Njega Veličastvu
FRANCU JOŽEFU I.
v 2. tUtn deeembra mčseca 1888* leta.
•0%?>b o5e družinski praziraje svoj god, "^f.rKak6 pač raduje tu ž njim se ves r6d!
In tisoče, tisofie srčnik želja
In tisoče, tisože vroSih prošnjd
Kipi do nebd:
^Vesoljnega stvarstva premili vladdr
Naj čuval, naj hran.il še mnoga bi leta
Družini sir<5tnej skrbnika, očeta,
Naj sreSe bi zvezde nad njim se vžigale
In v starosti sivej mu milo sijale
Vsegddr, vsegdar!"
Družina nebrojna, sirotna smo mi, Nad" nami pa Cesar — naš oče bedi.
In Cesar, naš oče, vladar naš, gospod Praznuje prav letos poseben svoj god.
Vtonflovneskončnostje štirdeset Idt, Kar vrlo On vlada prekrasni naš  svet, Kar sili soTražnej  s krep6stno roko Nas  ščiti in brani in Suva skrbno!
In tega godii ne slavili bi mi, Dne tega se ne veselili bi mi, In ne pošiljali. bi tisoč željš In ne pošiljali bi tisoč prošnjd Tija do nebd?
,,Vesoljnega stvarstva premili vladar Naj čuval, naj hranil še mnoga bi leta Družini sirotnej skrbnika, očeta, Naj sreče bi zvezde nad njim se vžigale In v staiosti sivej mu milo sijdle Tsegdar, vsegdar!"
0 da!
Ko r srčnej rad6sti mu slavlje slavfmo In v vernej zvestobi prosimo, molimo:
,,Nebes gospod&r!
če vladal nas vrlo je štirdeset let Premili, pred6bri naš Car — čuj pač, kaj nam želja je svžta: Daj, pusti mu zr^ti prekrasni naš sve^ In pusti  mu zreti pomladi procv^t Še mnogaja,  mn6gaja leta!"
.                                 —M.—