Poštnina plačana v gotovini. Cena 30.— Ur Spedlz. In abb. post. 1. DEMOKRACIJA Najvažnejši življenjski doživljaj je trenutek, ko se človek zave svojega jaza; posledice tega dogodka so lahko višek dobrote ali pa največje zlo. LEV TOLSTOJ Leto XIII. - Štev. 1 Trst - Gorica, 1. januarja 1959 Izhaja 1. in 15. v mesecu Zapuščina starega in obeti novega Ce ob zaključku leta 1958. pregledamo dogodke, ki so se v njem zvrstili, ne moremo reči, da bi to ne bilo razgibano, včasih celo zelo nevarno razburkano leto. V njem smo nekajkrat hodili takorekoč ob prepadu vojne, ki je pretila, da se iz manjših žarišč razširi na ves svet. Zapuščina, ki nam jo leto 1958. prepušča ob svojem zatonu, ni prijetna. V njem ni človeštvo rešilo nobenega izmed osnovnih problemov, ki nam že trinajst let grenijo življenje ter ne dajo in ne dajo, da bi zaživeli v resničnem miru urejenih razmerah. Pomirjenje in razorožitve Leto 1958. je začelo v znaku vnetih priprav za sestanek štirih velikih, ki naj bi za zeleno mizo rešili temeljna vprašanja, ki jih razvajajo. Toda iz vsega skupaj ni bilo nič. Do tega sestanka, ki bi najbrže itak končal tako kot znana ženevska konferenca, na kateri so bili vsi nasmejani in polni obljub, pa ni prišlo. Verjetno je celo boljše, da je bilo tako, kajti rezultat ženevske konference velikih je bil, da je naivnejši Zahod resnično zasanjal o miru in prej vodilna Amerika je v razvoju raketnih orožji za nekaj časa zastala za Sovjetsko zvezo. Dohitela jo je zopet šele ob zaključku leta 1958. Se en tak zastoj bi bil skrajno nevaren. Ko je splaval po vodi tvegani sestanek predsednikov vlad štirih velesil so se zbrali v Ženevi znanstveniki treh atomskih velesil (Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze), ter so soglasno ugotovili, da ;e možno organizirati učinkovito nadzorstvo nad atomskim oboroževanjem. In zopet so se dvignile nade, da bo končno le prišlo do stvarnega sporazuma, ki bo pomenil konec samomorilne tekme v izpopolnjevanju atomskih bomb in kopičenju njihovih zalog. Jeseni so se nato v Ženevi zbrali diplomati in vojaški strokovnjaki, ki naj bi dali spoznanjem atomskih znanstvenikov praktično obliko. Pa se je zopet zataknilo. Sovjetska zveza vztrajno goni svojo, da je treba atomske poskuse najprej svečano prepovedati in se šele nato pogajati o nadzorstvu nad izpolnjevanjem prevzetih obvez. Zahod, ki ima s Sovjetsko zvezo že dovolj izkušenj, pa zahteva istočasno sporazum o prepovedi atomskih poskusov in nadzorovanju. Upravičeno smatra, da bi se vsaka država lahko še naprej tajno oboroževala. Nadzorni organi bi seveda morali imeti dostop na ozemlja vseh držav, tudi Sovjetske zveze in Kitajske. Tega pa Sovjetska zveza noče. Tako ni bilo, pa so diplomati in vojaki poskusili, ali bi se ne mogli sporazumeti vsaj o zavarovanju pred nenadnimi napadi. Strah pred nenadnim napadom n. pr. sili ža danes Združene države, da si vzdržujejo ogromno radarsko mrežo, ki obdaja z vse strani države komunističnega bloka, in da imajo stalno v zraku del svojega strateškega letalstva, ki ima s seboj vedno pripravljene atomske bombe. Sovjetska zveza seveda očita, da je ta grožnja naperjena proti njej. V oboje stranskem interesu bi torej bilo, da se strahu pred nenadnim napadom odpomo-re na drugačen način. To je bil predmet posebne konference, ki je tudi zasedala to jesen v Ženevi. Uspeh? Takorekoč ničla. Medsebojno nezaupanje in sumničenja so tudi tu opravili svoje delo. Tako stopamo v novo leto s pravzaprav še bolj zaostreno »hladno vojno«, kakor pravimo temu vsestranskemu tekmovanju dveh taborov, v katera je svet danes razdeljen. Za »hladno vojno« je bilo lani značilno, da je nekajkrat menjala središča, v katerih je bilo njeno težišče. V prejšnjih letih, nekako vse od Koreje, smo se nekako že sprijaznili z mislijo, da si je izbrala za svojo domovino Daljni Vzhod. Od blokade Berlina leta 1948. je ni bilo v naši bližini. Leta 1958. pa je bilo drugače. Državni udar v Iraku je sredi julija priklical hladno vojno na same obale Sredozemskega morja in to v precej vroči obliki. Zamajala se je vlada v Libanonu, kjer je že delj časa razsajala nekakšna, vendar malo krvava državljanska vojna, ogrožen je bil obstanek neodvisne Jordanje. Zato so se v prvi izkrcale ameriške, v drugi pa angleške čete. Njihova prisotnost je zadostovala, da so se razmere v teh dveh državah vsaj začasno uredile, in tuje čete so odpotovale. Sovjetska zveza, ki je grozila z raznimi povračilnimi ukrepi pa ni prešla k dejanjem. Zahodna odločnost in enotnost sta zmagali. Zato pa je Sovjetska zveza, oziroma v njenem imenu Kitajska, izvedla drug manever. Prenesla je težišče hladne vojne v Formoško ožino. Na celinski obali so se zbrale čele, državniki Rdeče Kitajske so pa nu ves glas oznanjali, da se bodo danes ali jutri izkrcale najprej na obalnih otokih, ki jih še držijo Sangkajšekovi nacionalisti, nato pa na sami Formozi. Topovi s kitajske obale so obstreljevali nacionalistične otoke, katerih posadke jim seveda niso ostajale dolžne, na morju so se spopadale vojne ladje, pod morjem potap- ljači, v zraku letala. Avgusta je hladna vojna postala tam tako vroča, da je svetu zastal dih. Odločilen trenutek je bil, ko je v Formoško ožino priplulo ameriško brodovje z namenom, da zavaruje neodvisnost For-moze in drugih nacionalističnih otokov. Pred pokazano odločnostjo so se komunisti zopet umaknili. Ni bilo izkrcanja na Kvemoju ne na Formozi. Pekinška vlada je celo predlagala, da bi nadaljevali že dolgo i^ekinjene razgovore med Združenimi državami in Rdečo Kitajsko. Vodita jih veleposlanika obeh držav v Varšavi. Doslej nista sicer dosegla nobenega uspeha, a jih še vedno niso ukinili. Tudi to je nekaj. Ko je tako rdeča ofenziva tudi ob For-moški ožini utrpela dejanski neuspeh je Hruščev nepričakovano prenesel težišče »hladne vojne« v samo srce Evrope. Načel je berlinsko vprašanje. Zahodnjakom je postavil ultimat naj se v šestih mesecih umaknejo iz Zahodnega Berlina. Ta naj bi, kot otok v Vzhodni Nemčiji, postal svobodno mesto, medtem ko bi Sovjeti svoj Vzhodni Berlin enostavno predali komunistični Vzhodni Neflnčiji. Zahodnjaki so na nedavnih posvetovanjih Atlantske zveze v Parizu soglasno odbili to sovjetsko zahtevo. Ponovili so svoj predlog, da naj se raje načne celotno nemško vprašanje in sicer tako, da bi si vsa Nemčija s svobodnimi volitvami izbrala režim pod katerim hoče živeti. Sovjetska zveza, ki dobro ve kako malo so priljubljeni Ulbrichtovi komunisti o tem ne mara slišati. Tako bodo prav prvi meseci novega leta videli odločilen razvoj te najnovejše, evropske partije »hladne vojne«. Ne bi se čudili, ko bi, podobno kot drugje, tudi v tem primeru prišlo do nevarnih zaostritev, za katere nam ne preostane drugega kot upanje, da bo o-stalo zopet samo pri besedah in grožnja!} in ne bodo sledila kakšna nepremišljena dejanja. Ne smemo namreč pozabiti, da je Berlin še vedno srce Nemčije. Nemčija strateško in gospodarsko srce Evrope. Evropa pa še vedno srce sveta, katerega izguba bi v tekmi med svobodnim svetom in komunizmom nagnila tehtnico v komunistično korist. Tega ne sme tvegati noben razsoden zahodni državnik, pa naj to velja kar hoče. Sateliti, rakete in podmornice Leto 1958. je bilo tudi tzv. »geofizično leto«, t^je leto, v katerem so se znanstveniki vsega sveta združili v naporih, da prodrejo čim globlje v tajnosti, ki so v zvezi z našo Zemljo, njeno skorjo, po kateri hodimo, njenimi morji, po katerih plovemo, ozračjem, ki ga dihamo in po katerem letamo, ter vsemirjem, po katerem krožimo. Pri tem so dosegli pomembne uspehe, ki pa večinoma javnosti še niso znani, bodisi ker je treba razna opažanja in ugotovitve šele proučiti ali pa ker so to preveč suhoparna dejstva, ki povprečneže ne zanimajo. Vsem pa je bilo vse leto pred očmi napeto in dramatično tekmovanje, do katerega je prišlo pri poskusih prodora v vsemirje. Potem ko sta' ob zaključku leta 1957. krožila okrog Zemlje že dva sovjetska satelita, Sputnik I. in II., se jima je 31. januarja 1958. pridružil prvi ameriški satelit. Ni bil največji, toda prodrl je najvišje. 17. marca mu je sledil drugi ameriški satelit, Vanguard, ki je dosegel višino skoro 2500 milj, medtem ko se je Sputnik II. vrtel po elipsi, ki je bila oddaljena od Zemlje do 1056 milj. 26. marca mu je sledil Explorer III. Posekani v razdalji so se Sovjeti odločili za težo. 15. maja so poslali v vsemirje Sputnik III., ki je tehtal skoro 1500 kg. Amerikanci niso mirovali. Od 26. julija dalje je krožil okrog našega planeta že njihov Ex-plorer IV. in malo pred zaključkom leta so poslali na kratko pot okoli Zemlje 4 tone težko raketo »Atlas«. Tako so dosegli tudi prvenstvo v teži, obenem pa v tehniki vodljivih iztrelkov. »Atlas« je namreč prvi tovrstni iztrelek, katerega so vodili, mu kazali pot, po kateri je začel krožiti okoli Zemlje. Tekmovanje s sateliti je bilo dramatično in velikim sovjetskim začetnim uspehom so odgovarjale sovjetske politične poteze. Bolj kot so se čutili sigurne, manj so bili dostopni za razne sporazume, prav nasprotno od tega, kar so vedno govorili. Vsakemu uspehu je sledila politična za- ostritev, na enem ali drugem področju. Na Zahodu je to vzbujalo zaskrbljenost in zato je razumljivo zadoščenje in olajšanje, s katerim so v teh delih sveta pozdravili ameriške uspehe. Njihov prikaz pa ne bi bil popolen, ako ne bi opozorili še na senzacionalno plovbo ameriških a-tomskih podmornic pod ledovjem severnega tečaja. Tudi to je eden izmed neizbrisnih uspehov, ki bo v zgodovini vezan na letnico 1958. Mnogo bolj prikrito, zato pa nič manj napeto in usodno je v preteklem letu pote- Srečno novo leto želita vsem naročnikom, čitateljem, sodelavcem in oglaševalcem UREDNIŠTVO IN UPRAVA DEMOKRACIJE kalo tekmovanje v razvijanju raketih orožji. Zahodni blok je sklenil, da postavi raketna odstrelišča v Evropi Sovjetska zveza pa jih deloma že ima, deloma pa vneto gradi v satelitskih državah. Tudi na tem poprišču je vladalo mrzlično razpoloženje, kajti vedelo se je, da ima Sovjetska zveza že medcelinsko raketo, medtem ko je bila na Zahodu podana popolnost samo glede raketnih izstrelkov na kratki in srednji domet. Cuda tudi v tem je leto 1958. prineslo rešitev. Po odstrelitvi »Atlasa« vemo, da imajo tudi Združene države svoj dober medcelinski iztrelek. Tako je med obema tabora zopet vzpo- stavljeno ravnotežje v znanstvenih dosežkih tehnike oboroževanja, česar v začetku leta 1958. ni bilo, oziroma je bila vsaj vera vanj omajana. Seveda ima to lahko različne posledice. Ce je vsem državnikom zares do miru, potem se bodo zdaj lažje sporazumeli, ker ni ne ena ne druga vodilna stran v zapostavljenem in manjvrednem položaju. Ce pa je eni strani samo do prevlade, potem sc bo s toliko večjo zagrizenostjo nadaljevalo dosedanje tekmovanje. Upajmo vsaj, da nam leto 1959. prinese sporazum, čeprav nam sovjetska nepopustljivost, ki je bila največja takrat ko bi se Sovjetska zveza lahko čutila najbolj sigurno, najtjrže dokazuje nasprotno. Bodimo torej pripravljeni na oboje. Naserjevi uspehi in neuspehi Dogodki in razvoj na Srednjem vzhodu so prav gotovo dali mednarodni politiki preteklega leta svoj pečat. Naser je v njem beležil velike uspehe, pa tudi neuspehe, ki dokazujejo, da ta panarabski vodja le ni tako splošno priljubljen. Med Naserjevimi uspehi moramo omeniti združitev Egipta in Sirije v tzv. Združeno arabsko republiko. V prvem trenutku je bilo videti, da bo val združevanja nekako preplavil arabski svet. Srednji vzhod in Severno Afriko. Z Egiptom se je povezal Jemen, ki leži na skrajnem jugovzhodnem koncu Arabskega polotoka, v Kairo je prišel na razgovore brat Ibn Sauda, najuglednejšega vladarja najbolj zaostale arabske države. Višek napetosti in krize je bil dosežen z julijskim državnim prevratom v Iraku, ki je dotlej veljal za naj-sigurnejšo zahodno postojanko v tem delu sveta. Toda proti prvotnem pričakovanju se je kmalu pokazalo, da se novi iraški režim nikakor ne mara podrediti Naserju. General Kasem je celo zaprl svoje naser-jevsko usmerjene sodelavce. Podobno je bilo v Sudanu, južnem sosedu Egipta, s katerim se mora Egipt še sporazumeti o razdeljevanju nilške Vode. Tudi tam je bil z vojaškim državnim udarom vzpostavljen avtoritarni režim, ki ni naser-jevsko usmerjen. Največje razočaranje pa je Naserju pripravil Tunis, ki je izstopil iz komaj oživljene Arabske lige, ker meni, da jo Naser izkorišča v svoje imperialistične namene. Bo to Naserja spametovala, da bo v bodoče usmerjenejši? Ce gledamo na u-sodo diktatorjev, ki so mu vzor, bi rekli, da bolj težko. Posebno zdaj, ob zaključku leta, ko je zašel v spor s sirijskimi komunisti in se mu zopet odpira možnost, da bo poleg sovjetske dobil tudi zahodno pomoč, bo verjetno še bolj poskušal izsiljevati, tako tu kot tam. Na Bližnjem vzhodu torej še ne bo pravega miru. Francoske težave Evropska država, ki je v letu 1958. preživela največjo politično krizo je prav gotovo Francija. Pri tem imajo svoj velik čeprav ne izključeni delež, razmere v Severni Afriki, točneje v Alžiriji. Tam divja že nekaj let gverila, v kateri si stoje nasproti francoske čete in alžirski uporniki. Ta žre Franciji denar in si pije kri, v Alžiriji pa ni varnosti in miru. Poleg tega so se v Franciji zaradi strankarske razdrobljenosti vrstile neprestane vladne krize, ki so vladam preprečevale, da bi vodile razumno in odločno politiko. Tako je prišlo v Alžiriji do vojaškega udara, s karaterim so se solidarizirali tudi vojaški krogi in politična desnica v domovini. Demokratična vlada, ki je uvidela, da upornikov ne bo mogla ukrotiti in da grozi Franciji državljanska vojna, se je raje umaknila. V ospredje je stopil general De Gaulle. Pripravil je novo ustavo, po kateri je parlament izgubil precej svoje prejšnje moči, medtem ko jo je predsednik republike pridobil. Na predbožično nedeljo so nato De Gaul-lea izvolili za prvega predsednika tzv. »pete republike«. Od De Gaullea pričakujejo Francozi toliko, da bo zelo težko ugodil vsem. V Alžiriji je tudi on naletel na težave, za katere se morajo pogajati v Parizu, čeprav jih je De Gaulle povabil na razgovore. Pač pa je De Gaulle zmanjšal poli- tično moč generalov v Severni Afriki. Eden prvih vladnih aktov po De Gaulleovi izvolitvi pa je bilo razveljavljenje franka, in napoved zamenjave bankovcev, božično darilo nad katerim se Francozi gotovo ne navdušujejo. Tako se mora tudi on ozirati na levo in na desno ter ne more delati vedno samo to kar bi bilo vsem všeč. Leto 1959. bo pokazalo, ali bo vkljub političnim nujnostim, pred katere je postavljen, ohranil svoj dosedanji prestiž in tako popeljal Francijo v novo in urejenejšo bodočnost. Ni bilo gospodarske krize Pri pregledu velikih dogodkov, ki so lani pritegnili nase svetovno pozornost se je treba spomniti tudi gospodarskega zastoja, ki je prvih mesecih leta 1958. zajel Združene države. Število brezposelnih je rastlo, doseglo je na j višje povojne številke, prodaje so zastale, v tovarnah so se polnila skladišča. Črnogledi so napovedali novo gospodarsko krizo, ki bo zajela ves svet, drugi pa so menili, da gre samo za trenuten pojav, ki bo kmalu premagan in ne bo izzval večjih kompli-cij. Ce danes pogledamo nazaj lahko rečemo, da se vsaj zaenkrat niso uresničila (Konec na 3. str.) Na pustno nedeljo, 8. februarja v Hotelu Excelsior Vlil. TRADICIONALNI DOBRODELNI PLES Slovenskega dobrodelnega društva T lto vo novoletno darilo Kdor si je delal kašne utvare o dvomljivosti komunistične doslednosti sedanjega jugoslovanskega režima, temu jih je na političnem področju moral dokončno razpihati še nepozabljeni proces proti Dji-lasu in nato še proti skupini srbskih predvojnih socialnih demokratov, na gospodarskem in socialem področju pa najnovejši zakonski ukrep Titove vlade o nacionalizaciji stanovanjskih hiš in gradbenih zemljišč. Z zakonom, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na svojem zadnjem zasedanju, 26. decembra, je bil storjen nov in to važen korak v splošno podružabljenje vseh dobrin, ki ne služijo izključno osebni uporabi ali delu posameznika. V Jugoslaviji in tujini so sicer pričakovali nekaj podobnega, kajti medtem ko so bile že davno nacionalizirane vse tovarne in je bila celo dvakrat izvedena agrarna reforma, ki je zasegla kmetijska in gozdna zemljišča, so ostali glede stanovanjskih stavb in gradbenih zemljišč, v kolikor niso bila tako velika, da so prišla že pod agrarno reformo, v veljavi stari lastninski odnosi. Edini ukrep, s katerim so posegli vanje, je bila uvedba stanovanjskih svetov in določilo, da pripada lastniku samo 10 odstotkov najemnine, medtem ko se ostanek uporabi za popravilo in ohranjevanje stavb. Nominalno pa so ostali lastniki stanovanjskih stavb in morebitnih v njih nameščenih poslovnih lokalov še vedno posamezniki. Takšno stanje ni bilo v skladu z ostalo socialno stvarnostjo in ko je Zvezna ljudska skupščina ob otvoritvi svojega zadnjega zasedanja nenapovedano in brez debate sprejela zakonski osnutek, s katerim je proglasila zaporo nad prodajo vseh stavb, stanovanj in stavbišč, ki so v zasebni lasti, je bilo jasno, da se bo v najbližji bodočnosti to spremenilo. Ni bilo treba dolgo čakati in lastninski odnosi glede stavb in gradbenih zemljišč, ki so zasebna last, so doživeli svojo radikalno reformo. Po novem zakonu ima državljan na ozemlju FLRJ v svoji lasti ali si pridobi v last družinsko stanovanjsko hišo z dvema stanovanjema ali tremi majhnimi stanovanji, ali dve stanovanji v etažni lastnini (kondominij), ali največ dve družinski hiši z dvema stanovanjema in tretjim manjšim ali eno družinsko hišo in eno eno stanovanje, ki ga začasno uporablja za počitek ali letovanje. Seveda uporablja državljan za svoje potrebe lahko samo eno stanovanje, drugo mora dati v najem. Po zakonu ne morejo imeti lastninske pravice na stanovanjske hiše niti družbene organizacije, pravne osebe in ostala združenja državljanov. Vse stanovanjske hiše, ne glede na svojo velikost, katerih lastniki so civilno pravne osebe, družbene organizacije in druga združenja državljanov se enostavno nacionalizirajo. Zasebna lastnina poslovnih , prostorov je omejena na 70 kvadratnih metrov in mora služiti dovoljeni poklicni dejavnosti posameznika. O stanovanjskih zadrugah bo izšel poseben zakon. Se strožja kot nacionalizacija stanovanjskih hiš in poslovnih lokalov je nacionalizacija gradbenih zemljišč. Nova določila so pravzaprav takšna, da oblast lahko zaseže ta zemljišča v vsakem trenutku, ko bi se ji to zdelo primerno. Takoj se nacionalizirajo samo zemljišča v območju gradbenega okoliša mest, pa čeprav služijo deloma ali v celoti kmetijskim namenom (n. pr. razne vrtnarije, predmestne kmetije). Poseben zakon bo v vsaki republiki določil, katera naselja naj veljajo za mesta, nato bodo okrajni ljudski odbori na predlog občinskih ljudskih odborov določili gradbena območja v teh mestih. Lahko se pa nacionalizirajo tudi razni kompleksi zunaj zaokroženega področja; če sodi ljudski odbor, da spadajo v ožje gradbeno področje. Tako nacionalizirana zemljišča ostanejo do nadaljnega v posesti dosedanjega lastnika, ki jih lahko brezplačno izkorišča in si na njih celo lahko oostavi hišico, samo ako je to v sladu z gradbenimi načrti občine Cim pa nastopi potreba, da se zemljišče zazida ali izkoristi v druge družbene namene, ga skupnost zaseže in lastnik ga ne more več uporabljati. Zakon predvideva sicer odškodnino dosedanjim lastnikom, toda ta je smešno nizka. Lastniki stavb bodo prejemali skozi 50 let, oziroma dokler stavba stoji (če jo n. pr. poderejo jutri, ne dobijo nič!) po 10 odstotkov sedanjih najemnin Od bodočih poviškov, ki bodo od sedanjih skrajno nizkih stanovanjskih najemninah najno potrebni, ne bodo torej dobili ničesar. Odškodnino za nacionalizirana gradbena zemljišča bodo dobili po posebni tarifi in jo bodo izplačali prav tako v petdesetih letnih obroki, začenši z letom ko bo zemljišče zaseženo in ga lastnik ne bo mogel več prosto uporabljati. Revolucionarni značaj zakona je izražen tudi s tem, da je postopek za nacionalizacijo, ki jo določa, izvzet iz pristojnosti rednih sodišč in ga bodo uveljavile posebne komisije. Medtem ko je jugoslovanski režim z novim zakonom zopet globoko posegel v žepe svojih državljanov se Tito v razkošnem spremstvu dveh rušilcev prijetno vozi po toplih morjih in ljudem se nehote vsiljuje misel: za to je pa dovolj denarja! VESTI z GORIŠKEGA NOVOLETNI IZGLEDI Očb Pire - Hohelog nagrajenec za mir Tik pred božičnimi prazniki je italijansko prebivalstvo presenetila vest, da je sedanji finančni položaj države tako soliden in sijajen, kakršnega ne pomnijo že desetletja. Banca d’Italija - je oznanila ta vest - razpolaga z rezervami, ki znašajo nad dve milijardi dolarjev. Ta znesek je mnogo večji po svoji vrednosti, kot pa ves papirnati denar, ki je v obtoku. Guverner državne banke bi tako lahko zamenjal, brez najmanjše zadrege, vse papirnate bankovce v dragoceno valuto. Tako stanje je med imovitim slojem utrdilo zaupanje v stabilnost italijanskega gospodarstva. Pred letom dni so bili tako industrijski kot bančni in trgovski krogi še močno vznemirjeni zaradi ameriške gospodarske krize. Ta nevarnost je letos - po mnenju gospodarskih krogov -odpravljena. Prav zaradi tega so - tako zatrjujejo ocene po vsej Italiji - imoviti sloji potrosili za praznike tako ogromne vsote denarja kot še nikoli poprej. Markiza Pallavicini je pred božičem priredila v čast svoje osemnajstletne hčerke ples, za kar je porabila nič manj kot trideset milijonov lir. Tako so vsaj hrupno razglašali vsemu svetu. Solidna nacionalna veljava pa sama še ne jamči za ugoden gospodarski položaj neke dežele. Neimoviti sloji so kljub tem ■dvem milijardam zlatih in valutnih rezerv prav pred prazniki z zaskrbljenostjo občutili, da cene najnujnejšim vsakdanjim potrebščinam nenehno naraščajo in da uradniki, nameščenci in delavci čedalje težje izhajajo s svojimi prejemki. Hišne gospodinje so že nekaj mesecev žive priče navijanja cen mesa, mesnih in sirarskih izdelkov, jajc, povrtnine itd. Celo tradicionalni »panetone« se je v ceni pomaknil navzgor. Čeprav so vsi ti poviški navidezno neznatni, dvigajo v svoji celoti mesečne izdatke uradništva in delavstva. Prav tako pa narašča tudi nezaposlenost. Zato ni nič čudnega, če se širi med »malim svetom« ne samo nezadovoljstvo, ampak tudi trpka zagrenjenost. Nezadovoljstvo širokih slojev prebivalstva se izraža - kot je to v navadi - v stavkah. Te so v zadnjih časih zavzele •tak obseg, kakršen je vladal v prvih povojnih letih. V državi pred prazniki skoraj ni bilo kategorije, ki ne bi stavkala vsaj en dan. Stavka pripadnikov trgovske mornarice v novembru je ohromila za nekaj tednov ves pomorski promet. Tramvajski in avtobusni nameščenci stavkajo v Rimu in po drugih velemestih tako pogosto, da so stavke že prava neizogibna nadloga. Prav tako stavkajo vsak drugi ali tretji mesec železničarji in poštni ter brzojavni uslužbenci. Stavkali so pekovski in mesarski pomočniki in bolničarji, novinarji in stavci. Grozi nam splošna stavka državnih uradnikov. Na eni strani torej sijajna trdnost nacionalne veljave in še nedoživeti božični in novoletni nakupi, plesi po trideset milijonov lir, na drugi strani pa naraščajo- OSKRBA ŽIVINE MED ZIMO: Radi slabe letine v pridelku sena moramo že sedaj posvetiti posebno pažnjo prehrani živine. Saj že sedaj prodajajo seno tudi po 2.500 lir stot.Spomladi pa bo gotovo cena sena še narastla. Živine tudi ne kaže prodajati v sedanjem času, ker je cena iz navedenih razlogov močno padla. Temu nasproti je tudi predvidevati, da bo na pomlad, ko bo nova košnja, cena živine ponovno narastla. Predvideti je tudi, da bo vlada zmanjšala dovoljenja za uvoz živine in mesa iz inozemstva. Iz vseh teh razlogov moramo, ob sedanjem času, prodajo živine čim bolj omejiti. Po drugi strani pa ne smemo dopuščati, da bi živina stradala, ker to bi bilo predvsem nečloveško, nadalje stradanje živine bi rodilo maščevalne posledice. Taka živina je podvržena raznih boleznim, posebno pljučnim. Tudi če ne oboli, se sestradana živina le težko zopet normalizira. Imel sem priliko, prav v teh zadnjih dneh, videti kmeta, ko je moral nujno prodati kravo s teletom za borih 60.000 lir, medtem ko je za samo kravo, ob nakupu, plača! 150.000 lir. zaradi stradanja je krava obolela na pljučih in ni bilo druge pomoči kot jo prodati. Napravimo torej načrt, kako bomo prehranjevali živino čez zimo. Koliko in kakšno hrano moramo pokladati živini? Upoštevati moramo, da mlada živina rabi manj hrane, ali ta mora biti boljša. O-•drasli živini pa moramo pokladati več prebavne hrane: sena, slame itd. Delovno živino prehranjamo s takozvano vzdrževalno hrano. Za prehrano uporabimo seno, slamo, posebno ovseno in ječmenovo, koruzna stebla cinkvantinova naj bodo cela od ostale koruze pa zgornja polovica. Kot dopolnilo pokladamo koruzno moko, ker je letos najbolj po ceni. Lahko se poslužujemo tudi kakih drugih hranil, ki jih dobimo v prodaji, kakor n. pr. »Panello sole«, »Electa« in še druge. Ce hranimo živino samo s senom, bomo tega pokladali po 2-3 kg. na vsakih 100 kg. teže, brez drugih dodatkov. Le mlečnim kravam bomo tej količini dodali še po 1-1.500 kg. koruzne moke, kakor je pač visoka količina mleka, katerega dobimo. ča draginja, povečana nezaposlenost in stavke kot na tekočem traku. Kako naj si raztolmačimo vse te nasprotujoče si pojave? Ali je morda le res, da imamo vse preveč vmesnih trgovskih členov, posebno v živilski trgovini, ki se lovijo za pretiranim zaslužkom ter potiskajo cene navzgor in tako ustvarjajo verigo gospodarskih in socialnih težav? Ali so nad sedanjimi neugodnimi razmerami krive povojne vlade, ki niso. umele speljati časovne gospodarske konjukture v tokove splošne ljudske blaginje? Ali pa je tako kot ugotavlja »Espresso«, da se ponavlja isto kot v prejšnjih stoletjih, da se namreč manjšina kakih pet milijonov posedujočih in priviligiranih oseb obnaša v zavesti svoje materialne trdnosti proti, ostalim petinštirideset milijonov asocialno, ravnodušno in brezčutno? Povprečni državljan ne more na ta vprašanja odgovoriti in ne more te uganke rešiti. Ugotavlja pa, da v Italiji primanjkuje duha politične, gospodarske in socialne trdnosti. Resna trenja, ki se pojavljajo v vrstah najmočnejše vodilne stranke, Krščanske demokracije, so samo nadaljni izraz te splošne nestabilnosti. Tako se nam za prihodnje leto oznanjajo zelo resne notranje politične zamotanosti in nevarno bo, če jih vodilni državniki ne bodo pravočasno usmerili v mirne tokove. Ne pozabljajmo, da so stalno na preži razdiralni duhovi, ki so že večkrat dokazali, da so mojstri v izkoriščanju takih situacij. Tudi dve milijardi zlatih in valutnih rezerv ne Goriški socialdemokrati, to je Saraga-tovi socialisti so objavili pretekli teden sklep, ki so ga sprejeli glede deželne avtonomije in ki velja kot predlog za njeno izvedbo. Ker se Videm in Trst potegujeta za sedež deželnega mesta, predlagajo socialdemokrati sledeče. Bili naj bi samo dve provinci, in sicer goriška in videmska. Videmska naj bi goriški odstopila lep del morske obale do Latisane, a Trst naj bi z ostalimi sedanjimi občinami tvoril eno samo veliko občino ter postal sedež deželnega sveta. ' S tem bi seveda bile odpravljene vse štiri slovenske občine na Tržaškem, to je Nabrežina, Zgonik, Dolina in Repentabor, ki bi jih pogoltnila tržaška, in ravno v tem tiči fašistični značaj njihovega nedemokratičnega predloga. Kdo je bil med socialdemokrati tisti modrijan, ki si je prvi zamislil tako rešitev vprašanja izvedbe deželne avtonomije, ni težko umeti tistim Goričanom, ki poznajo gibalne sile socialdemokratskega gibanja na tem področju. Te gibalne sile niso namreč v rokah resnično socialističnih voditeljev, ^pnpak tudi ljudi, ki jim ni toliko za demokracijo, kolikor za »neki trenutni uspeh«, tudi če je ta z demokra- Kdor bi pa pokladal druga dopolnilna hranila, naj se drži navodil, predpisanih na zavitkih. Kdor mora s senom štediti in bo uporabljal poleg sena še razne slame in koruzna stebla, naj se ravna tako. Predvsem naj omenimo, da suhe pšenične in ržene slame živina navadna ne žre. Tudi sicer bomo živini bolj ustregli, če slamo, koruzna stebla in nekoliko sena zrežemo v rezanico. Seveda to napravi oni kmet, ki ima na razpolago slamoreznico. Tako narezano krmo nekoliko namočimo z nekoliko slano, toplo vodo in dodamo moko, da pride zgoraj navedeni obrok na vsako glavo živine. Tako pripravljeno krmo premešamo in stlačimo v kad ali zaboj. Cez 12 ur se bo tako pripravljena krma zmehčala, in živina jo bo hlastno žrla. Kdor lahko nabavi melaso, naj jo za -polovico obroka moke uporabi, katero zmeša z vodo in poškropi krmo pred tlačenjem. Kdor nima na razpolago slamoreznice, naj poklada predvsem slamo in koruzna stebla in nato seno po 1-2 kg. na 100 kg. žive teže. Za tem koruzno moko ali kako drugo dopolnilno hranilo. Pripominjamo, da kdor krmi živino z rezanico, prehrani eno četrtino krme. Za zimsko krmljenje je velike važnosti tudi pesa, korenje in deloma repa. S tem pospešujemo predvsem prebavo. Te zadnje dodatke bomo pokladali živini predvsem v slučajih, da smo prisiljeni krmiti živino s slamo. Pesa in korenje pa vsebuje tudi precejšnjo hranilno vrednost: 3 kg. pese nadomesti 1 kg. sena. Ne smemo pa pese, repe, ih korenja preveč pokladati, ker bi v takem slučaju živino napadla driska. Količina zelenih krmil ne sme presegati polovico krmnega obroka ali približno 2 kg. na dan na 100 kg. žive teže. GNOJENJE PŠENICI: Sedaj, ko je zemlja zmrnila, pšenica trpi na prehrani. Zato ji moramo pomagati z dušičnatim gnojilom in najbolje z apnenim nitratom (nitrato di calcio). Na vsakih 1000 kvad. metrov površine potrosimo 7-8 kg. apnenega nitrata. To gnojenje ponavljamo vsakih 20-25 dni vse dokler pšenica ne začne rasti, t. j. do približno prve polovice marca. morejo razgnati temnih oblakov, ' ki se zbirajo nad novim letom 1959. To velja za veliko večino italijanskega prebivalstva, za nas Slovence pa prihajajo v poštev še vse ostale tegobe. Se v ničemer se nismo približali tistim rešitvam življenjskih narodnostnih vprašanj, ki jih za nas na papirju urejuje ustava, Londonski sporazum in naravna pravica, v praksi pa nam jih odrekajo vsi, imoviti in revni sloji. Nismo pa še izgubili vere in upanja v pravičnost in na ta vrata bomo nenehno trkali tudi v novem letu 1959. Da bi nam le bila sreča naklonjena! Božična pesen brezdomca Prišla zopet noč je sveta. O sveta noč božična ti -z bridkostjo mi je vsa odeta, saj mi spomin na dom budi! Družinski praznik, • sveti dan praznujem dolgo že v tujini, med tujci tavam nepoznan in hrepenim samo k družini. Rad bi zopet čul zvonove, ki iz domačih lin pojo -in domače vse bregove bi rado videlo oko. cijo v protislovju in jezdi pristno fašističnega konjička. V času, ko se male občine, ki jih je bil fašižem odpravil, borijo za zopetno pridobitev samostojnosti v duhu demokratične avtonomije in v času, ko smo na tem, da se toliko zaželena deželna avtonomija končno izvede, ti pridejo socialdemokrati na dan s takim predlogom, ki avtonomijo kar pet občin (tudi miljske!) v kali ubija. Mar bi socialdemokrati predlagali odpravo provinc, poleg prefektur, ki jih nastoj deželne uprave hvala Bogu odpravlja. Prefekture so se preživele, province pa so pravi nesmisel ob nastoju deželnih uprav. Ni rečeno, da ni socialdemokratov pri takem predlogu vodila misel proti slovenstva, da bi se le prikupili nekemu delu italijanskih šovinistov, sovražnikov Slovencev. 0 sodni okrajih Zadnje čase se zopet govori o neki preureditvi sodnih okrajev na Goriškem. Okrajnih sodišč je na Goriškem sedaj pet, Gorica, Krmin, Gradišče, Tržič in Gradež. Krmin in Gradež nimata stalnega sodnika. Ta dva sodna okraja sta prav za prav nepotrebna, ker ju obiskuje drugi sodnik iz Gorice odnosno iz Tržiča. Določeni italijanski krogi bi radi ohranili vse imenovane sodne okraje, a Cervinjan, ki tvori sodni okraj zase in spada pod videmsko provinco, naj bi prišel pod goriško provinco in tvoril z Gradežem sodni okraj zase. Mi pa pravimo, da bi morale tvoriti slovenske občine na Tržaškem poseben sodni okraj, Steverjan in Sovodnje pa naj bi vrnili pod goriško okrajno sodišče. Nabrežino so namreč zadnje čase postavili pod tržiško sodišče, a Sovodnje in Steverjan so septembra 1947 postavili pod gradiščansko odnosno krminsko, čeprav sta ti dve občini vedno bili pod goriškim sodiščem. Odcepili so ju od Gorice, samo da bi zmanjšali število Slovencev pod tem sodiščem. Božičnica na Soli V torek 23. decembra so dijaki slovenskega učiteljišča ter višje gimnazije in liceja priredili na šoli božičnico z lepimi pomembnimi recitacijami. Taka lepa navada slovenskih šol naj bi v nobenem šolskem letu ne izostala. Čajanka Akademskega kluba Na Stefanovo je goriški slovenski Akademski klub priredil čajanko, ki je dobro uspela. Božič v Gorici Za božič so letos prvič razsvetlili mesto z žarnicami po korzu Verdi in korzu Ita-lia do kavarne Garibaldi. Taka razsvetljava pa ni ugajala vsem, ker je vzela božiču vso poezijo praznika rojstva Jezusovega. Jezus je prišel na svet v poltemi, v zelo skromnih jaslicah priprostega hlevčka in ne v sijaju kraljevskih dvor ov. Kdor želi videti, čutiti in uživaii tako poezijo božiča, mora le še na kmete, v DROGERIJA 0oro želi srečno novo leto 1959! GORICA KORZO ITALIA 32 - Tel. 26-83 Oče Pire je svoja velika dela ustvaril sam. V začetku ga ni podpirala niti katoliška cerkev niti belgijska država ali katerakoli podporna organizacija. Po begunskih taboriščih je ustvarjal botrinje, ustanavljal je domove za onemogle begunce. Do sedaj je zasnoval pet evropskih vasi in s tem številne begunce rešil uničujoče neproduktivnosti taboriščnega življenja in jim zagotovil obstoj. Tako je letošnja Nobelova nagrada za mir v znesku okrog 214.000 švedskih kron našla najplemenitejšega odjemalca in naj-plodonosnejšo naložbo. George Pire je bil rojen 1. 1910 v mestecu Dinant v Belgiji. Postal je dominikanec. 2e takrat se je z vso vnemo ukvarjal s socialnim delom Cerkve. V Rimu je študiral sociologijo, in tam je tudi promoviral. Na univerzi v Louvainu je nadaljeval s študjem socialnega skrbstva in socialnega prava. Kot profesorja ga je zajela nacistična okupacija. V belgijskem uporniškem gibanju je bil dušni pastir in vojaški kurat. Tu se je izkazal kot izredno pogumen brambovec lastne domovine. V sami Hitlerjevi Nemčiji je organiziral učinkovito obveščevalno omrežje. Prejel je številna odlikovanja. Se pred nacističnim porazom se je zavedal, kakšne težave čakajo zmagovalce. Z vsem zanosom se je vrgel na delo. V svoji snežno beli meniški obleki je s polomljenim avtomobilom prepotoval pol Evrope. Brez sleherne pomoči je pridno zbiral podatke o begunski bedi. Zatem si je postavil omejeno nalogo, da francoskim vojnim sirotam oskrbi domove. Velike kako skromno vaško ceikvico, polno pri-prostih, zato pa resuičnih vernMtov. Za to priložnost seveda ni manjkalo običajne šr vinistične lajne o državni meji, ki loči dva svetova in je mejnik dveh civilizacij. Tako je »Gazettino« prinesel sliko meje z žico. Onstran žice otroci, ki zrejo v Itajijo .tostran pa otrok, ki ponuja bombone Ne glede na komunistični režim v Jugoslaviji, ki božičnih praznikov ne spoštuje, so kljub temu jugoslovanski verniki božič praznovali. »Gazzettino« naj ob takih prilikah prinese slike o božiču v južnih delih Italije. Našel bi tam trumo bosih in raztrganih pa tudi sestradanih otrok. Saj so o tem pisali razni italijanski listi in revije. Pometajte prej pred svojim pro-gom gospodje od »Gazzettina«. POROKA V Rupi pri Sovodnjah se je v soboto 27. decembra poročila gdč. Dora Maraže-v" učiteljict v Skriljem z g. Jožefom Uršičem iz Gorice. Novemu paru naše čestitke z iskrenim voščilom za srečno bodoč-nots. Rojenice 22. novembra je gospa Vida Gravner iz Steverjana, žena občinskega svetovalca Slovenske liste z lipovo vejco, g. Stanislava Klanjščeka, rodila dvojčke, dečka in deklico. Krstili so ju za Roberta in Cvetko. Srečnim staršem naše iskrene čestitke in voščila za lepo bodočnost družine! JUŽNI KRIZ Neve Rudolf dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gorici in tudi v tiskarni Adria, Trst, ul. S. Anastasio 1-c. mednarodne organizacije UNRRA, IRO in Rdeči križ so nameščale po Franciji tudi odrasle begunce. Po ruševinah Srednje Evrope pa je ostalo še najmanj 25.000 starčkov, bolnikov in invalidov iz Poljske, Rusije, baltiških držav in Balkana. Leta 1949 je oče Pire na lastno pest ustanovil podporno društvo za pozabljence - »di-splaced persons«. To je prav za tiste siromake, ki so jih vse ostale organizacije prezrle. Njegove zamisli so preproste, obenem pa pravi biseri sedanjega materialističnega življenja. »Ce bi bilo jutri konec sveta, bi danes zasadil jablano.« - »Ce si ljudje pogledajo iz oči v oči zato, da bi sodelovali pri humanitarnem delu, jih bomo kaj lahko pripravili do tega, da pozabijo na medsebojne prepire.« - Samozaupanje si ustavimo samo, če zaupamo drugim.« »Široki ne potrebujejo samo streho nad glavo in dnevno preživljanje, ampak prav tako tudi delo, da si namesto izgubljenje domovine, postavijo nov dom.« Oče Pire že ve, kaj mu je storiti z Nobelovo nagrado. Njegovo lik nas z zaupanjem spremlja v novo leto 1959. GOSTILNA želi srečno novo leto 1959! GORICA TRGOVINA Z OBUTVIJO Uršič Benjamin želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem srečno in uspešno novo leto 1959. RAŠTEL 30/1 GORICA POS.LO^VNA AGENCIJA IN AVTOPREVOZNIŠTVO E L L O SULKO IMPORT-EXPORT ULICA MAMELI št. 8 - TEL. 52-65 Vam preskrbi vsakovrstne dokumente, potnne listine in vizume; Sestavlja prošnje in prijave; Posreduje v splošnih kupčijah Sff-ečno novo Iefo želi auarno Gorica - (Ulica ^Mamelli £ambretta - motoscooter Lambretta ima 63 svetovnih viškov za brzino, vzdr. žljivost, moč in stabilnost. flLDO MEROLI GORICA . Ul. GARIBALDI 5 . TEL. 2723 Zastopnik za motorje LAMBRETTA 125 kem in 150 kem., vam poskrbi vse potrebne dokumente za izvoz BELTRAM ii \/ n 7 UL. VALDIRIVO št. 3 \ ~7 \/ r\ ~7 U V U L TELEFON št. 36-991 1 ^ V U ^ ODPREHILJA HITRO IN PO NAJNIŽJIH CENAH darilne pakete za Jugoslavijo in druge države KOLESA . MOTORJE - VESPE . AVTOMOBILE . RADIE . FRIG1DAIRE IN VSE DRUGE HIŠNE POTREBŠČINE GOSPODARSTVO Božična zvezda je nekdaj tri kralje v Betlehem vodila. Tako naj vodi nas sedaj domov, o zvezda mila! Krivec Ivan Fašistični predlog soclaldemokrafop ed molkom in dialektiko Tik pred božičnimi prazniki je predaval v ulici Roma št. 15 o delih Dostojevskega, profesor ljubljanskega vseučilišča, pisatelj dr. Bratko Kreft. Je to rutiniran govornik in šd boljši dialektik. Med vsemi klasičnimi ruskimi pripovedniki je bil Dostojevski boljševikom najneprijetnejši literarni velikan. Zato so na vse mogoče načine poskušali, kako bi iz ruske duše iztrebili njegov spomin. Zadnjič so njegova celotna dela izšla v izredno maloštevilni nakladi v letih 1926-27, To je bilo v času relativne duhovne svobode, ko se stalinska histerija še ni razbohotila po vseh kotičkih javnega in zasebnega življenja. Leta 1931 so izdali še eno zbirko del Dostojevskega, za tem pa ničesar več. Od začetka tridesetih let dalje je Dostojevski izginil tudi iz šolskega literarnega pouka. Učbenik ruskega leposlovja za srednje šole, ki so ga uvedli leta 1950, omenja Dostojevskega samo mimogrede pod poglavjem »Književnost sedemdesetih in osemdesetih let«. Nič čudnega. Večni iskalec Boga, ki je nenehno raziskoval človekovo dušo v odnosih do Boga, je zastopal svet, ki sovraži komunizem. Njegov Peter Verhovenski je v »Demonih« živa slika brezvestnega komunističnega poglavarja. Dostojevski ga je naslikal s pravo preroško vizijo. Izkoreninjenje Dostojevskega iz duhovnega bogastva ruskega naroda pa se je boljševikom prav tako ponesrečilo kot izbris vseh ostalih izročil. Klaus Mehnert zatrjuje v svoji knjigi »Sovietmensch« »sovjetski človek), ki jo je napisal kot izsledek svojih dvanajst potovanj v Sovje-tijo, da izhaja današnji vodilni duhovni sloj v Sovjetiji iz družin, ki v devetdeset odsto primerih niso shranjevale na knjižnih policah celotnih del Dostojevskega in niti njegovih velikih romanov. Tudi tisti domovi, ki so se ponašali z njegovimi deli, so preživljali strahotne revolucije, lakoto, denarno razvrednotenje, politične čistke in drugo svetovno vojno ter je zato ostala le zelo redka družina, ki je ohranila celotno zapuščino velikega pisatelja. Zato so bolj.ševiški zatajevalci z določeno verjetnostjo računali, da bosta na eni strani molk, na drugi sistematično _ omalovaževanje v teku nekaj desetletij ugasnila v ruski zavesti dediščino Dostojevskega. To se ni zgodilo. Novi duhovni vodilni razred se je uprl kremeljski diktaturi, ki je ukazovala, kaj naj narod prebira in česa ne sme. Ta razred se tudi ni pokoril partijskemu tolmačenju duhovne zgodovine ruskega naroda. Radovednost in potreba, da si ta razred sam ustvarja ocene o delih Dostojevskega, sta izsilila od Stalinovih naslednikov kapitulacijo. Leta 1955 so posamezna dela Dostojevskega natisnili po 1,300.000 izvodov. Ponatisnili so celo »Demone«, za katere je Gorki, njihov najbolj zagrizen kritik dejal, »da so najinte-ligentnejši in najnevarnejši od vseh številnih poizkusov za klevetanje revolucionarnega gibanja sedemdesetih let.« Boljševikom se torej ni posrečila likvidacija Dostojevskega. Sedaj poskuša- 5L0VEH5R0 NAROBNO GLEDALIŠČE s sodelovanjem Glasbene Matice V nedeljo 4. januarja 1959 ob 16.30 in v torek 6. januarja 1959 ob 16.30 v LJUDSKEM DOMU v Sv. KRIŽU Franz von Suppe BOCCACCIO operetta v treh dejanjih s prologom jo komunistični poglavarji doma in njihovi apostoli izven sovjetskega raja potvarjati svetovnega pisca z dialektiko. Tako so poskušali zbojševizirati tudi Cankarja in celo Prešerna. Velikega ruskega misleca in odločnega nasprotnika nasilja bi radi Slovencem predstavili kot.predhodnika praktičnega komunizma. Z molkom pa Dostojevskega niso izrinili iz ljudskih src, tudi z dialektiko ne bodo izmaličili njegovega lika. Letmija literarnim rabatom Pasternakov primer je razburkal valove zgražanja, ki se še vedno niso pomirili Veliki pisatelji niso izključna lastnina naroda, kateremu pripadajo, ampak so duhovna last vsega sveta. Tako piše Ignazio Silone v zadnji številki revije »Forum«, ki izhaja na Dunaju: »Globoko vznemirjenje in zgražanje, ki se je sprožilo s Pasternakovim primerom, ie s prepričevalno jasnostjo dokazalo, da je pri življenju še obširni krog ljudi, za katere ne veljajo državne maje. Se vedno je na svetu družba, h kateri spada Pasternak kot človek in umetnik. Z našimi protesti se nismo vmešavali v notranje zadeve neke tuje države. Boris Pasternak je naš kolega. On pripada prav tako nam kot Rusom; je prav tako pripadnik svetovne literature kot je član Sovjetske zveze pisateljev.« Pasternakov primer zanj še dolgo ni zaključen; Silone že pripravlja nadaljne poglavje tragedije. Naslednje Silonove vrstice to potrjujejo: »Mi ne zahtevamo prekinitve kulturnih stikov z Rusijo. Načelno smo za svobodno gibanje ljudi in idej. Natančno pa si bomo zapomnili imena tistih, ki so sprožili nesramno kampanjo proti Pasternaku in ki se niso zadovoljili z njegovo izključitvijo iz Zveze sovjetskih pisateljev, ampak so zahtevali tudi njegov izgon iz Rusije. Čakamo na prihodnji sestanek s temi neslanimi blebetači. Čakamo z vso potrpežljivostjo, kajti časa imamo dovolj. Eden ali drugi se bo že prikazal na nekem mednarodnem zborovanju v Parizu ali Benetkah, v Rimu ali Curihu. Naj bodoči prišlek že danes ve, da bomo pri prvi priložnosti prekinili dnevni red in zahtevali obravnavo Pasternakovega primera. Naj se že danes pripravlja na primeren zagovor svoje sramote. Nobena doba v zgodovini svetovne literature ni doživela tako grdega prizora kot je bilo zborovanje osemsto sovjetskih pisateljev, ki so roman svojega kolega zavrgli z divjim tuljenjem in psovanjem - in to roman, ki ga povrhu še prebrali niso. Niti mračna španska inkvizicija ni premogla takih neumnosti in demagogije.« To prerokovanje Ignazia Silona velja tudi za večino jugoslovanskih književnikov. K sreči pa imamo tudi med njimi Pasternake, kakršen je Edvard Kocbek v Ljubljani in še kdo v Trstu. Zapuščina starega in obeti novega (Nadaljevanje s 1. str.) črnogleda prerokovanja. Posebno v Evropi pravega gospodarskega zastoja, ki bi prišel do izraza v gospodarskem nazadovanju, niti ni bilo. Zgodilo se je le, da sta se proizvodnja in nacionalni dohodek lani povečala v manjši meri kot v ostalih zadnjih letih. V Italiji se je povečanje industrijske proizvodnje omejilo na približno polovico predlanskega povečanja. Dejanska kriza je zajela samo ladjevje, ki je zelo občutljivo za gospodarsko ko-njukturo. Tovornine za nekatere ladijske prevoze iz Združenih držav v Evropo so n. pr. padle na eno četrtino svoje prejšnje višine. Zato se ne smemo čuditi, da so razne družbe spravile nekaj ladji iz službe, raje kot da bi delale z izgubo. Kriza v pomorskih prevozih se seveda odraža v zaposlitvi ladjedelnic. V splošnem pa so po tem kritičnem letu pričakovanja vseh gospodarstvenikov, tako ameriških kot evropskih, za leto 1959. optimistična. Skupno tržišče Najvažnejša gospodarska pa tudi politična sprememba, ki nas pozdravlja že na samem pragu leta 1959., je začetek prvega obdobja uresničevanja Skupnega tržišča šestih evropskih držav, Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luxemburga. S 1. januarjem so v prometu dobrin med temi državami carine zni- Dežela Furlanija-Jiiliisha Krajina V torek, 23. decembra je bila v trža- I škem občinskem svetu predložena v odobritev resolucija, ki so jo pred tem že prerešetali zastopniki posameznih strank. Resolucija ni imela namena, da bi spreminjala ali dopolnjevala posebni štatut, ki ga je sprejel tržaški pokrajinski svet, ampak je bil njen namen, da ta štatut podpre tudi pri rimski vladi in pred parlamentom. Resolucija zahteva, da mora biti Trst sedež nove dežele ne samo zafo, ker je v preteklosti tako funkcijo že opravljal, ampak tudi zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih nujnosti. Uvažujoč želje prizadetega prebivalstva smatra resolucija za potrebno ustanovitev pokrajine Pordenone in da se prizna v posebnem deželnem štatutu vsem štirim pokrajinam tista zakonodajna, upravna in finančna samouprava, ki jo zahtevajo posebne značilnosti in zahteve, katerim se posamezne dežele ne morejo odreči. Ze na seji zastopnikov strank je dr, Agneletto izjavil, da od pokrajine sestavljeni deželni štatut ne vsebuje nikakih določb glede varstva slovenskih manjšinskih pravic. Zato je predlagal, naj bi se na koncu resolucije, kjer se poziva parlament, da odobri deželni štatut, dostavilo še naslednje dopolnilo: »Upoštevajoč zaščito slovenske manjšine.« Tega dodatka niso sprejeli, češ da bi resolucija naletela v občinskem svetu na odpor. Zato si je dr. Agneletto pridržal pravico, da se pri izjavi ob glasovanju ta pripomba vnese v zapisnik. Temu se je pridružil tudi dr. Dekleva. Na seji občinskega sveta so nekateri govorniki besedovali mnogo preobširno, saj je bila resolucija sestavljena sporazumno. Med svojo izjavo je dr. Agneletto naglasil: »Slovenci so bili vedno za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska Krajina s posebnim štatutom, kakor to predvideva republiška ustava, ki daje našim obmejnim deželam z mešanim prebivalstvom posebno avtonomno upravo. Z ustanovitvijo posebne dežele se bo izločil iz uprave vpliv osrednjega birokratizma z vsemi svojimi slabimi posledicami. V novi deželi bodo vse gospodarske sile sproščene in se bodo znatno bolj razmahnile kot do sedaj. Sicilija nam je za to poučen zgled. Ta dežela je ukinila imen- ske delnice, dvignila naložbe v gospodarska podjetja v takih obsežnostih, da je danes v delniških družbah vložen kapital pod novo deželno upravo narastel od dveh na petinšestdeset milijard lir. Načrt deželnega štatuta, ki ga je izdelala tržaška pokrajina in odposlala v Rim, ne vsebuje nikake določbe o zaščiti slovenske narodne manjšine. Ta zaščita je v ustavi republike zajamčena. Dr. Agneletto je pri tem naglasil, da zahteva kot zastopnik Slovencev uzakonitev slovenskih pravic v bodoči deželi Furlanija-Julijska Krajina, in s tem pridržkom je za resolucijo tudi glasoval. „ZiaCin in hazEn“ in „BoccaGcio“ V mesecu decembru nam je Slovensko narodno gledališče postreglo kar z dvema uprizoritvama. Najprej smo gledali prireditev Dostojevskega »Zločina in kazen«, vrsto prizorov v treh delih. Stvar je pravzaprav nekaj posebnega, a je igralcem Narodnega gledališča v precejšnji meri dobro uspela. Pohvaliti je treba v prvi vrsti Štefko Drolčevo, ki je s svojo sicer kratko vlogo, a tem bolj težko in zahtevno, ponovno dokazala svojo umetniško zrelost. Kar se tiče ostalih igralcev, je Miha Baloh marsikdaj dajal vtis, da vloga Razkolnikova ni bila čisto njegovemu značaju primerna. Bil je nekako preveč zaletav in včasih preveč gledališki. Jožko Lukež v vlogi Marmeladova je ustvaril zelo prepričljiv lik in ga kljub zahtevnosti vloge izpeljal dq konca v vsej popolnosti. Omenimo naj še posrečeno zamisel scenskih efetov in pa lepo glasbo Pavleta Merkuja, ki je spremljala vrhunske; prizore. Narodno gledališče skupno z Glasbeno matico sta postavili ob nabito polni dvorani »Avditorija« Suppejevo opereto »Boc-caccio«. Orkester pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra je dovršeno opravil svojo nalogo. Tudi Stane Starešinič v glavni vlogi se je dobro izkazal. Dobra sta bila balet in pa tudi pevski zbor Glasbene matice. Posebno je treba poudariti dejstvo, da so vsi pevci navajeni vedno gledati dirigenta v obraz. Pri opereti pa so se morali ves čaš kretati po odru - to se pravi biti so morali pevci in še igralci. Odkritje je bila gospodična Petrova, katero smo že slišali po radiu. Lep in zvež glas druži s prikupno postavo. Po občinstvu sodeč je uprizoritev operet in sploh lahkih in veselih odrskih del našim ljudem zelo všeč. In tako upamo, da bo Narodno gledališče pripravilo še kaj vedrega in poskočnega. + Josip Ferfolja Dne 12. decembra so na pokopališču v Ronkah pokopali znanega slovenskega odvetnika, dr Josipa Ferfoljo. Pokojnik je doživel 78 let. Po političnem prepričanju je bil socialist, pri vsem pa odločen Slovenec. Tik po zadnji vojni se je bolj zaradi svojega slovenstva kot socializma pridružil titovskim organizacijam. Med stremuhi pa za človeka z lastnim razumom in kritično odkritosrčnostjo ni bilo prostora. Pokojnik se je vse svoje življenje u-kvarjal s politiko, vendar na tem področju ni žel lavorik. Po naravi je bil dobričina in je rad pomagal, kjer je le mogel, zato je bil večkrat žrtev svoje širokosrčnosti. Naj mu bo lahka domača grunda. Sorodnikom naše iskreno sožalje! DAROVI Za SDD daruje g. Karel Trošt lit 5.000, družina M. Puhalj pa v spomin pok. g. dr. Josipa Ferfolja lit. 5.000. Izkrena hvala! Žane za 10 odstotkov, obenem so povečani kontingenti za medsebojno izmenjavo blaga, katerega uvoz je podvržen količinskim omejitvam. Končni cilj načrta, ki mora biti v celoti uresničen do leta 1970, je ustvaritev popolnoma prostega skupnega tržišča, ki bo obsegalo ozemlja vseh šestih držav, oziroma še tistih, ki bi jih utegnile pridružiti. Tako rastejo pred našimi očmi gospodarski temelji bodoče, tudi politično združene Evrope. To je velik podvig, ki mu v moderni evropski zgodovini ne najdemo primere. Težave, na katere bi naletelo izvajanje tega načrta, nas ne smejo razočarati. Upoštevati moramo življenjsko važne koristi, ki se pri tem včasih skladajo, včasih pa križajo. Eno so načrti na papirju, drugo je njihova praktična izvedba. Tako že vidimo, da je Francija razveljavila svoj frank za 17,55 odstotka kar pomeni, da bo francosko blago za tujega kupca cenejše, tuje pa za francoskega kupca dražje. Videti je, kakor da bi Francija skušala s tem preprečiti posledice, ki bi jih za njen uvoz imelo- 10-odstotno znižanje carin, na drugi strani pa še bolj jpovečati svoj izvoz v druge države skupnega tržišča, ki bi ostale pri dosedanji vrednosti svojih valut. Kljub temu pa kaže, da bi bil ta manever dogovorjen, kajti obenem s Francijo so tudi Velika Britanija, Italija, Zahodna Nemčija, Nizozemska, Danska, Norveška, Belgija, Luxemburg in Švica sporočile vodstvu Mednarodnega denarnega sklada, da so odredile zamenljivost svojih valut v dolarje in s tem tudi ene valute v drugo. Z drugimi besedami, prebivalci evropskih držav, ki imajo italijanske lire, bodo iste lahko v vsakem trenutku zamenjali v dolarje na uradnem trgu in v okviru tečajev, ki jih bo odredil Italijanski urad za zamenjave. To velja tudi za terjatve, ki jih imajo italijanski državljan’' v tujini v valutah drugih držav, ki so proglasile zamenljivost. Gotovo je, da bodo tečaji urejeni tako, da bodo v skladu s stvarno vrednostjo posameznih valut, kajti v naspotem primeru bi enostransko vplivali na naravni tok izmenjave dobrin. Gre za preureditev, ki je postala potrebna z nastopom Skupnega tržišča. Zato k 1. decembrom neha obstajati Evropska plačilna zveza, nadomešča pa jo Evropski valutni sporazum, ki so ga sklenili leta 1955 v okviru Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje. Ta sporazum omogoča gospodarsko sodelovanje tudi v primeru, če nekatere države,ne bi odredile zamenljivosti svojih valut. Tako je Evropa z novim letom napravile nekaj velikih in odločnih korakov proti svoji novi gospodarski bodočnosti. V letu 1959., bo morala to delovanje in ureditev še bolj izpolniti. Upajmo, da bo v tem tudi uspela. * * * S' to mislijo zaključujemo ta pregled zapuščine leta 1958. in obetov leta 1959., v katerem smo se zaradi obširnosti predmeta izognili obravnavanju domačih problemov, tako jugoslovanskih kot italijanskih, pa tudi prikazu razvoja komunističnega sveta, čemur smo tako in tako sproti posvečali glavno pozornost in so zato našim čitateljem znani. Ustavili smo se samo pri dogodkih in vprašanjih, ki so vzbudila pozornost vsega sveta, ali vsaj Evrope. Pekarna in slaščičarna ST^van Gustinčič. t*esž, tli. tlcline. 3 - tlel. 3<3734 lllllllllllltlillllllllllllllllllllllflllllllKIIIHIIIIIHIIlilllllllllilllllllllllllilllllllllll1 POD ČRTO Čudež svetega večera Dež je pršil in po vlažni cesti se je čulo vrvenje prometa. Tisto tanko rose-nje, ki je pršilo iz svetlih oblakov, ni bilo dolgočasno, nasprotno, ves svet daleč o-krog se je svetlikal v vlagi; bilo je vse, nekam veselo, kot bi za gotovo vedelo, da bo jutri jesen. Z golih drevesnih vej so se preletavali vrabčki in otresali mokre perutničke. Nevenka in Bojan sta se srečala, ob zadnjem sestanku, čeprav sta vedela, da bodo vse besede popolnoma zaman, saj sta pripadala vsak svojemu svetu. Med njima je bila pregrada, ki sta jo sama postavila, pa je nista hotela podreti. Se pred nekaj meseci sta si lahko gledala globoko v oči in si v njih brala ljubezen in razumevanje. Nevenki se je ob njem utešilo hrepenenje, ker je v njem našla svoj cilj. In enako se je godilo Bojanu. Pričela sta složno kovati načrte za oo"oč-nost. Toda prav tedaj je nastal vihar. Grozil je, da potepta vso njuno srečo, ako bi se mlada človeka sporazumela. Vsega tega pa je bilo krivo pijemce. ki je preromalo dolgo pot preko oceana in je prinašalo vabilo Bojanovega brata, r.aj se k .neno odloči in pride za njim. »Sem sem tu doh„ pridi, čemu bi toliko odlašal? Zaročen si praviš? Dobro, ona u-ide za teboj, vilel boš, da se bo odločila. Deti sem skoparil, da lahko posia-vim tu svojimi in tvojimi prihranki ' > varno, kot smo jo imeli do na pred našim propadom. Očeta je trpi jen ie postaralo, mene ne. Sel se a drugam pozabil staro in pričel popolnoma : ova. in ti? Si nemara pnžen ii. neuravnovešen, p nrcben materinega vodstva ’ P>Icauoval sem to ti t • -da se boš zaljuoil Oče .no značaj kas r ti in zato mi je m ti od nekdaj naročala, naj skrb-m zat'\« In v naslednjih vrstic-m mu jr brat jasno namignil, da mu bo odslej p. gosteje Pira) in ga ne bo pustil pn mira Ah Bojan bi se odločil t.,di brez tega namiga. Bratove iro ,ifne ben de so ga pii/odrle. Vedel je. da je v njin mnoge resnice in hotel je rešiti svoj ponos. Cernu bi podaljševal, kar se bo itak moralo zgodili? Sedel je in napisal pismo. Odločilno pismo. Odločitve pa niso mogle premagati niti Nevenkine jasne oči, niti njene prošnje niti ves njegov odpor. Kasneje se je skoraj vdala, a samo zato, da se je potem še z večjo upornostjo pokazala vsa njena neupogljivost. Tako se je borila, Bojan pa je samo čakal, da se umiri in potem pristane na njegov predlog. Ni smel pokazati, da so njeni boji tudi njegovi - a da ne sme kloniti. »Torej ti greš, Bojan? Morje je mirno, skoro gladko. Želim, da bi bilo tvoje življenje tako svetlo, kakor je svetlo to lesketajoče se morje. Glej, kot bi vedelo, da ti odhajaš...« Morje se je res lesketalo in valovi so molčali. »Cernu tako govoriš? Tudi ti boš odšla. Saj vsi hrepenimo po neznanem in vsi blodimo od enega brega k drugemu - pa sami ne vemo, česa iščemo in po čem hrepenimo. V nas kipe mlade sile, ki bi rade novih svetov. Ponavlja se bajka lepe Vide...« »Kot mi bi gledal v dušo!«, je vzklik-' nila. »In naši predniki?« Pričela je, pa se je premislila. »Saj to nima zate nobenega pomena. Prodal si svoj dom, Bojan, preteklost je zate mrtva. Ali ne čutiš, da sva si že tako različna - kot bi iz naju govorili dve dobi, dva svetova?« Bojan ji ni pustil da konča. »To je samo tvoja prevelika čustvenost, ki vidi zločin tam, kjer sploh greha ni. Moj edini greh je, da si želim življenja. Ustvarila si ga bova, Nevenka, vzljubila novo domovino. Ali misliš, da jaz nimam neskončno rad tega sveta, domačih tal, ki jih ni enakih na svetu?« Globoko je vdihnil in na obrazu so se mu začrtale težke gube. »Ljubiš ta svet, a le še iz tradicije. Svet nima do tebe, ta naš domači svet, nobene moči. Zdaj živiš že drugje in si se od njega že poslovil. Jaz pa ne bom mogla nikoli. Ti ljubiš svoj svet in jaz svojega. -Najina ljubezen pa je prešibka, da bi zmogla prenesti ti dve nasprotji. Po-* časi bo popolnoma zamrla in v daljavi bo pozabljena...« »Torci se morava posloviti le kot prijatelja? Verjemi - v sebi boš našla moč, človeška čustva so močnejša od naravnih zaprek. Verjemi...« »Spominjala se bom nate kot na starega prijatelja...« je po premolku rekla Nevenka. »Zbogom.« »Nasvidenje, Nevenka, morda se še vidiva pred odhodom.« Pa se nista več videla. Ko je parnik odplul, je bilo med njima vse končano. * a * Tako se je vsaj zdelo Nevenki. Za božič jo je povabila k sebi sestra Anica, poročena na deželi. Nevenka se je vabilu odzvala, kajti po Bojanovem odhodu jo je postalo čudno strah samote. Sama bi za praznike neznansko trpela. Domačnost svetega večera, ona blažena skrivnosti polna noč, ko po vsej zemlji pod zvezdami doni in vabi k jaslicah, »...čemu, le čemu se to godi tudi takrat, ko so ljudje bedni izgnanci, ko iščejo zatočišča v tujini kot nekoč sveta družina...,« je grenko občutila Nevenka, ko je videla sestrino srečo in si ni mogla kaj, da bi je ne zavidala. Nenadoma se je pritihotapil sveti večer. Ves dan je Nevenka begala okrog z otroki, v vsako bleščečo izložbo so pokukali radovedni noski, da jih je komaj krotila. Pa je spet pritisnila burja in bele snežinke so spreletavale v zraku in otroci so skrili rdeča lička v ovratnike plaščkov. Nevenka se je z njimi veselila. Drobcena Maja je zmagoslavno privlekla v sobo smrečico in zavel je duh po svežosti, zelenju in svobodi gozdov. Mah je ležal v velikih kosmih vse okrog. Komu se ne bi srce odprlo ob tem neutrudnem vrvenju malih rok, nog in velikih oči, ki so pričakovale skrivnosti. Anica je nejevoljno planila k vratom: »Kaj neki je?« Male roke so pa gradile betlehemsko poljano, pri hlevčku so otroci samo občudovali Nevenkino spretnost in ji samo vsevprek svetovali, da bi se bili že kmalu stepli. Zelena smrečica se je dvigala, po vseh mogočih poteh so hiteli pastirci in ovčke k jaslicam. »Prižgite vse lučke!«, so namah zaklicala nemirna usteča. Zagorelo je v jaslicah, obrazi pastirčkov so se zasvetili, obeski so zableščali. »Kako lepo!« je plosknila Maja. Nevenki «iiiiiit mm pa je vsa ta luč prodirala globoko v dušo in si jo osvojila. »Pokličimo še mamico!« so zaklicali otroci. In čeprav se je jezila, so jo objemali in se stiskali k nji. »Oh, zapojte...« je z zapotegnjenim glasom zaprosila Nevenka. Stopila je v temo in se ni mogla premagati. »Sveta noč...« Saj niso veljali Nevenki ti glasovi. Njihovi materi so veljali, pa čeprav je Nevenka toliko storila za te otroke. »Kako so objemali svojo mater...« ji je vpilo v srcu. »O Bojan, mislila sem, da si daleč, pa glej, kako si mi blizu na ta sveti večer.« Saj to ni njen dom, le kam je zašla v tem pravljičnem božiču? Otrokom je hotela ukrasti ljubezen - zdaj pa so ji nenadoma postali tujci. Sama ni vedela, da joče. Tudi ti imaš svoj božič - čaka te, z odprtimi rokami... ji je šepetalo. Zorela ji je odločitev in solze so jo dušile. Pocukalo jo je za rokav. Maja, ki ni mogla prenašati joka. »Draga, dobra Maja,« je skoraj ušlo Nevenki. Prislonila je svoje žareče lice k Maji. V duši pa so ji vstajale besede iz njegovega zadnjega pisma. »Tu je hiša pri hiši in človek ob človeku, kakor so mrzli in brezbrižni zidovi, taki, so zame vsi ti ljudje. Vse te slepi in vabi, da ne moreš do dna duše - a prav tja bi rad, prav to bi želel in videl, ali je v duši še kaj življenja.« »Presadila bom božič na tuja tla,« ji je dozorela odločitev. Občutila je, da je v resnici zdaj vse pretrgano s starim svetom in da prenovljena stopa v novo življenje. Branka lekarna in slaščičarna 3dih a el (Flajb cin želi srečno novo leto 1959! rsf - CCIl Cc2arclucci 14 TRGOVINA JESTVIN josip Škabar želi vesel Božič in srečno novo leto! OPČINE - Narodna ulica Tržaška prekajevalnica SALUMIFICIO TRIESTINO 3!)uk ceuich c2 (S?. TOVARNA IN SKLADIŠČE zeli srečno novo leto 1959! Žavlje, industrijska cona TRGOVINA Z JESTVINAMI TRST Ul. Torrebianca 41 Gregorič Marij Z ELI SREČNO NOVO LETO 1959! Svojim klientom in prijateljem želi srečno novo leto {Restavracija (Daneu OPČINE NARODNA ULICA TRGOVINA JESTVIN DRAGO KUKANJA NABREŽINA ZELI 'SREČNO NOVO LETO 1959! angos TRGOVINA S PREMOGOM IN OSTALIM KURIVOM ZELI SREČNO NOVO LETO 1959! NABREŽINA JOSIP KERSEVANI IMPORT - E X P O R T GORICA - CORSO ITALIA 24 - TEL. 26-43 TRST - VIA CORONEO 45 IZVOZ NADOMESTNIH DELOV ZA KOLESA, KOLES, RADIO APARATOV, ŠIVALNIH STROJEV IN DRUGIH PREDMETOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO GOSTILNA Jirizmančič Jvanka želi srečno novo leto 1959! BAZOVICA 113 TOVARNA SODAVICE (Društvena gostilna - Opčine Svojim cenjenim klientom in prijateljem želi srečno novo leto! ^Frankouic želi srečno novo leto 1959! NABRE2INA A.rojač kKramar J/osip ZELI SREČNO NOVO LETO /959/ OPČINE - Narodna ulica 61 DROGERIJA PODOBNIK KARLO želi srečno novo leto 1959! OPČINE (TRST) - Proseška ulica 22 gostilna o želi vesel Božič in srečno novo leto! T R S T ui. Giacomo Rossini 'Efuojim cenjenim odjemalcem in prijaželjem želi srečno novo Iežo PEKARNA IN SLASCICARNA TROŠT TRST - Ulica Ginnastica KROJACNICA Petelin Viktor želi vesel Božič in srečno novo leto! NABREŽINA 145 PEKARNA . SLAŠČIČARNA PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA Zora Gok Grilanc Mari) želi srečno novo leto 1959! ZELI SREČNO novo leto 1959! OPČINE « Narodna ulica NABREŽINA 2AVLJE O EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI IN PECI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA O POPOLNA OPREMA ZA KUHINJE, RESTAVRACIJE. IZ EMAJLA NERJAVEČEGA (INOX) JEKLA ITD. O ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, GRELCI ZA VODO, HLADILNIKI O DEKORATIVNI PREDMETI UMETNE OBRTI, OD KERAMIKE DO BRUŠENEGA KRISTALA O LESTENCI,TER VSEH VRST ELEKTRIČNIH LUCI, KLASIČNE IN MODERNE OBLIKE TRST PIAZZA S. GIOVANNI, 1 TEL. 35-019 Trgovina z obutvijo TRST - Largo Barriera lfecchia 5-6 Se najtopleje zahvaljuje svojim cenjenim klientom za izkazano naklonjenost in zaupanje v kvaliteto naših obutev^tudi v tem etu ter jim žali uspešno novo leto ALOJZ DANIELI - DANEU STAVBENI MATERIAL, ZELEZNINA IN KOVINE ZELI SREČNO NOVO LETO 1959! OPČINE - Proseška 13 ŠTRATN AVGUŠTIN JESTVINE IN PEKARNA ZELI SREČNO NOVO LETO 1959! D O Lr'I N A Srečno novo leto Vam vošči S o • V" S l c PEKARNA . TRGOVINA JESTVIN TELEFON 21-049 OPČINE . Proseška 10 Srečno novo leto 1959 želi TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM IN MODNO GALANTERIJO Kristan SnsiC 'TRST - Ul. ROIANO 2 - Tel. 32-515 Velika izbira po najnižjih cenah! ZOBOZDRAVNIK Dr. Stanislav Pavlica želi srečno novo leto 1959! TRST - Ul RITTME YER 13 - Tel. 31813 TRGOVINA JESTVIN DAVORIN RADOVIČ želi srečno novo leto 1959! NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN Karel Čok želi srečno novo leto 1959! LONJER 269 TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO Angelo Di Sciascio želi srečno novo leto 1959! Narodna ulica OPČINE MIRODILNICA Antonič želi srečno novo leto 1959! PROSEK 140 ^dahnic STvan TRGOVINA IN GOSTILNA ZELI SREČNO NOVO LETO 1959! BAZOVICA ©