Stališča in odmevi Gozdarskemu vestniku "s kravato'~ in "po prepihu" na pot Najprej malo kesanja 1 Čeprav sem naročnik Vestnika š·e iz čaSO\ študija-kmalu bo 40 let od tega, rni še nikoli ni prišlo na misel~ da bi. ga m~rda kdaj odpovedaL . Res i~. da tudt men 1 vsebma posamezne številke m vedno~, celoti zanimiva, aktualna in je včasih preveč strokovno napisana. Včasih preberem članek ali dva, mnogokrat nobenega; ker si ne vzamem časa, ker se rni ne ljubi, ali pa ga kar pozabim. Toda vse številke imam ]cpo spravljene in marsikdaj preberem kakšen članek. ki je bil objavljen pred več imi leti. Ob branju rezultatov ankete naročnikov Vestnika je tudi m.ene malo zapekla vest, tudi jaz je nisem iz- polnil in odposlal. Izmed vsega pa mi je padel v oči podatek, da je kar 20 anketirancev (ali 35 % od 56 prispelih) predlagalo gozdarskemu praktiku bolj pri- jazen vestnik. Kdo so ti gozdarski praktiki? To je danes armada (verjetno nekaj sto) re vi mih gozdarjev na ZGS in še nekaj (verjetno blizu sto) gozdarjev v gozdarskih pocljetjih. Nič kolikokrat smo se na gozdnem obratu pogoqujali o vsebini Vestnika in pripombe, daje vse- bina I'Cčkrat na previsokem nivoju in da je premalo (skoraj nič) člankov iz vsakdanje prakse na terenu, so bile pogoste. Nikoli v preteklosti (v okviru gozdarskih dmštev ali naše Zveze inženirjev in tehnikov ali na bivših ve- likih GG-jih) se nismo znali dogovoriti in določiti osebe, ki ji pisanje lepo teče, da bi imel Vestnik na terenu stalne dopisnike. Toda to pomanjkljivost lahko še vedno popravimo. Prebral sem tudi anketo, koliko študentov je (ni!) naročenih na Gozdarski Vestnik. Kar scopecdeset štu- dentov gozdarstva ni naročenih nanj, sto bodočih goz- darjev pa revija sploh ne zanima. Alije to sploh mogoče in res? Veste, kako smo se moji kolegi in jaz naroči li na Vestnik? Tako je bilo. Pokojni profesor Zdravko Turk, kije v tistih časih predaval predmet "Izkoriščanje gozdov",je na svoje predavanje prinesel nekaj izvodov Vestnika, nam študentom povedal, da je to edina slo- venska gozdarska revija in da je prav, da se na to revij o naročimo. Študentje smo ga poslušali ter se nanj na- roči li. Dostikrat smo morali za izpit prebrati v Goz- darskem vestniku kakšen strokovni članek. Kako pa je danes s tem na gozdarski fakulteti, ne vem. Bralce bi morda tudi zanimalo, kakšna je danes naklada Vestnika. V letošnji prvi številki, na strani 51, je kolega Perko zapisal, da je biia naklada v letih l972/ 73 samo l.OOO izvodov. Zanimivo bi bilo izvedeti, kdo so še danes naročniki (pa ne poimensko) in kakšna je struktura naročnikov. In čisto na koncu: menim, da je "prepih" Vestnika uspel. Zanimiva je tudi Vestnikova nova obleka "s kravato" v letošnjem letu; prava mala revolucija v gozdarskem tisku. Morda bo uredništvo Vestnika prisluhnila mojim pripombam in kaj od predlaganega upoštevalo. In še vprašanje: bi bil velik greh, če bi v eni izmed prihodnjih številk objavil vse veljavne gozdarske predpise (brez Zakona o gozdovih) od naše osamosvojitve sem? Branko Štampar Uspešnost novega sistetna gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji - odmev na odmev Presenetil me je način odgovora mag. Šinka v prej- šnji številki Gozdarskega vestnika (1998/3) v rubriki ··stališča in odmevi", naslovljen enako kot moj izvirni članek v 2. številki (GozdV J 998/2), ki je predmet kritike. V smislu odmevov na svoj članek sem namreč pričakoval vse kaj drugega (npr. vsebinsko razpravo s konkretnimi (proti)argumenti oziroma stališči) kot pa tovrstno, bolj ali manj "larpurlartistično" strokovno kritiko, na katero ne bi kazalo niti odgovarjati, če se- GozdV 56 (1998) 4 veda ne bi temeljila tudi na "vrednostnih" ocenah in sodbah- na podlagi "argumentov", ki so po svoji naravi daleč od strokovnosti in objektivnosti. Zato sem kot strokovnjak z bogatimi izkušnjami (kot sooblikovalec) na področju sistema v gozdarstvu pa tudi kot človek z izoblikovanim '·sistemom" strokovnih vrednot (mimo- grede: podobnega imajo številni kolegi "Mlinškove šole sonaravnega gospodarjenja z gozdovi") prisi~en k temu odgovoru. 235