žegnana voda ■.
Kaj Marksu ni bilo všeč, da je tako podsmei-ljivo zavrnil svoje prednike? Več reči. Glede nekaterih se tudi mi z njim strinjamo. Utopični komunisti so z Rousscauxem mislili, da je človek sam po sebi dober, da ga je treba le poučiti, pa bo n« primer bogatin pripravljen deliti s siromakom svoje imetje ali sc odpovedati svojemu bogastvu la priznati komunistično urejeno družbo. Roussean* pa se je hudo motil, tajil je namreč izvirni greh in žalostne poslcdicc tega greha. Marx sc siccr za izvirni greh ni dosti brigal, a je iz izkustva dobro vedel, da je človek prekleto sebičen in sc ne odpove kar tako zlahka dobičku. Drugi utopični komunisti so učili, da bo šlo vse dobro, če sc le izvede med ljudmi naravna reforma. Kant je tndi to smešil. Mi je nc smešimo, ker je zelo potrebna, in brez nje boljšega reda na svetu ne bo. Vemo pa, da splošne naravne reiorme nc bomo učakali in d* bo zato potrebna vedno tudi neka socialna relor-ma, socialni zakoni, ki bodo ljudi nekako silili priznati novi gospodarski red. Tretji bi priznali tudi neko socialno silo, a nikakor nc revolucije. »Ko bi imel revolucijo v pesti, bi pesti nc odprl in naj bi tudi moral umreti v pregnanstvu«, jc_ dejal Cabet, Marx sc je grdo namrdnil, čeS ti utopisti in lantasti se še vse preveč boje »žcgnanc vode«. Komunizem bo zmagal, če bo zmagal, z revolucijo in samo z revolucijo. »Komunisti-« — je dejal v komunističnem manifestu — »zaničujejo vsako prikrivanje svojih nazorov in namer. Odkrito izjavljajo, da se morejo njihovi cilji doseči le po nasil-nem prevratu vsega dosedanjega družabnega reda. Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo!«
A ta revolucija mora seči po Marxu ie globlje, kakor se navadno misli z besedo revolucija. Gotovo, je dejal, bo moral proletariat »despotsko poseči v lastninsko pravo in v mcSčanske proizvajalne razmere«, a »pomesti bo moral tudi sedanje nazore in nauke, pravne, filozofske in verske«. Prav za prav ne bo treba pometati, vse to bo opravil razvoj sam. In tu je najgloblje zastavil Marx in tako položil temelj modernemu komunizmu. Marx je zavrgel vse govorjenje o veri, pravici, nravnosti, vse judovstvo (po rodu je bil Jud), vse krščanstvo (po očetovem oportunizmu je bil krščen), skratka vse, kar spominja na Boga, nesmrtnost življenja. Osnoval je vse želje, upe in zahteve prolctarcev na materializem, Materiali-zem je najgloblje bistvo modernega komunizma. Zato je zopet jasno, da za kristjana med komunisti ni mesta.	d.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava
Kregar-Omersa-Kalin-Putrih
Razstava obsega po katalogu 60 del v različnih slikarskih in kiparskih tehnikah; Jakopičev paviljon od 8. XI. do 3. XII. t. 1.
Običaj je, da se najprej bavimo s slikarskimi deli. Pa začnimo pri S. Kregar,ju. O njegovi umetnosti sem žo veliko pisal in sicer od njenih surrealističnih početkov, preko nadalnjih menjav, do danes. Marsikaj je bilo zapisanega v jiolemic-nem smislu, posebno o tistih stvareh, ki so nekoč oblikovale ideološke temelje »Neodvisnih«. Danes se hočemo nekoliko pobaviti s slogovnim stanjem zdanje Kregarjeve umetnosti. Poglejmo »Večer«. Podoba je karakteristična za slikarjevo mišljenje in čustvovanje. Čista »razpoloženjska umetnost«, kakor se temu pravi. V neresničnem prostoru, nekje v sanjskem svelu čudnih oblakov, še bolj čudno, krajine, dreves in barvnih tonov, sodijo ali bolje, zdijo figure, nepovezane med seboj po nekem realnem opravilu, marvač po osnovni idoji j-Kidobe, ki naj predstavlja večerno razpoloženje, morda večerno sonato. To muzikalično občutje jo tudi odini namen in resničnost slike. V bistvu je to še vodno stari surrealistični način umetnostnega ustvarjanja, samo da so neresnične predmete odbitih stebrov, glav, školjk itd., zamenjale koli-kortoliko realne podobe mož in žena, ki naj realnejše in zgovornejše v določeni skupini pripovedujejo o slikarjevem čustvovanju. Negativne plati to sanjske umetnosti so do noke mere prehuda izključitev resnične narave. Slikar postaja stereotipen stilizirano življenje umira v letargič-nih vzdihih, figure na platnu no sodijo, marveč riosedajo. s prekrižanimi rokami, neaktivne in ča-
kajo... Naturna resničnost po svoji enkratnosli prepreči zbiranje miselne krame iz najbolj različnih, mozaično nanizanih delcev, ki jih slikar naposled le še iz navade sestavlja v »variacijah« in ne enkratnih, elementarno doživelih umetninah. To maniristično prestavljanje vrčev, z.agrinjal, golih, sušečih sc dreves, školjk, figur itd. z enega mesta sliko na drugo, je v bistvu islo kakor tiste vrste pesmi, ki jih brez škodo lahko prebereš tudi v obratni smeri. Ostane v bistvu isto prijetno igračkanje z »bolnimi srci« in jx>dobnim, le še ime ji lahko daš drugo. In v slikarstvu? Enkrat je »Večer«, drugič »kompozicija« itd. Poglejmo n. pr. Kregarjeva tihožitja. Zdi se, da so ustvarjena po istem vzorcu: vrč, rože, školjka in nabreklo se gubajoče zagrin.jalo. Lo razsvetljava jo vsakokrat drugačna. Najboljša jc Kregarjeva umetnost tam. kjer se ta sanjski svol zd rttži z določeno religiozno temo: N. pr. »Pičla* Določena naloga podobo lokalizira in jo napravi raz u ml.j ivejšo. Dobre so tudi Kregarjeve podob'1 malih formatov, ki jih je slikar lahko nazval slu dije. Tu jo ohranjena lista prva skupinska, obl kovna in barvna neposrednost. Napredek je po kazal slik ar to pot tudi v portretih (prim. »Laslir jiodoho«),
Omersa N. razstavlja oljnate podobe in p; štele. Nekoč sem že pisal, kako si predstavlj;' umetniške razstave. Pisal sem o tem, kako bi n bila umetnostna razstava v resnici praznik; rez tat večletnega umetnikovega dela; avtokratif vaja v najvišjem smislu; skratka izbor likov, i katerimi se umetnik z veseljem podpiše itd vsem tem sedaj ne mislim več pisati! Zato pa i mišljujcm, če niso le maksime že zastarelo če ne bo nemara slovenska umetnost zraslih zdrav razvoj na povsem nove načine. Omersi zbirka podob ni nič kaj trden dokaz za to. kljub temu bi rad videl razstavo del tega n-da rje ne ga slikarja — toda z hrano po s!a '
rili načelih. Omersov slikarski dar je neoporečen, čeprav se ga bolj sj>oininjam s prejšnjih razstav, kakor pa je razviden s sedanje. Omenil bi sveže naslikano »moderno galerijo«, »Kiparja Putriha«, jmsebno pa »Univerzo«, ki je srečna nadaljevalk;> znanih zimskih podob s prejšnje razstave. V ostalem pa, posebno portreti, zdaleka ne prepričajo Posebno, kar človek |>ogroša, jc pomanjkanje nekdanje umetnostne borbenosti. Še en korak in smo jirav pri pohlevnem meščanskem portretnem slikarstvu.
Kipar Z. Kalin razstavlja v glavnem por-tretno |>laštiko. Zanimive so njegove olroške glave, izvršene v marmorju. Kipar ostaja pri svoji realistični maniri, ki bi se ji tudi lahko reklo akademska. Plastika jo v osnovi realistično naslonjena na model, vendar kipar glavo šo idealizira. Ta stilizacija posebno pri otroških glavah prijetno učnikuje, ker ne moti toliko še nerazvite individualnosti otroško psiho in kor je »ljubkost« veren atribut otroško fiziognomije. Slabša jo akademska lilizacija pri glavah odraslih. Postanejo včasih, akor se lomu reče, prazno. Dobra je. Kalinova 'lika plastika »Pastir«. Solidna, statična pojava nravnost kliče po ugodnem mestu na kakem vrtu 'i v parku.
Nekaj razveseljivih plastik razstavlja čolrti ■lavljalec K. Putrih. Tudi on še ni. našel sem tiste niti, ki vodi do individualnega sloga. I>rerad krene s poti za varljivimi fantomi raz-'ih vzornikov. Umetnostno doživetje kdaj pa tj ne zraste iz kiparja samoga, marveč mu dloga oziroma model narekujeta tudi določeno govno obdelavo. Zato je marsikatera plastika oko interesantna, tudi arhaicistična, gledalca kdo ve kako ne zagrabi. Vendar vso te opom-■ ne morejo in nočejo omajali v resnici preprič-i vi h portretov št. 68 in 69, ki jih je kipar raz-• lavil v tej zbirki. Kiparjev naravni dar za plastično obliko, njegova volja do upodabljanja go-
lega, skoraj brutalnega realizma, je v teh glavah prodrla skorjo tako šole, kakor neuravnovešenega iskanja. Tak način obravnavanja plastičnih problemov je za slovensko kiparsko umetnost v resnici koristen, za osebni kiparjev razvoj pa porok lopo bodočnosti. Vsaj jaz som o tem prepričan.
dr. S. M.
Nova mladinska knjiga
Bliža sc 6veti Miklavž in gotovo ni bolj primernega darila za naše malčke kot lepa knjiga. Zalo ve ttidi sveti Miklavž ler sega rad po mladinskih knjižnih novostih, ki prihajajo za njegov praznik na knjižni trg. Tako je Ljudska knjigarna izdala Iclos trt knjige, med knlerimi Kunčičeva zbirka otroških zgodbic predstavlja izv irno obogatitev jiripovedniškega mladinskega slovstva. Mirka Kunčiča dobro poznajo naši otroci, saj jim ie napisal že toliko knjig in zajiel že več zbirk mladinskih pesmi ter se z njim srečujejo po vseli naših čilankah ljudskih šol, da ga ni Ireba še posebej priporočali. Kdor pozna vse njegovo književno ustvarjanje, pa takoj sjx>zna, da sla v njem dve na-turi: ena vesela, satirična in ironizujoča, ki zna otrokom praviti lake gromozanske šale in neumnosti ter črlati smešne junake 'ako groteskno, da jc veselje. Taki lipi osianejo icl>i in otroku v spominu, ko bereš Triglavske pravljice, ali pa gledaš v gledališču junaka Sabljico. Druga natura njegova pa je veliko usmiljenje do ubogih in bednih ler čuteče srce. ki se razjoka ob vsaki nesreči ter bi rad vsem malčkom pomagal k lepšemu in tudi boljšemu življenju. Tako je kot vsak mladinski pripovednik več ali manj dober vzgojnik. Ta njegova najnovejša knjiga »Nebeška lestvica« ima vsakega nekaj: prva polovica ima zgodbice z a najmlajše otroke, i pisane v istem veselem razpoloženju ler groteskno-i sli, ki odlikuje najboljše Knnčičev« etvari. To je j predvsem prva -Francek in Cilka«, v kateri jc tako lepo karakterizira! začetno izgovarjavo male Cilk«,
novice

Koledar
Torek, 24. novembra: Janez orl križ«, spoznavalec in cerkveni nčenik; Ilrizogon, mučenec; Flora, devica in mučenica; Firnina, devica in mučenica.
Sreda, 25. novembra: Katarina, devica in mučenica: Merkur, mučenec; Jukunda, devica: K razcm. mučenec; \lozcs, mučenec.
—	Državna tehniška srednja šola v Ljubljani. Pričetek pouku za I. in IV. letnike arh,-gradbenega. strojnega in elektrotehniškega odseka ter zu I. letnike drž. delovodske šole (elektroinstalaterski in mizarski mojstrski oddelek) bo v četrtek, dne 26. novembra t. I. ob S. uri. Pričetek pouka /a ostale letnike in oddelke bo objavljen naknadno, čim bodo urejeni nilski prostori
—	V ponedeljek skoraj <> stopinj pod ničlo. Pretekli teden se je jutranja temperatur« še vedno vrtela nad ničlo, čeprav le nekuj stopinj.
V	nedeljo zjutraj pa je tu mesec že v tretjič jutranji temperaturni minimum padel pod ničlo.
V	nedeljo je bilo —I" C. Bilo jc nekoliko inc-pleno. po poljih in travnikih pa se je vscdla slana. Podnevi se je počasi izlioljšnlo in v nedeljo popoldne je bil dosežen za te dni razmeroma visok dnevni maksimum +6" C. Noč od nedelje na ponedeljek jc bila jasna, nel«) lepo zvezdnato, svetil« je polna luna. V ponedeljek zjutrai pa je pritisnil že nekoliko hujši mraz. Nastopila je močna »dana. Meteorološki zavod je zaznamoval v ponedeljek jutranji temperaturni minimum v mestu med zidovjein—5.K" C, zunaj na prostem jc bilo še za nekaj stopinj
-več mraza. Na eni strani nagel padec jutranje temperature, na drugi strani pa znatno dviganje zračneg« pritiska. Barometer jc v ponedeljek, 23. t. m. zjutraj dosegel 770.7 111111. Napovedujejo se še leni dnevi.
—	Strogi pasji kontumac, jc razglašen za kraje: Novo mesto. Bela cerkev. Brusnice, Crmošnjice, Mirna peč, Orehovica, Prečna, >mihel, Stopiče, Št. Peter iu Toplice. Psi v navedenih krajih morajo biti predpisano zavarovani. siccr sledi za lastnike stroga kazen, psi bodo pa pokončani.
—	Sečnja orehovih dreves je dovoljena le t izjemnih slučajih. Tako dovoljenje mora dati Ustniku dreves okrajno glavarstvo v skladu s predpisi <1 gojitvi in sečnji domačega oreha. Les teli dreves sc sme dati v promet špje potem, ko je bil od gozdarskega referent« žigosan, in je bilo dobljeno dovoljenje za prevoz. Kakor čujemo, ne bo okrajno glavarstvo v Novem mestu nič več izdajalo zadevnih dovoljenj za sečn jo.
—	Huda obsodba zaradi lažne ovadbe.
'■kof jeločau, 33 letni oženjcui delavec Viktor lian. ki je ž.e več let presedel po ječah zaradi tatvin, je - s\ojun pomagučom Vinkom Bebcem vlomil 27. julija letos pri gostilničarju Loziču in mu odnesel mnogo suhega svihjskega mesa. slanine, sardin in drugih dobrin v vrednosti 41J4 lir Pozneje 0. avgusta je Viktor Ban ovadil Kraljevi kvesturi Stanka Žliogurja, da jo kupoval čevlje in druge stvari, da bi odšel v ho-sto med upornike. Banovu ovadba se je izkazala za lažno in zato ga je kvestura prijavila državnemu tožilstvu. Ban je sedaj pred malim kazenskim senatom priznal v lomno tatvino pri Ložieu, kakor tudi, du je Stanko Žbogarja lažno ovadil iz maščevanja. Za oba deliktu tatvino in lažno ovadbo jc 1 j i 1 Ban obsojen na 4 'leta robije, samo zaradi lažne ovadbe jc dobil 2 leti in pol robije.
—	Jablana rodila dvakrat v enem letu. Neki hadenski krnel te le dni pospravil letos že drugič jabolka z istega drevesa. Ure z.a zgodnjo ja-hlano. ki je že konec julija rodila, sedaj pa je že drugič v tem letu bila polna lepo zrelih jabolk.
—	Usodepolno spanje. 26 letni V. Konečny iz. Sirakova na češkem je zvečer pisal pismo. Med pisanjem pa ga je premagal spanec in je zaspal. Njegova glava se je vedno bolj bližala mizi in je končno zadela ob peresnik. Pero se je fantu z.a-pičilo pod desnim očesom. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer se sedaj zdravniki trudijo, da bi mu rešili oko.
—	Kazalec ure mu je rešil življenje. V Le-jmanu v Italiji je delavec popravljal veliko uro na fasadi nekega velepodjetja. Pri tem ga je_ pa ostri konec kazalca globoko ranil. Zaradi lioiečine ie izgubil ravnotežje, zdrsnil z odra in obvisel z
da bo budila pri majhnih bralcih golovo hvaležnost in posnemanje, ludi »Micka se jc izgubila-. ali Lenčka in ogledalo« bosta vlpivali veselo in vzgojno, kakor je Ireba. Sočno vesele iu hudomušne 60 še poveetice «Škrat in nepridiprav in medved«, »Prismodalci« in »Birinanček Jože«, dočim je »Gospod Muholjub« basen z vzgojno poanto o pameti in modrosti, češ, nekdo živi od svoje pameli, drugi pa od neumnosti drugih. Te kraike povestice so pisane za otroke prvih razredov ljudske šole v veselem in jedrnatem slogu njegove groteskne uia-nire. Drugi del te zbirke pa so že večje povestice za starejše fantičke ter 60 mehkejšega značaja, da razvijejo otrokova dobra čustva sub specie aeler-ni«, da jih dvigne k Bogu, izvoru dobrote in sreče in lepega življenja. »Juliuhuhu!« tvori lep prehod e svojim simbolom nebeške lestvice-mavrice, nebeškega prestola, ki sije na otroke na livadi, a takoj ugasne, ko se sporeko in skočijo v lase. Tak prepir več ne vodi v nebo. Zadnji dve povesti sla prav lako komponirani na simbol nebeške lestvice. Kako se se zvezde Bogu uprle opisuje zgodbo zvezde, ki se je uprla ter padla proti božji volji na zemljo. Za njo so pobegnile še druge » a nazaj nc morejo. Zdaj lavajo kol kresnice po močvirjih in čakajo, da se po nebeški lestvici zopet nekoč vrnejo v nebesa, /aduja 'Zgodba o revčku Andrej-Oku, ki je srečo iskal . pa opisuje na Meškov način ubogega dečka, ki zbeži od umirajoče matere ter gre v svet iskal srečo, najde pa povsod samo težavo in nesrečo. V leni tavanju se zave, da ima srečo pri materi v rojstni hiši: ko se pa vrne domov, dobi mater mrtvo. Ves skrušen zajoče — ledaj pa sc po nebeški lestvici spusti k njemu angel in ga potolaži z zavestjo, da ima svojo mater v sebi in če bo njen glas v srcu poslušal, bo našel tudi srečo.
Motivi teh zadnjih treh črtic so dali naslov vsej zbirki »Nebeška lestvica-. Notranja uglašenoet teh različnih črtic zbirki ne škoduje, še celo poslane mikavna, kajli veselo in drastično je povezana z mehkim in čustvenim; tako živi v tej zbirki celi Kunčič, kakor ga poznamo iz njegovih dosedanjih del. Ker šo zgodbice kratke in sočno pisane, bodo naši otročički zelo veseli, ce jih liodo dobili za sv. Miklavža.
Ilustriral ak. slikar K. Podrekaj. (Cena 21 lir.)
td.
rokama na obeh kazalcih med nebom in zemljo.	,
Ura je kazala točno 11.12. V par minutah hi se	;
moral veliki kazalec. |K>bositi in delavec bi padel	1
na tla Klical je na pomoč. Ljudje so prinesli dol-	; go lestvo in ga v zadnjem trenutku, ko je hil mož že čisto izčrpan, rešili.
^tjuMjana
1 Drama je bila včeraj in danes zaprta zaradi popravil v poslopju. Popravljen bo tlak in motorji pri železnem zustorju.
I Lepa novembrska nedelja. Nedelja po sv. Kliz.abeti. ki je prinesla lep in sončen dan, je bila splošno, nekoliko hladna in meglena. Počasi pa je nastopilo toplejše in popoldanske jirve ure so bile iprav prijetne za manjše izlete, I »opoldne jc liilo v mestu živahno meščansko življenje. Velik obisk je zaznamovala umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Gobarji so splošno že nehali z nabiranjem gob, je jki-stalo prcinr/ilo. Ilazne prireditve so zaznamovale |irav povoljen uspeh. Ker je začelo počasi zmrzovati. se ljubitelji drsalnega športa že pri-pravljajo za zimsko sezono, ko jim bo omogočeno se jiok.iziili n« ledu s svojo umetnostjo.
I Osebje špecerijskih trgovin in mlekarn opozarjamo, naj z zdravniškim pregledom ne odlaša na zadnje dni tedna, temveč naj gre takoj v mestni fizikat k zdravniškemu pregledu da zadnje dni ne bo prevelikega navala, ki bi povzročil zamudo časa. Mestni fizikat je zdravniški pregled osebja šjieceniskih trgovin zalo določil zadnji leden meseca, ker ta teden špecerijske trgovine nimajo toliko dela kot prve dni meseca. Zdravniški pregled v mestnem fi-zikatu v Mestnem domu se vsak dan prične ob S. uri dopoldne in traja do 10. ure.
I Svojcem interniraurev in vojnih ujetnikov. Mestni urad z.a popis vojnih ujetnikov in in intcrniranccv v k resi j i soba 44. vhod z Lin-garjeve ulice I, prosi svojce prijavljenih inter-nirancev in vojnih ujetnikov, ti so sc pri j a vili z.a |>odporo p r i mestnem socialno političnem uradu, na j takoj sporoče povratek interniranca iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako p.i tudi vse druge morebitne spremembe.
I Podpornemu društvu z.a gluhonemo mladino je durovula v počastitev spomina blago-nokojne ge. Babičcve družba njene vnukinje lir 300. gos|)od dr. Miroslav Hribar pa od svojega zdravniškega honorarja L 150. Plemenitim darovalcem najiskrejneša hvala!
I Zaradi obolelosti sopranistke Sonje Ivan-čičeve jo premiera »Bega iz seraja«, ki bi se imela vršiti v soboto, preložen«. Glede na ImiIc-zen Ivančičeve je bila |>otrcbna drugačna razvrstitev abonentskih predstav kot je bila prvotno predvidena. Prva bodoča premiera Ik> Mas-senetova »Thaisc z llcvbalovo in Primožičem v glavnih partijah. Muzikalno vodstvo ima N. štritof. ki jc delo prevedel. Bežijo C. Debevee.
1 V Ljubljani umrli od 13. novembra do 19. novembra: Babič Angelina, 79 let. vdova polkovnika, Frančiškanska ul. 10; Makovec Franc, 51 let, mizarski pomočnik, Tržaška c. 48: Lavriša Marija, 65 let, ž.enae poljskega čuvaja, Vič, Grudnova 4; Šfcpec Jožefa. 83 let, vdova posestnika, Vidovdanska c. 9; Pristov Jožef. 80 let, poštni podurad-nik v pokoju, Rožna dolina, Cesta V-12; Porovne Frančiška, roj. Zajec, 77 let, žena biv. preddelavca, Vidovdanska c. 9; Bore Rozalija, 81 let, delavka, Japljeva ulica 2; Hočevar Antonija, 46 let, tov. delavka v p., Vidovdanska c. 9; Kerle Ivana. roj. Herga, vdova Zajšek, 69 let, žena železničarja, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Miklič Jožefa, 61 let, kuharica, Goriška ul. 29; Kobal Pavel, 63 let, inkasant, Vegova ul. 6; Ste-genšek Martin. 72 let, delavec, Celovška c. 54; Fmeršič Ivan, 52 let, dclavcc mestn. cest. nadzorstva, cesta dveh cesarjev 167; Jerman Cecilija, 51 let, delavka, Obrije 10, obč. Polje; Goršič Roza, 35 let, Kožarje 92 pri Ljubljani.
1 Tatvine premoga na škodo mestne plf-narne. Kazenski senat okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, je pretekli petek ves dan razpravljal o tatvinah premoga na škodo mestne plinarne, dalje o tatvinah bukovih drv in krompirja, katere tatvine so bile letos maja in junija izvršene na glavnem tovornem kolodvoru, torej na kraju, ki je namenjen javnemu prometu in katere tatvine se vedno strožje kaznujejo kakor pa navadne. Mestna plinarna jc letos maja in junija prejela do 900 ton karvinskega, prvovrstnega premoga iz. Šlezije. S tovornega kolodvora v .plinarno, ki je prav blizu, so vozili premog vozniki mestne pristave. Pri razkladanju premoga pa so bili zaposleni takozvani »štokglaj-zarji«, brezposelni delavci, ki iščejo priložnost nega zaslužka na omenjenem kolodvoru. Pri razkladanju p« so nekateri prišli v dogovor, da bi bilo za nje dobičkanosno. ko bi kak voz premoga zapeljali kam drugam, ne pa v mestno plinarno. In začeli so s tem nepoštenim jKislom. Kak voz premoga do 3 tone so odpeljali zasebnim interesentom, ki so premog dobro plačevali po tržnih in še višjih cenah. Mestno plinarn« so na ta način oškodovali za 21 ton premoga v vrednosti 6300 lir. prodali pa so dalje tudi več tisoč kg bukovih drv in tudi precej krompirja, pri čemur so bili zasebniki 0?kodovani. Nepoštene manipulacije so iprišlc na dan. Po daljši sodni preiskavi, v katero je bilo zapletenih do 14 osumljencev, je najKisled državni tožilec vseh teli i4 oseb obtožil zločina tatvine, ln mali kazenski senat jih je sodil. Sodba jc bila izrečena v sol>olo opoldne. Med drugimi so bili obsojeni glavni obložcncc Ivan Oblak. 55 letni o/enjeni delavec, že večkrat kaznovan, na 2 leti strogega zapora, dalje Anton Starič. 34 letni samski delavec, na I leto strogega za|iora, ostali. ki so bili le pomagači in iz.vršilci ukazov prvega obtožcnca. pa so bili obsojeni na zaporne kazni od 3 do 6 mesecev strogega zapora, dva sta bila p>ogojno amnestirana, trije pa op roščeni.
1 Drama pripravlja kot premiere sledeče predstave. Cvetka Gol-arja veseloigro: *Ples v Trnovem«. Delo je izvirno, krstna predstava bo v kratkem. Bežijo ima Milan Skrbinšck. V študiju je tudi Strindbcrgova drama: »Oče«. V režiji J. Koviča in igra italijanskega pisatelja Bina Alessija. čigar -»Katarino Medičejsko« že IKiznamo. Novo delo im« naslov Primer drja llirna«. Zrežiral ga l>o prof. O. šest.
I V soboto, 28. t. ni. bo krstna prcdsfa\a Golarjeve burke v treh dejanjih: Ples v Trnovem-. V glavnih vlogah: Cesar — Češnovar. Drenovec — t/)jze. Gorinškova — Polona, Le-varjeva — Metka, Rakarjeva — Mioa, Starčeva — Nina. Remčeva — Poldka, Bratina — Tone.
Na krovu neke ilalijapske vojne ladje: Sestavljanje torpedov.
Naznanila
Ol.EDAl.IStE. Oruma. Torek, 21. novembra: Zn prto. — Sreiln, a,i. novembra ob 16.:ill: Šaloma*. Kcl II. —'Četrtek, 2tf. novembru oh 16: »Hamlet . lied i t> I r I c k. — Potek, 27. novembra: Zaprlo (linneralkal.
Sobota, 2*. novembra oli 16..1U: Ples v Trnovem . Krstna predstava. Premierski vlionma.
Opora. Torek. 21 novembra: Zaprlo. — Sreda, 25. novembra oh lil: l)nn Pnxqiinlo . lleil Sreda, četrtek. 27 novembra oh IS: stepa miš . Red A.
Petek, 28. novembra nli 15: »Traviata . laven. Znižane ceni' od IS lir nav/.ilol. — Soliola, 2!i. novembra oh lfi: -Slepa miš«. Izven. Cene od 2-1 lir navzdol.
RADIO. Torek. 21. novembru. 7.:i0 Slovenska glasba — s Napoved čnsa — Poročila v italijanščini 12.20 Plošče — 12.,'Ili Poročila v slovenščini — 12.4.'> Komorna glasila — 1.1 Napoved času — Poročila v italijiinfičini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini - 1.1.17 Koneert radij-i-koea orkestra, vodi dirigent I>. M. Sijanee — Simfonična glasba — H Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester vodi dirigent Spaggiari —' 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče »La Voee del Padrone — Columbia« — 19 »Govorimo italijansko — poučuje prof. dr. Stanko I.eben — 19.:i0 Poročila v slovenščini — 1H.15 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbe j-:iAR: BIZKT: Carmen — V odmorih: Predavanje v slovenščini — zanimivosti v slovenščini — 21.10 (pribl.): Poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pieroli. nteitveisova eesla 6: mr. Hočevar. Celovška costa 112 in mr. Oartus, Moste, Zaloška cesta 47.
POIZVEDOVANJE. Zguhiln sem v četrtek popoldne zavitek fotografij od ftmartinsk« ceste do Židovske ulico. Pošten najditelj naj jih vrne nn T. Pagon, Židovska ulica št. 8/1.
Z Vrhnike
Naročnike na Vrhniki in okolici o|K>zar-jamo, da morejo naročiti >Slovcnčev koledar« na Podlipski cesti 9.
Iz Novega mesta
Sv. Mfklavž bo letos obdaroval naše malčke v soboto, dne 5. decembra ob 14 v Prosvetnem domu. Paketi se lxido sprejemali ta dan v mali dvorani Prosvetnega doma od 9 do 13. Pristojbina z.a vsak paket je 2 liri. Vstopnina za vsako oscl»o pa tudi 2 liri. K popoldanskemu obdarovanju otrok imajo dostop izkl jučno samo otroci v spremstvu starišev ali odraslih sester in bratov. Prosimo, d« si to vsi drugi od rasli zapomnijo in naj nikar ne silijo k otroškemu obdarovanju, saj sc bo g. Miklavž sjvomnil ta dan tudi starejših svojih otrok. Da ne bo prevelikega navala k Miklavževemu obdarovanju, nam je g .Miklavž izrecno naročil, da bo ob 14 obdaroval male otroke, ob 17 istega dne pa odrasle. Paketi zfl odrasle sc bodo isti dan sprejemali tam kot za otroke in sicer od 9 do 16. Za vsak ipaket je jvlačali znesek 2 liri. — Vstopnina za odrasle pri večerni prireditvi po je po 5 lir za osebo. — čisti dobiček obeh prireditev je namenjen novomeški Vincencijevi konferenci.
S Spodnjega štajerskega
Umrla je v Mariboru v visoki starosti 80 let Magdalena Polajšar roj. Gerlič, v mariborski bolnišnici pa 51 letni posestnik Šimen Ko-losovki iz Ščavnice. Njegovo truplo so prepeljali v ščavnieo in tam pokopali.
Nesreče. 79 letni ujwkojenec Anton Ilerič iz Gornjega Radvanja pri Mariboru je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko in se hudo poškodoval na glavi. — V nekem mariborskem velepodjetju zaposleni delavec Matija Dajnko je padel s kolesa in si zlomil nogo v stegnu. — V svojem stanovanju v Mariboru ie 80 letna zidarjeva vdova Marija Jančar padla in si zlomila levo nogo nad kolenom. — Desno roko si je zlomila 24 letna žena kurjača Jožefa Jan iz Gotovelj.
Če je uradnik pazljiv. Pred dnevi je iz nočnega vlaka ob 1.30 izstopil v Št. llju v Slovenskih goricah kot edini potnik neki moški. Ob 5 zjutraj pa je prinesel na kolodvor okrog 75 kg jabolk in hotel v vlak. Službujočemu uradniku se je zdelo sumljivo, da bi mogel mož ponoči kupiti toliko jabolk, ker kmetje ob tem času spijo. Obvestil je orožniško postajo, ki je ugotovila, da je možakar v bližini kolodvora vlomil v neko klet in ukradel jabolka. Jabolka so vrnili kmetu, moža pa zaprli.
Iz Hrvaške
Zagrebška občina ob proslavi 700 letnice mesta Zagreba. Na pobudo zagrebškega župana Ver-nerja je zagrebška mestna občina s svoje strani proslavila to obletnico takole: Občina bo na 6voje stroške izdala veliko zgodovinsko delo ali pa več manjših spisov o Zagrebu. Za to delo je določen kredit 700.000 kun. Vsako leto bo na dan 16. novembra nagradila najboljša književna in glasbena dela, ki so prejšnje leto izšla ali pa bila izvajana. Nagrade bodo določene vsako leto v proračunu. Za letos bo občina izplačala za najboljša književna dela 100.000 kun. ter prav toliko za glasbena. Mestna občina z.agrebška nadalje razpisuje natečaj za dramsko delo iz zgodovine Zagreba z glasbeno spremljavo, za kar je določena nagrada 100.000 kun. Občina se nadalje obvezuje, da bo vsako leto dala poleg rednih odkupov sli'k in kipov napraviti delo iz likovne umetnosti. Motiv bo moral biti iz Zagreba. Izdatki za to delo bodo predvideni v vsakoletnem proračunu. Za letošnjo proslavo so določeni v znesku 100.000 kun Kot spomin na letošnjo proslavo bo občina dala izdelati tudi umetniške spominske znake, ki bodo služili v reprezentativne in propagandne svrho. Stroški za te znake so določeni na 1(50.000 kun. Dobiček od prodaje znamk bo pa šel v sklad za podpiranje zagrebških siromakov.
Varčevanje z elektriko v Zagrebu. Zaradi vedno težje dobave premoga za pogon strojev ter podražitve premoga, je ludi zagrebška mastna elektrarna sklenila uvesti skrajno varčevanje pri uporabi električnega loka Kdor se ne ho držal predpisanih navodil, ho enostavno izgubil pravico do uporabe električnega toka.
Vzdrževanje državnih meščanskih šol. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo o vzdrževanju hrvatskih državnih meščanskih šol. Po tej ured bi prevzema hrvatska dr/ava od upravnih odnosno šolskih obvin vzdrževanje državnih meščanskih sol Upravna občina, katera želi, da bi se na njenem področju odprla meščanska šola, mora dati za novo šolo na razpolago potrebno zemljišče in to za slopje, dvorišče, igrališče, vrt i.i prostor za gojitev rastlin za kmetski pouk. Upravna občina mora tudi sama postaviti šolsko poslopje in vse k njej spadajoče prostore. Nakupiti mora ludi jTOlrebna učila. Nadaljnje vzdrževanje šole in njeno spolnjeva-nje prevzema po gornji odredbi potem država.
Odkritje spominske plošče pok. Sullaju. Društvo Hrvatskih Zagorcev bo 15 I. m. odkrilo v Lcpoglavi spominsko plošto pok. znanstveniku dr. Šuflaju na njegovi rojstni hiši v tamošnjem mestu.
Mesto Ljubuški v NDH te dni praznuje 500-letnico svoje ustanovitve.
Iz Srbije
V koncentracijsko taborišče je poslala za tri mesece belgrajska policija več oseb. ki jih je prijela zaradi širjenja vznemirljivih novic.
Prodaja knjig na Kolarčevi ljudski unirerzi. V zvezi z akcijo srbskega prosvetnega ministrstva zaradi nacionalne vzgoje mladine, je pričela srbsko nacionalno literaturo prodajati iu razpečavati ludi Kolarčeva ljudska univerza v Belgradu.
Muzej srbskega narodnega gledališča. Vodstvo sedanjega srbskega gledališča se bavi s predlogom ustanovitve srbskega narodnega gledališča, ki bi obsegal vse, kar se nanaša—ua zgodovino, razvoj in osebje lega gledališča.
Srbsko gradbeno ministrstvo v lastni rež.ii popravlja šo preostala poškodovana državna poslopja. Tako je stari dvor v Ulici kralja Milana že popravljen. Gradbeno ministrstvo trenutno popravlja palačo finančnega ministrstva v katerpm je bilo prej tudi predsedništvo vlade.
FANTEK V NEBESIH
TEKST IN SLIKANICE: DAGMAR K ACER 3.
FANTEK NI BIL RAVNO PREPRIČAN, CE JE BIL VEDNO PRIDEN - KDO OD FANTKOV PA JE, MOJ BOG? TEDAJ PA SO ŽE ZAROŽLJALI KLJUČI IN — NEBEŠKA VRATA SO SE ODPRLA.
4.
SV. PETER HUDOMUŠNO GLEDA MALEGA FANTKA, KI SE SKRIVA V GUBE BELEGA ANGELOVEGA OBLAČILA: NO. FANTIČEK, ALI SI BIL PRIDEN. DA PRIHAJAŠ NARAVNOST V NEBESA?«:
Spremembe podnebja ob severnem Ledenem morju
Velike konvojske bitke, ki so ee poleti vršile v Barentskem morju in v vodah med Islandsko in Svalbardom (špicbergi), so pritegnile pozornost na tn del svetovnega morja, kjer v normalnih Časih zaradi težavnih ledenih in podnebnih razmer, razen voženj polarnih raziskovalcev, ni bilo nobenega prometa z ladjami. In če se zduj Angleži in Američani pripravljajo. da bi uporabljali severno morsko pot v Murmanslc in Arhungelsk in bi s tem priskočili Sovjetoni na pomoč, bo to le zato mogoče storiti, ker so v poslednjih desetletjih nastale podnebne spremembe v vsem polarnem območju, kar pomeni za pomorski promet veliko olajšavo.
V Barentskem morju je zdaj za 17 odstotkov manj ledu, kot ga je bilo v začetku tega stoletja, in hkrati se je zračna toplina sama znatno zvišala. To je povzročila sprememba smeri Zalivskega toka. Ko jc Frithjof Nansen v letih 1S93—13% raziskoval severne kraje, je bila plast mrzle vode severnega Ledenega morja 200 m na debelo nad toplejšim in bolj slanim vodovjem Zalivskega toka, zdaj pa se je pokazalo, da je t« plast mrzle vode le še 100 m debela. Povprečna toplina vode v letih 1919—1928 je bila med poletnimi meseci za 1.8 stopinje višja kot v letih 1912—1>JI8, in zračna toplina na Špicbergili je bila felirn-arju za nič manj ko 15 stopinj višja, in na Islandiji jo v februarju in marcu narasla /a 4—7 stopinj. Nn Islandiji razen 1. 1929. sploh ni bilo v poslednjih letih nobenega ledu več.
Konec vojne na Vzhodu ni daleč
Petrolcjska katastrofa v Rusiji
Vsakomur je dobro znano, kakšnega velikega pomena je v današnji motorizirani vojni petrolej. Berlinski list -N. \Vort« objavlja v zadnji številki z dne 4 oktobra t. I. podatke izredne važnosti, ki zadevajo vprašanje pelroleja v sovjetski Rusiji. Po teh podatkih so imeli Sovjeti glede na pridobivanje petroleja v letu 1042 tale načrt:
Iz Bakuja so nameravali dobiti 27 milijonov ali 57% V6e količine svojega petroleja.
Ion
Iz	Orožnega
Iz	Majkopa
Iz	Dagestana
Iz	Anbe
S	Sahalina
4,100.000 ton ali	8,6%
3,71X1.000 ton ali	7.8%
000.000 ton ali	1.5",;
2,000.000 ton ali	4,2%
1.500 000 ton ali	2.7%
Iz Volge-Urala 7,000.000 ton ali 14,7% Iz Turkestana 1,700.000 ton ali 3,7% Skupaj bi pridobili 47.400.000 ton petroleja. Zaradi vojne je vse področje krog Bakuja odrezano od veleobrtnih središč sovjetske Rusije. Dostava petroleja je jako otežkočena in slehrni hip ogrožena po nemških letalih. To se pravi, da sovjetska Rusija ne zmore dobivati petroleja iz Bakuja, Majkopa, Groznega in Dagestana, torej izostane dobava 55,4 milijona tone ali 74.7% petroleja.
Sahalinski petrolej (2,7%) je neobhodno potreben za Daljni Vzhod, a dobava petroleja iz Turkestana (1,7 milijona tone) je v zvezi z velikimi prevoznimi težkovami. Tako bi sovjetski Rusiji 06tal Ie petrolej iz Anbe (2 milijona ton) in 6 področja Volga—Ural (7 milijonov ton) od preračunane količine 47 milijonov Ion.
Zaradi pomanjkanja vseh zalog se bo položaj za Sovjete tako poslabšal, da utegne to privesti do skorajšnjega konca vojne na vzhodu.
Na Jan Mavenu, špicbergih, v Franc Jožcfovi deželi in na Novaji Zemlji pa naslaja zmeraj mani ledenikov.
Ker se je severno Ledeuo morje toliko ogrelo, vpliva to tudi nu precejšnje spremembe v pogojih za življenje v živalskem in rastlinskem svetu. Zimiiio je, da je odziv večino rib in drugih, v morju živečih bitij, precej velik na spremembe temperature in vsebine soli v vodi. In tako so nedavno našli v tem morju ribe. ki jih prej niso nikdar uli lo izjemoma dobili v Ledenem morju.
Z znanstvenimi meritvami so dognali, da jx)trebuje toplot« za segrevanje vodne in zračne temperature, ki izhaja i/. Zalivskega toka. približno leto dni, da pride od južne Norveško do Mofotov, in spet leto dni, da se razširi do Murmanska. D« prispe ta toplota od Murmanskega do Novaje Zemlje traja spet le-
to, in da pride od Lofotov do severnih Čpic-bergov, traja dve leti, a do Berinškega preliva pride toplot« Zalivskega toka v 4—5 letih. Ta dognanja so velikega pomenu z^ morsko plovln) vzdolž rihorske severne obale do Vludivostoka.
Kakor nam je še v spominu, je odšla 1. 19^2 ! prvu odprav« iz ArhangeUkega v Vladivostok, j a I. 19"4 v obratno smer. Zgradili so ledolomilce ■ v velikosti I0.000--I2.000 ton. Povsod ob sibirski | obali so nameetili meteorološke postaje in letališča za opazovanje gabanja ledu. in upali so, da bo moči pluli po severnov/hodni morski poti, ki jo je I. 1879 odkril Norden-kjdd. 180 dni v letu. Ce je to Sovjetiji uspelo doseči, jo juko dvomljivo, dede nu preskrbova.nje Sovjetske Rusije jc la pot pač brez pomena spričo morske poti iz ArhangeUke«« in Mur-manskega sko/i Ledeno morje v zahodni smeri, navzlic trajnim nevarnostim, ki so jim zavezniški konvoji na tej poti izpostavljeni zaradi napadov nemških letalskih in jiomorskih *il.
(•Pester Llottlc)
Dopolavoro tob. tovarne : SK Mars 3:2 (0:0)
Ljubljana, 23. novembra.
7, včerajšnjo nedeljo smo se |x>slovili od letošnje nogometne sezone, ki je bila kratka. Štiri nedelje po vrsti smo gledali zvezni turnir in ko je bil ta končan z zmago Ljubljane, jo poskrbel Oo[>olnvoro tobačne tovarne še za sjiored dveh nedelj. Včeraj Je bilo na vrsti finalno srečanje med Marsom, ki je preteklo nedeljo premagal enajstorico Žabjaka, in med prirediteljem samim, ki se je kvalificiral za finale jk> zmagi nad kombiniranim moštvom.
Ob vhodu v Stadion smo si ogledali dva po-kala; večji, ki ga je darovala organizacija Dopolavora v Ljubljani, in manjšega, dar tobačne tovarne, ki jo bil namenjen kot nagrada za tola-žilui turnir. Ker pa Žabjak ni imel partnerja, jo bila včeraj samo ena tekma in šlo je dejansko za to, kdo l>o dobil večji pokal: Mars ali Dopolavoro tobačne tovarne?
Točno ob treh sta se predstavili obe moštvi zveznemu sodniku g. Makoveu; Mars je bil v rdečih dresih, Dopolavoro pa v svetlo modrih. Začetek igranja je bil nenavadno živahen. Moščani, ki so bili v celoti fizično močnejši, so snovali nevarne napade in obramba Marsa jo imela precej dola. Ugajal je zlasti Porenta v golu. Že v prvem polčasu je prestregel dve« nevarni žogi. za kar je žel zasluženo odobravanje prisotnih. Sploh je bila obramba Marsa hudo požrtvovalna, bila pa je tudi krepko zaposlena.
Čeprav mi nismo videli lepih potez, je bila igra v začetku zanimiva. Igralci Dopolavora so so potegovali za vsako žogo — posebno živahen jo bil Plečko —, Mars pa je šepni v napadu, kjer je bilo nekaj premladih moči. Napadalna vrsta je le tu pa tam prodrla do gola tobačnikov, žogo pa je pošiljala nad prečko ali mimo. l)o|k>lavoro je imel vsekakor več od igre; dosegel je že v prvem polčasu tri kote, ki pa so ostali neizkoriščeni. Videti je bilo, da sta obe mošlvi prežeti z voljo do zmage. Boj za žogo je bil zelo oster in se je marsikdaj sprenineil v petelinji boj. Sodnik pa jo pravočasno zavohal vroče ozračje v areni in je začel energično krotiti.
V ostalem pa je bilo vreme j>ošleno mrzlo. Nekaj časa je sijalo sonce in motalo dolge senco na zelenem travniku, potem pa jo nastopil mrzel veter. Časnikarji smo bili kar zadovoljni, da ni bilo zadetkov v polno ter da ni bilo treba gle-
Topništvo italijanski- armade v Rus iji strelja na sovjetske postojanke.
dali nn uro, slačiti rokavice in beležiti gole. Prvi polčas so končali neodločeno 0:0.
Ko sta se moštvi preselili s polja v fKilje, so jo sreča kaj kmalu nagnila na stran Do|>olavorn. Že v prvih minutah je padel gol v škodo Marsa. Vratar Porenta jo posegel v Ik>J za žogo in ko se je obrnil, je ta že obsedela v mreži. Poslal jo je mod podboje agilnj Nagodo. Zabeležili smo 1:0, igralci v areni pa so se spet pculali na delo veselo. Motrili smo igro in so sprijaznili s tem. da ne bomo videli lepili taktičnih potez, pač pa oster l>oj za žogo Pač. po daljšem valovanju igro s polja v polji1 so jo znašel Slami? z žogo sam v sredini in jo nemudoma jx>dal Doberlotu Ta jo postregel Piškurja in že je bilo stanje izenačeno 1:1.
Podjetnost na strani MoSčanov ni popustila. Njih napad jo itnel pobudo in jo bil očitno l>oljši od sprednje vrste nasprotnikov. Tuko je po desetih minutah Igranja prevzel vodstvo Dopolavoro z 2:1 in ga proli koncu igre |>ovišal Se na 3:1. Vratar Marsa se ie znašel v nevarnem položaju, uspelo je samo, da je žogo odbil s pestjo. Mam z desnega krila pa je bil na mestu in poslal žogo v mrežo, proden so je mouel Porenta ponovno postavili v bran. V zadnjih minutah jo skušnl Mars nadoknaditi, kar je zamudil ali točnejšo, kar je zamudila njegova napadalna vrsta. Posrečilo so mu Je.da je po desnem krilu znižal razliko na 3:2. Kmalu za tem je sodnik odživžgal konec.
Z zelene stadionske galerije smo videli, kako jo prinesel predsednik Dopolavora tobačne tovnr-no g. Jenko nn IgriSče dva pokala, podaril večio-ga svojemu moštvu, ki je zasluženo zmagalo, manišega pa Marsu, šo trikratni »zdravo!« smo slišali, so še enkrat ozrli po velikem in lenem Stadionu tor se poslovili za lelos od domačega nogometnega šjiorla.
Livorno je že za pet točk spredaj
Osmo kolo državnega nogometnega prvenstvu je spet okrepilo |>olo/ai Livorna na vrhu razpredelnice. Ta je odpravil v Milanu Ambrosiano s tesnim izidom 1:0, kur pa je dovolj, da se je spet obogatil za dve dragoceni točki iu jili ima sedaj že 13. To jx>meni pet več od Torina. ki je na drugem mestu. Torinci so merili moči doma proti Milanu in podlegli proti pričakovanju z 0:1. Triestini je letos Že kur usojeno, da ponavlja nedeljo za nedeljo z neodločenimi izidi. Tudi včera j je bilo tako. Odpeljali so se v Benetke, igrali in igrali, rezultat pn je bil gol v dobro in gol v škodo, namreč 1:1.
Od zanimivejših srečanj omenimo še ono v Rimu. luni je bil nu vrsti prcstolniški derbi: Roma, lanski državni prvak, je igrala proti Laziti, drugi enajstorici Rima. Izid ui bil kuj prida razveseljiv zu številne prijatelje Rome in za njenega slavnega trenerja Schaffcrju. Roma je podlegla s 3:1. V naslednjem podajamo še pregled vseh izidov v A diviziji:
Benetke: Venezia—Triestina 1:1,
Torino: Milano—Torino 1:0.
Genova: Liguria—Vicenza 3:1,
Bergamo: Atalanta—Fiorentina I:().
Rim: Lazio—Romu 3:1,
Bologna: Bologna—Genova 3:1,
Bari: Juventus—Bari 3:2.
Milan: Livorno—Ambrosiana 1:0.	.
Vrstni red in točke po 8. kolu: Livorno 15. Torino 10. Genova, Lazio in Fiorentina po 9. Roma, Juventus, Milano, Ambrosiana in Buri po 8. Bologna 7, Triestina in Atalunta po 6, I.iguria, \ icenza in Venezia po 5. Dodati še moramo, du imata Roma iu Liguria eno igro v dobrem.
Nogometno prvenstvo B razreda. V srednjem uli B razredu so dosegli včeraj naslednje
rezultate: Pisa-Napoli 2:0, Pro Patriu—Pescara 1:0, Savona—Novara 1:0, Cremonese—Alessandria 2:1, Udine—Modena 0:0, Siena— Brescia 2:1, Anconitana—Palermo 2:0. La Spezia—Fanfulla 2:2, Mater- Pudova 4:2.
Vrstni led in točke v B razredu: Spezia 13, Anconitun« 12, Napoli in Pro Patriu |to II, Padova 10. Brescia in Creinone-e |h> '», Pisa. Mo-denna i" Elessandria imi t>, Suvouu 7, Fanfulla, Novara, Palermo iu Uuinese |h> 6, Siena iu Mater po 3, Pescara 4.
Šport v kratkem
Italijanski -abljuri so prispeli v Budimpešto, kjer se IhhIo udeležili mednarodnega subljaškega troboju z Nemci in Madžari. V ponedeljek pričakujejo še vrhovnega pokrovitelja italijanskih wb-ljacev finančnega ministru Eksc. grofa Thaona di Revela, ki *e Ir> posvetoval z ne mik i mi io madžarskimi športnimi voditelji glede ustanovitve uo-vo evropske subljaške zveze,
Nemčija : Slovaška 5 : 2. V Bratisavi je zaključila včeraj nemška državna nogometna reprezentanca vrsto letošnjih mednarodnih tekom. Slovaki so se borili prav srčno in je bila igra, ki jo je gledalo 15.0011 oseb, od začetka do konca živahna in napeta. Več kot dva zadetka v mrežo pa Slo-vuki niso zmogli. Je bil Jones v nemškem golu pro več uspešen, napadalna vrsta j>a, v kateri sta odlikovala Wlllimovski In Decker, pa je odpravila svoje s petimi goli. Tako je bil izid •*> : 2 v korist Nemcev. Lo-ti so z gostovanjem v Bratislavi za lotos zaključili z. mednarodnimi tekmami. Letni obručuu llerbergerjove enajstorico je vsekakor po-voljen: dosegli so v vsem 4 zmage, 2 porazu, enkrat pa so igrali neodločeuo.
Mednarodni sabljaškl triho} v Budimpešti, katerega so se udeleževali Italijani, Nemci in Madžari, je izpadel v prid slovite italijanske sahljaške šole. Italijani so premagali Madžare z 0 :2, Nemce pu s 13:3. Razmerje med Madžari in Nemci je bilo 10:3 v korist slednjim Po teh rezultatih so dosegli Italijani prvo mesto, Madžari drugo. Nemci |iu tretje.
Nogometno prvenstvo v Zagrebu. Kljub hladnemu vremenu je bilo v nedeljo na zagrebških nogometnih igiiščih zelo živahno. Igrali so za prvenstvo Zagreba, izidi pa so bili naslednji: l'er-rrurija : llušk 2:1, Ličanin : Železničar 1:0. Koti kordia : Zetu 3:0, Gradjanski : Rodarstveni SK 4 : 1. Stanje v razpredelnici je po včerajšnjih igrali naslednje: (Iradjanskl lina U točk, Ličanin 4, Železničar 3, llašk. Rodarstveni SK in Ferrarija (>o 2 in Zetu 1. Obisk gledalcev jo bil zadovoljiv.
V Budimpešti bodo imeli tudi letos več lepih zimskošportnih prireditev. 13. in 14. decembra 1kx1o gostovali odlični švedski igralci hokeja na ledu iz Ciflte, ki bodo nastopili |iroti madžarskemu moštvu RKE. Teden prod to prireditvijo pa l>odo gledali umetniško skupino Karla SchAferJn iz Dunaja. Ta bo |>rispel z. 21 odličnimi drsalci, ki bodo iiokazali slovito revijo na ledu v novi priredbi.
Ladnumecui', bivši francoski svetovni rekorder v teku na srednje proge, je vložil prošnjo za fx>novni sprejem med amaterje. Zanima nas, kako bo rešila francoska atletska zveza to vprašanje, zakaj ni navada, da bi so lahko profesionalni športnik vrnil nazaj med amaterje. Ladou-meguc je že 30 let star, vendar šo vedno trenira in si želi, da bi mu dovolili tekmovati nn atletskih prireditvah.
Nov švdski plavalni rekord je postavila Vera Daklberg v Boresu. Tekmovala i* n« lici metrov prsno in prispela v cilj v 1:24.4. Svetovni rekord na tej progi drži llanni lldzier (Nemčija) s časom 1:20.2.
Otrok si želi spremembe
»Fotografiranja imam že dovolj. Mama mi mora kupiti drugih igrač.«
Cyril Buysse: StdV3
Okoli šestih, ko se je dnevua vročina nekoliko jiolegla, sva šla na pot...
Stopala sva po cesti, ki je tekla mod rdečkastimi, dišečimi detcljišči in temnozelcnimi njivami repe.
Sonce, ki sc jc sklanjalo za zastorom topolo-vili krošenj v zaton, nama je metalo najino dolgo, preSudno plešoče sonce na pot. Cesta jo bila iskrila z debelo plastjo peska; tako potopljena v misli, sva se le počasi premikala naprej.
Takale hoja brez besed, ko sva bila vsak v svojo misli zatopljena, nama je bila v velik užitek. Cesto sva potovala ure in ure preko lepih polj, ne da bi si izmenjala dvajset besed. Prav lako sva zelo uživala nad tem, da sva ob tem molku ugu-njevala misli drug drugega.
To sva imenovala: Potovati na način Edgarja Poea... Sprejemala sva vso, kar so zaznali najini čuti in |)0 hitrem spogledu sva z. nasmehom ugotovila, da sva se razumela, da sva ob nekem
poglodu oba isto začutila.
*
Najini koraki so v mehkem pesku rumene, s polji obdane ceste, povzročali zamolkel šum. Vsaj od mojih korakov je bilo slišali le zamolkel ritem. Toda korak mojega prijatelja Jeana je spremljal vedno, kadar je premaknil levo nogo, lopo doneč, srebrn glasek, zvenk petfrankovskih kovancev, ki so so trkali v njegovem žepu.
Vodno znova in znova me je to ponavljajočo se žvenketanje prebujalo iz mojih misli. Zdaj pn zdaj sem se jjoslraiii ozrl na ta žep, v katerem so cingljali srebrniki.
jean je to opazil. Brez besede je vzel svoj žepni robec in ga z.abasal med srebrnike, ki so zdaj prenehali žvenkljati.
Ne da bi jaz izpregovoril lo eno samo besedo, le z običajno skladnostjo vseh najinih misli, je razumel, dajni je bil ta žvenket neprijeten .
In s pogledom in z lahnim smehljajem som , mu pritrdil, da je uganil mojo neizgovorjeuo željo. 1
Nekoliko utrujena zaradi večerne soparice sva j nadaljevala svojo pot.
Sonce je stalo prav nad obzorjem in lilo svoj rdeč žar skozi čipke nepremičnih listov. Poslednje lastovko so se preganjale z. dolgimi, ostrimi kriki v tihem, počasi teiiinečem ozračju, nad katerim so se na nebu že prikazovale osamljene zvezde in so začele bleščati kakor jasen kristal. Spremljal naju je roj muh, ki nama je brenčal okoli glav; tu pa tam je plašno in tiho vzletel kak netopir.
Približala sva se neki beli, nizki hiši s sivo slroho, ki je tisto osamljena, slikovito osamljena, stala ob cesti, v senci drevoreda stoletnih toiiolov, ki je tekel čez polje.
Pred vrati jo sini deček, gologlav in bos. oblečen pa je bil lo v sivo srajco in raztrgane hlačke, ki so nosile čez hrbet prekrižane naramnice. Nepremično, s široko odprtimi očmi naju je gledal olrok.
Ko sva bila oddaljena le še nekaj korakov, sva opazila, du jo bila to lako imenovana »Tvvee-vvoonsk, dvostanovanjska hiša. Imela je dvoje nizkih vrat in okenca z. majhnimi stekli; spogledala sva se iu brala drug drugemu v očeh skupno začudenje, da sva so morala lako približali loj mali zgradbi, preden sva spoznala, da je lo tvvee-\voonst.
Tedaj je jx)legiiil .Jean iz žepa robec, da bi si obrisal znoj s čela. Takoj jo bilo spet slišali žven-ketanje petfrankovskih srebrnikov v njegovem levem Žepu in videla sva, kako so se otrokove okroglo oči s skoraj spoštljivim občudovanjem zapičile v ta žep. In sledil nam je s pogledom, nepremično, le glavo je obračal za nama.
Jean je spet z.abasal robec nad denar, ki je takoj prenehal cvengljati.
:{t
Med trmoglavim molčanjem sva se odpravila naprej. Vendar me je nenadoma obšel nek čuden občutek, neka negotova, bežna misel, ki je nisem m6gel jasno izoblikovali, ki jo nisem tnogol prav dojeti. Obotavljaje, skoraj plašno sem sc ozrl v Jfcana in' na njegovih neprodirnib, lahno napetih
potezah sem bral islo napetost, isti lov za bežno, zapleteno mislijo.
Končno ni mogel več prenašali molka.
s A Ii si že kdaj poizkusil«, je vprašal in pri tem lahno zardel, s sramežljivim izrazom na obrazu, kakor bi se hotel opravičiti zaradi tega, za naju tako nenavadnega izobilja besed, »ali si že. kdaj poizkusil dali svojemu psu velik kos mesa, en kilogram na primer?«
»Jean, ; sem takoj odgovoril, ?no razumem to popolnoma, toda čutim, da je tvoje vprašanje v zvezi s fantkom, ki sva ga pravkar videla stati na pragu tiste male hišice.«
»Da,< je odvrnil brez najmanjšega začudenja. »Potem torej razumeš, kaj som hotel reči!
»Morda,« sem odgovoril. »Ce bi ponudil svojemu psu cel kilogram mesa, bi ga ne sprejel ... in če bi ti dal temu fantku celo pest petfrankovskih srebrnikov...«
Bi se jih prav tako no upal vzeli, stavim!' lili jo vpadel v besedo.
»Kaj pa če se motiš?« sem ugovarjal.
»Staviva!«
Pa sva drug drugemu udarila v roko in žo sem se obrnil, da bi se vrnila k tistemu dečku.
»Ne,« je dejal Jean, »prepozno bo. Poskusila bova s prvini dečkom, ki ga bova srečala. Dal mu bom dva petfrankovska kovanca, pa bova videla.«
»In če ju bo sprejel?« som vprašal.
»Tega ne bo storil, vsaj brez daljšega oklevanja ne,« je rekel .lotiti.
»No, pa če ju bo vendarle sprejel, ali mu ju boš potem dal?«
»N... no. to bi bilo preveč; vzel ju bom sjiot nazaj in mu dal le en frank.t
»V redu!«
Predolgo sva žo govorila; molče sva nadaljevala pot. zdolgočasena in nezadovoljna zaradi tega bedastega govoričenju.
*
Še ena hišica ob cosli. majhna, bela hišica s sivo streho in s cveticami na sprednji strani; in pred majhno živo mejo, ki je ločila hišico od cesto,
komaj viden v naslojiajočem mraku, je spel stal raztrgan fantek, gologlav in nepremičen. Umaknil se je nekoliko nazaj, kakor bi naju videl ali slišal, ter so prerinil skozi živo mejo mod ozka hišna vrata.
Pridi sem, dečko I«
Ko je deček nenadoma obstal, mu je Jean polisttil v roko dva blesteča, cingljajoča srebrnika. S smehljajem in pazljivo sva gledala, kaj se bo zdaj zgodilo.
loda tedaj naju je zadelo kakor blisk, kakor udarec.
Pred seboj, uprlega v naju, sva v mraku videla majhen obrazek z nekim nepozabnim izrazom! Upadel, bled obrazek, ki se je nenadoma od radosti pordečil: ubog trpeč obrazek, ki se je t nekim nepopisno pretresljivim nasmeškom obračal v naju; in v tem ginljivem obrazu dvoje velikih, široko odprtih, belih oči: oči slepega človeka!
Slep! Otrok je slep! ln v njegovih ročicah, ki so niso upale zapreti, sta nepremično ležala dva blesteča srebrnika; in nasmešek na njegovem zardelem obrazu jo postal Se bolj živ, močnejši; in iz njegovih velikih, mrtvih oči je žarel nepopisen izraz neme hvaležnosti, ki se ni dala izrazili z. besedami.
Tega pogleda nisva mogla iirenesli. Neka /Jona. najbržo mali. se je prikazala na pragu, pristopila. pogledala in videla, potem pa sklopila roke v vol i k i hvaležnosti.
»To je zanj in z.a vas.« jo dejal Jean s pridušenim glasom lor pri tem z. nnulo kretnjo zaprl otrokovo roko nad petfrankovskima srebrnikoma.
In medlem ko je mati od ganjenosti jokala in zaman iskala besede v zahvalo, sva midva voščila Lahko noč!« in izginila, bežala... * *
Po nokaj korakih sem brez besede sllsnll Joanii v roko ep pelfrankovski kovanec.
Brez začudenja, s komaj zaznavnim upiranjem, je Jean denar vzel. kaili spoznal jo. da hočem imeti tudi jaz svoj delež mi leni njegovem presenetljivem dobrem dolu
K. Fogazzaro:	45
Palača ob iezeru
Zdelo se je, du ga grofica ni slišala. Dvignila se je in se godrnjajo gibala proti vratom. Grof jo je gledal s sklonjeno glavo in se smehljal. Zdela se mu je kakor goska, ki jo je spodil kak surovež, medtem ko je jedla uli ko so je |K>govarjala s prijateljicami, in nekaj Jasa h oz i gaprijoC, nato pa počasi raca naprej in le od čas do časa daje n kratkimi glasovi duška svoji jezi, ki se polagoma ohlaja. Ko je že bila poleg vrat, se je grof zganil.
»Počakajte,« ji je dejal.
Obetala je iu okronila glavo nekoliko na
levo.
Grof se ii je približal in ji podajal neko stvar, ki jo je držal v levici.
Grofica je še nekoliko bolj okrenila glavo in l>ogledala postrani na bratrančeve roke. Nato se jo okrenila s celim telesom.
Giof Cezar je držal v roki odprlo tobačnico.
Grofica ,je nekaj časa oklevala, nato pa so je namrdnila in vprašala:
»Je Valgadena?«
Namesto, da bi odgovoril, je grof potrkal po lobačnici
Njegova seatrična je iztegnila roko, pomela palec ol> kazalec in ju vtaknila v tobačnico. Nato je dejala s precej pomirjenim glasom:
»Grdo ste ravnali z menoj, Cezar.« Približala je tobak nosnicam. »StrašnoI< je še dostavila.
Začela je nosljali z velikim užitkom. Nato
so je sklonila nad tobačnico, jo |K>zorno pogledala in pograbila grofa za roko.
Kaj? Tudi tat ste?« je vzkliknila. Grof se je zasmejal, ji dal tobačnico in dejal: Zdaj sva torej dogovorjena. Treba je (e še, da Marina pristane.
Grofica Kosca je odšla in mu zaloputnila vrata na obraz. Ko Je šla preko lože, je opazila, da se oba čolna z izletniki že vračata. Odhitela je v svojo sobo, pustila tam svojo zeleno pahljačo ia vzela drugo, ki je bila črna in okrašena z velikimi rdečimi cvetovi. Vrnila se je v ložo, se naslonila na ograjo in se pahljala.
Oba čolna sta se lesketala v soncu, v daljavi nekaj sto metrov. Vesla so se svetlikala, ko so se dvigala iz vode in zopet izginjala pod njo. Do grofice so prihajali od časa do časa veseli glasovi iu smeh. Čolna sta bila videti od daleč kakor dva pisana metuljčka, ki sta padla v vodo in se ne moreta več dvignili. Za njima se je vlekla dolga svetla črta, Spredaj je plula Strela z Marino, Nepom, Flnottijem iu Vezzom. V drugem čolnu pa sla bila oba Sleineggeja, don Ino-concij in inž. Ferrieri. Ko je Ferrieri zvedel, da je d6n Inocencij župnik v it.... mu ie začel posvečati še prav posebno pozornost. Vsi štirje so se mimo razgovarjali med seboj
V Streli je bil za veslača fiiko. krmarila pa je Marina, v elegantni sivi obleki. Na levi strani ji jo ob pasu visela cela vrsta zlatih verižic. Na rjavi svileni pentlji poti vratom ji .je visel zlat mednijonček. Pokrita ie bila z rjavim klobučkom z orlovim peresom. 7. orokuviČenimi rokami je držala krmilo iu se pri leni upirala z nogami,
obutimi v elegantne črne čevljčke, ki so bili okrašeni z belimi gumbi, ob dno čolna. Finotti je sedel ob njeni desnici, Vezza pa, na levici. Nepo je ves potrt sedel sam na sprednjem sedežu. Danes je bila Marina zelo neprijazna z njim. Samo enkrat ga je pogledala, ko so stopali v čoln in to samo zato. da mu je dala razumeti, da naj prepusti boljši prostor novima gostoma. Oba gospoda se nista branila te časti in sta z velikim veseljem sedla poleg nje. Finottiju so se satansko iskrile oči, Vezza pa se je blaženo smehljal kakor takrat, ko je gledal pred seboj slastno puranovo bedro z omako. Skoraj nista več spoznala Marine, tako se je spremenila. Prej resna in hladna deklica, je zdaj bila vsa razigrana in duhovita.
»Kako lo?«
Vsi tiije so se krasno zabavali, medtem ko je Nepo molčal in gledal proti palači. Mislil je na mater in ugibal, če k> bo zagledal v loži, ce ho imela v rokah zeleno pahljačo ali črno z rdečimi rožami ali bel robec, če bi je lic bilo, bi pomenilo, da se ni mogla pogovoriti z bratrancem. Če pa bi bila, bi zelena pahljača naznanjala neuspeh, črna in rdeča povoljen uspeh, bel lobec pa bi pomenil: Marina bo dobila vse.
Čez nekaj časa je Vezza nagovoril zamišljeni ga mladeniča. Ta se je zdrznil in ga debelo pogledal. Ii i 1 je tako zamišljen, da ni razumel vprašanja. Marina je skomizgnila z rameni in se ni zmenila zanj. Riko, ki ga je Nej>o vedno dražil in se norčeval iz njega, se mu je zdaj škodoželjno nasmejal.
Glej, kako veslaš, tepec!« mu je tiho dejal.
Deček se je zasmejal, se ugriznil v ustnice in dvignil vesla nad vodo, da počaka drugi čoln, ki jc od časa do časa zaostajal. Vezza je poklical Ferrierija. Ker pa mu ta ni odgovoril, je zašepeta! Marini nekaj o njem in o gospodični Steinegge. Marina se je namrdnila. »Naprej!« je velela Riku. čolniček je zdrknil naprej po zeleni gladini, po kateri so bili posejani zeleni listi. Palača pred njimi je rastla v širino iu višino. Videla so se že okna in vrata. Ciprese za njo so se ločile od gore in se približevale čolnu. Tudi gora sama se ji je približevala. Črna senca v loži je dobivala oblike ženske; bila je grofica Foska z rdečo in črno pahljačo na prsih. Zaslišalo se je šumenje vodometa in obenem tudi že grofičin glas:
»Ste se že vrnili?«
»Že, kakor vidiš. Kako krasen izlet, mama! Veselja in dobre volje ni manjkalo. Nezgode pa ni bilo nobene. Prav za prav ena je bila. namreč ta, da je bila moja sestrična zelo duhovita, jaz pa jK>j>olnoina nič.«
Pri teh besedah si je Nejio nadel naočnike in opazoval Marino.
Zdelo se je, da je postal popolnoma drug človek. Pogladil si je obleko in gledal Marino kakor bedast zmagovalec. Marina se je delala, kakor da ni slišala njegovih neslanih besed in se je okrenila, da bi videla, če je drugi čoln fte daleč. Strela je medtem dospela v pristan, kjer je Nepov glas odmeval pod vlažnimi olx>ki in nad gladino vode, ki je bila podobna smaragdu.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki ..onsumentov, pridelovalcev iu prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisarijutu spel predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih ie ta odobril.
Z odlokom VIII-2 št. 4192-26 Vis. komisari jata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljub liano določene najvišje cene od ponedeljka. dne 2.1. novembra /9I2-.VA7 zjutraj dalje (In objave noueiia cenika.
Najvišje cene. ki ie po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednic:
Zclnute glave pod 10 kg 1.50 lir: zelnate glave nad 10 kg 1 liro: rdeče zelje 2 liri: kislo zelje I lire: ohrovt 2 liri: repa na drobno 1 liro; repa nn debelo 0.75 lir: kisla repa 2.50 lire; en-diviju I. vrste I lire. II. vrste 3 lire: motovileč S lir: radič 4 lire; mehku špinuča 4 lire: trda spinača .'I lire: karlijola brez listov 5 lir: rdeča pesa ;t lire: rdeči korenček brez zelenja 3 lire: rumeno korenje 1.20 lire: peleršili 4 lire: zelena 4 lire: šopek zelenjave za juho 0.25 lire: rumena koleraba 1.50 lire; kolernbice 3 lire: črna redkev 1.50 lire; čebula 2 liri; šalota 4 Ii re; česen 8 lir: osnaženi hren 4 lire: jabolka: I vrste, namizna, izbrana 4.25 lire: II. vrsti 3.60 lire; III. vrste 3 lire: hruške: L vrste 4.45 lire. II. vrste 3.85 lire: kilogram suhega lipovega cvetja 18 lir: žlahtne gobe 12 lir: sivke za vlaganje 10 lir: vse druge užitne gobe 6 lir: kostanj 4 lire kilogram: iuica 2 lire komad.
Kjer ni posebej naveden liler, veljajo cene za kilogram. Opozariamo pa. da vse le cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker ie za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadie štev. 22 nn rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodaialke in prodajalce, da mora bili po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreblie-iio in v tukem stanju, kakor »e opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora bili osnažena in oprana. vendar pa ne več mokra, pač na sveža.
Vse te najvišje dopustne cene in ludi vse nižje cene morajo bili vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačurjevctn. temveč ludi na živil škili trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakobu I I gu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini
Riba in »koničasto vozilo«
Koničasto vozilo, ki je spredaj opremljeno z dolgimi, koničastimi kaveljci. ki ima v sredini smodnik in ki ga poganja dalje raketa, so prvikrat opisali leta 1420 To je pač predhodnik sedanjega torpeda, ki ima svoje ime po ribi »lor-pedo«. ki živi v Sredozemskem in Rdečem morju in oddaja električne udarce.
Tajnika
osebnega, veščega unravnih poslov in ita Ii anščine, po možnosti s prakso v upravni službi se spreime — Ponudbe ie poslati na oglasni o ldelek „Slo*e ica" jiodoznačko „Perfektena. 6483
iKmrintp]
Lepe, suhe jesenske gobe
kupuje GOSPODARSKA ZVEZA
Damski perzijski plašč
zolo dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v upravi »Slovencu« pod St. 0497.
Prodam:
<lva para moških visokih čevljev St. 40 In sivo bla-ko za ženski Kostum ali moSko obleko. Groharjeva ulica lli (spodnji zvonec).
LlriMj
Oddajo:
Opremljeno sobo
oddam in prodam moško suknjo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 0524.
Dve prazni sobi
za pisarno In veliko podstrešje oddani v Kolodvorski ullet. — Naslov v upravi Slov.« pod 0524.
Pianino ali kratek klavir
kupim. MikluS, VVolfova ulica 10-1.
Cbjuut |
Konjsko meso
bo naprodaj v torek, sredo in četrtek od 8—13. .Marinšek, Prečna ul. 6.
fistanovanial
JStcjo:
Mirna stranka dveh oseb
Išče eno ali dvosobno stanovanje za t n k o j. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka, točen plačnik.«
V italijanščino
ln nemščino prevaja vloge, prošnjo, listine zapriseženi sodni tolmač Plntar, Clgaletova l-III.
GOSPODJE POZOR! Klobučarna -PAJK« strokovno očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra c. 38

letavnihi 15-30. 17-30, Sloga oc 14 dalje. letePf n	10 13-?0 15-3P 17-3f
v k>nu Un^on >e matineja ob 10*30
!Tre«ni/*il -»e 'e «en mlade nn idenke Elizabete.
Saniava princesa
Antonio Centa. Imselln Dillian <!!*'» INIOK l'FI.. Z2-2'
Delo nn'višir kvalitete Pariško podzemlje lS.stolc'ia' Ho! strasti in kreposti!
Dve siroti
Aliila Vnlli Marin Denis, Roberte Villa KllMo MATICA . TEL. i2-4
Dramatična (ainosl življeni« prikazana v filmi
Usodni spor
V glavni vlojrj. Hilde Kraki. Evvald llnlser ■ONu sl,ii(,A . risi,. iV-3(i
Edgar VVallace:	9
Skrivnost skrivljene sme
Roman
»Zažgal ga je Kara, je odgovoril liho Lex-man. Spominjam se, da sem videl, ko ga je vzel z mize in vrgel v ogenj.«
T. Ks je umevajoče pokimal.
»Ostane nam pa še drugi del dokazov,« je rekel čemerno in ko se je čez dobro uro vrni i krajevni agent in poročal, da kljub najskrbnejši preiskavi ni našel mrtvečevega revolverja, so bile njegove domneve potrjene.
Ši tisto jutro je bil potem John Lecman zaradi izvršenega uboja oddan v ječo v Levvesu.
Na neko brzojavko je odšel Mansus iz Londona v Beston Tracejr in T. Ks ga je sprejel v k njižnici.
Dni sem vas poklicali. Mansus, ker menim, da imate le nekoliko več možganov ko prenekateri v mojem uradu, kar pa seve ne pomeni mnogo.
Zelo sem vam hvaležen, gospod, da sle me pred komisarjem zagovarjali, je začel Mansus, a T. Ks. ga je zaustavil.
Dolžnost vsakega predstojnika je. je govoril kakor v preročiščti, prikrivati nesposobnost svojih podrejenih. Samo na ta način jo mogoče vzdržati sloves v javnem življenju. Zdaj pa k stvari!
iti mu je kar v najkrajšem času raztolmačil 0(1 kraja do konca vso zadevo.
Okoliščine zelo obtožujejo gospoda Lexmuna. je rekel. Od onega moža si je izposodil denar in nn moževem truplu so našli menice, ki jih ji> Lexnian podpisal. Ne razumem, zakaj jih je vzel
s seboj. Resno dvomim, da bi se niti posrečilo najti sodni dvor, ki bi sprejel njegove izpovedi. Edina rešitev bi bila. ako se najde Grkov revol ver. Ne upam sicer, da bi bilo kaj dosti možnosti, toda če hočemo uspeti, moramo takoj začeti z iskanjem.«
Preden je odšel, je govoril še z Grace. Črne sence okoli njenih oči so pričale o nespečni noči Bila jo nenavadno bleda in izredno mirna.
Nekaj bi vam imela povedati,« je rekla in ga vedla v sprejemnico. ki jo je za njim zaprla
Mislim, da glede gospoda Kara. je rekel T. K s.
Grace ga je začudeno pogledala.
Kako, da lo veste?«
Nič ne vem.
Hotel je izjavili, da mu ni nič skrito, a ko je pravočasno opazil, kako se je gospa prestrašila in trpi, se je premagal.
Res ne vem nič. je nadaljeval, a marsikaj domnevani. — To je bolj odgovarjalo resnici in temu. kar je mogel povedati T. Ks. v danih razmerah.
Grace je začela brez slehernega uvoda.
Najprej vam moram povedati, da me je bolel imeti nekoč gospod Kara za ženo in da imam iz razlogov, ki jih ne bom pojasnjevala, pred njim grozen strah.
Nato je brez kakega prikrivanja opisala srečanje v Solunu, nenavadno Karovo .jezo in še o poizkusu ugrabitve.
In John. ali ve vse lo?i je vprašal T. Ks.
Žalostno je odkimala.
Zdaj bi rada. da bi um bila povedala vse. je rekla. O. kako bi rada!« ln ie krčevito zvila roke v svoji bridkosti in kosanju.
T. Ks. jo jo prijazno gledal in potem vprašal:
Kaj pa, ali je gospod Kara kdaj govoril z vami o finančnem položaju vašega soproga?«
Nikdar.«.
In kako se je le srečal John z Vassalarom?« »To vam lahko povem, je odgovorila. >Prvič sva srečala Karo \ Angliji, ko sva bila v Babba-kombu na poletnem oddihu, ki je bil samo nadaljevanje najinega poročnega potovanja. Gospod Kara se je nastanil v istem hotelu, ko je prišel. Gospod Vassalaro jo bil, mislim, tam že prej; na vsak način sla se poznala in ko je bil Kara predstavljen mojemu možu, je bilo vse drugo lahko. Ali ne bi mogla storili kaj za Johna?« je vprašala na koncu kar obupano
T. Ks. je zmajal z glavo.
Kar se tiče vaše zgodbe, mislim, da ne more nič. koristiti, je dostavil. -Nič ne kaže, da bi vpletali Kara v našo zadevo, s čimer bi povzročili mnogo neprijetnosti svojemu soprogu. Jaz bom sicer napravil, kar bom le mogel.
Segel ji je v roko. ki je njegovo toplo stisnila. In nekako od tega trenutka dalje je T Ks. Me-redith čutil, kakor hi ga priganjal nov pogum, novo zaupanje in večja odločnost, naj odkrije lo mučno skrivnost.
Pred hišo ga je čakal Mansus in z avtom sta bila v nekaj minutah na kraju nesreče Tam se je bila zbrala gruča radovednežev, ki je z zanimanjem gledala mesto, kjer so našli truplo. Tam je bil tudi. stražnik krajevne policije, ki je imel nalogo. opozarjati ljudi, naj bi ostali v primerni oddaljenosti Pozorišče je bilo že skrbno preiskano. Obe cesti sla se skoraj pravokatno križali in v kolu križišča je bila živa meja. skozi katero je bil očividno prehod na neki travnik, kjer je bil paš-
nik za živino neke mlekarne v bližini. Poskusili so zagraditi prehod na hitro z bodečo žico, a se je dalo vendar z lahkoto preskočiti visečo žico. T. Ks. je posvetil temu prehodu največjo pozornost. Ves travnik so najskrbneje preiskali, a brez uspeha. Preiskali so tudi štiri precejalnike, ki so bili v zvezi z jarki ob straneh križišča, a snmo polomljena meja in gosto grmičje za n.io sta nudila še možnost za kako novo preiskavo.
iOha!« je vzkliknil nakrat Mansus, sc pri-pognil ter pobral nekaj s tal.
T. Ks. je najdeno vzel v roko.
Bila je revoiverska patrona. Da bi zaznamoval. kje jo je našel, je zasadil v zemljo svojo pa lico in iskal dalje, a brez uspeha.
»Mislim, da ne najdeva nič drugega, .je rekel T. Ks., ko sta še kake pol ure iskala. Obšla! je. podprl z roko brado, namrščil obraz in se zamislil.
»Mansus,« je rekel, »mislile si, da so hili Iu Irije — Lexman, oderuh in še neka tretja oseba. Mislite si. da se je ta tretja oseba iz nam neznanih vzrokov zanimala, kaj se bo zgodilo med oni ma dvema, in da ju je bolela skrita opazovati. Ali ni mogoče, da je ta, ko je napletel sestanek, tako jaz mislim, izbral to mesto prav zalo. ker mu je ta meja nudila možnost, da bi izza nje opazoval. ne da bi ga onadva mogla videti?«
Mansus je trenutek pomislil.
»Prav tako hi mogel gledati izza katere koli druge meje, kjer bi ga še teže opazili, je menil po dolgem presledku
Dobre možgane imate.« je rekel priznalno tudi jaz mislim tako. Zajiomiiite si, Mansus. da |e bilo samo enkrat v vašem življenju, ko sta bila T. Ks. Meredith iti vi istega mnenja.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž, Jože Sodja
Urednik: Viktor Cencič