Leto XVI - številka 10 oktober 1994 Avtocesto bodo gradili Italijani Izbrali so naugodnejšega ponudnika Izbira izvajalcev gradnje avtoceste Arja vas—Vransko je sprožila val polemik. Direktorji štirih slovenskih gradbenih podjetij so namreč pristojnim inštitucijam in državnemu zboru poslali protest, ker je DARS večino del zaupal dvema italijanskima podjetjema. Polemika je iz strokovnih krogov zašla tudi v politične in tako dobila videz afere. V DARS-u pravijo, da privilegiranje domačih izvajalcev ni sprejemljivo in da je bil za odločitev najpomembnejši kriterij konkurenčnost. Na mednarodnem javnem razpisu je svoje ponudbe za odsek avtoceste Arja vas—Vransko vložilo 11 ponudnikov — devet tujih in dva domača (Pionir in SCT). Medresorska komisija je pregledala ponujene cene in izbrala najugodnejše ponudnike za graditev po delih. Tako naj bi 76 odstotkov del v vrednosti 6,8 milijarde tolarjev opravilo italijansko podjetje Calli-sto Pontelo iz Firenc, 19 odstotkov Italstrade in 5 odstotkov SCT in Pionir. Vrednost celotnega odseka avtoceste je 1,559 milijona dolarjev, gradnjo pa bo z 28 milijoni ekujev sofinancirala Evropska investicijska banka. Izbiro izvajalcev je konec septembra potrdila tudi vlada, ker pa pri sofinanciranju sodeluje Evropska investicijska banka, mora DARS upoštevati tudi njeno mnenje. In ker je ta že potrdila predlagane izvajalce, oba italijanska in oba slovenska, bodo pogodbe o delu lahko tudi že podpisali. Avtocesto Arja vas—Vransko bodo po napovedih DARS-a začeli graditi v sredini novembra. jk Objavljanje predvolilnih sporočil Na osnovi Zakona o volilni kampanji (U. L RS, it 62/94), ki ure-; ja tudi objavljanje politično-propagandnih sporočil in drugih; oblik propagande v javnih glasilih, sporočamo, da bomo v času volilne kampanje objavijali novinarsko pripravljene prispevke o strankarskem dogajanju v občini. Vse ostale objave političnih strank se plačajo po veljavnem ceniku oglasnega prostora. Rok za oddajo gradiva 2a novembrsko številko Savinjčana je 15. november. Po več kot dveh letih priprav je državni zbor v začetku tega meseca vendarle sprejel Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, njegov predsednik Jožef Školč pa je razpisal volitve za župana in občinski svet. Zakon predvideva na območju sedanje občine Žalec enotno občino, brez krajevne skupnosti Vinska Gora. Občinski svet bo štel 36 članov, kijih bomo 4. decembra po proporcionalnem sistemu izvolili v šestih volilnih enotah. Več o tem in o odmevih na zakon pa na 2. in 4. strani. K.R. prvi polovici oktobra so delavci Cestnega podjetja Celje asfaltirali cesto na Čre-to. Gre za skoraj 4 km nove asfaltirane ceste, ki je zadnji odsek na tem koncu Savinjske doline, ki sc je financiral iz sredstev za demografsko ogrožena območja (delno iz proračuna občine Žalec, nekaj pa direktno iz proračuna republike). Vrednost teh del znaša 26 milijonov tolarjev. D. N. Ste se že odločili za kabelski priključek? Pokličite tel.: 707-244 Več tisoč krizantem Bliža se dan mrtvih ali dan vseh svetih, s tem pa tudi dan, ko bolj kot druge dni v letu mislimo na svoje drage, ki so že pokojni. Takrat grobove še posebno lepo uredimo in vrtnarji imajo za to priložnost že pripravljenih na tisoče krizantem. Tudi v vrtnariji Semenarne Ljubljana v Drešinji vasi vsako leto vzgojijo več kot deset tisoč krizantem. S svojimi večbarvnimi cvetovi so čudovite. Veliko opravka v tej vrtnariji ima z njimi Slavko Švab, ki ga vidimo tudi na našem posnetku. T. TAVČAR ODLIČNA IGRA POLZELANOV V torek je bil na Polzeli velik športni dogodek. V 3. kolu evropskega pokala v košarki sta se srečali Kovinotehna Savinjska Polzela in grški Irakiis. Kljub temu, da so Polzelani srečanje izgubili tesno — 66:69 polčas (32:32), smo lahko s tem izidom zadovoljni. Polzelani so bili boljši skoraj ves čas srečanja in vodili tudi za šest točk, ob koncu pa niso imeti športne sreče in zmaga je odšla v Grčijo. Ekipa Iraklisa, ki ima nedvomno več mednarodnih izkušenj je bila pred srečanjem favorit, toda zmaga bi iahko ostala tudi na Polzeli. Povratno srečanje bo 1. novembra v Solunu. Za domačo ekipo so dali koše: Stavrov 15, Zaletel 15, Petranovič 16, Tiller 14, Cizej 4 in Urbanija 2. Polzelska športna dvorana je bila polna do zadnjega kotička, 1500 gledalcev je spodbujata domačine, ki so svojim zvestim navijačem pripravili pravi košarkarski spektakel. T. TAVČAR Ekološki problemi v novi občini Občinski sekretariat za okolje in prostor Žalec in Združena lista socialnih demokratov, občinski odbor Žalec, organizirata'jutri, to je 28. oktobra, pogovor o odprtih Novo v Žalcu MMT MARKET Bevkova 9 tel.: 715-043 Dnevno sveža domača Jajca od 9 srr dalje In kokoS kom. 200 STh Točimo tudi CET (100 sm in mehčalec (72 STO Odprto vsak dan od ft do 19 ure, nedelja od a dotž ura ekoloških problemih v občini Žalec v luči nove lokalne samouprave. Pogovor se bo pričel ob 18. uri v skupščinski dvorani v Žalcu, nanj pa so povabljeni predstavniki vseh krajevnih skupnosti, Komunale Žalec, občinskega inšpektorata, komisije za ekologijo, delegati občinske skupščine ter poslanec dr. Janez Zupanec in državni svetnik Franc Ban. K. R. Brezplačni pregledi avtomobilov Avtoservis Tratnik, Avtopo-ligon Ločica ob Savinji, obvešča člane ZŠAM Žalec in svoje stranke, da pred prihajajočo zimo opravljajo brezplačen pregled hladilne tekočine, zavornega sistema in luči — vsak dan od 7 do 15. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Po asfaltu do Trbovelj Po skoraj dvajsetih letih želja, da bi občini Žalec in Trbovlje dobili sodobno cestno povezavo, kaže, da bo ta želja v naslednjem letu vendarle uresničena. Pred dnevi so se namreč v Trbovljah sestali predstavniki Republiške uprave za ceste ter trboveljski in žalski župan. Dogovorili so se, da se bo količenje pričelo še to leto, spomladi pa naj bi asfaltirali regionalno cesto še od Zgornjega Prebolda skozi Marija Reko do Podvrha oziroma do začetka asfalta na trboveljski strani. K. R. «op/c Žalec Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Kava Brasil Minas s kartico Tropic 1017 SIT, Tropic kava v PVC 1071 SIT. Ni vsaka kava Tropic kava. Savinjčan Zbori določili volilne enote Nekaj dni po sprejetju zakona o ustanovitvi občin so se na izredni seji sestali zbori občinske skupščine. Na izredni seji zato, ker so morali v petih dneh določiti volilne enote in občinsko volilno komisijo, da so se lahko pričele predvolilne aktivnosti in tudi postopki v zvezi s kandidiranjem za župane in člane občin- pripravil predlog odloka, po katerem bo v občini šest volilnih enot. Tako bo na približno tisoč občanov voljen en svetnik. Zbori tako so tak predlog potrdili brez posebne razprave. Prav tako so sprejeli predlagano občinsko volilno komisijo, katere predsednik je Maksimiljan Bratušek iz Žalca, njegov namestnik pa Srečko Ga- na komisija tako odločila zato, ker je glede zaposlenosti, zdravstva in prometa Vinska Gora bolj povezana z Velenjem, da sam pri tem ni imel odločilnega mnenja, da pa ne ve, zakaj niso na to odločitev reagirale stranke. Sicer pa so na izredni seji razpravljali še o brezplačnem prenosu zemljišč v splošni rabi na skega sveta. Če odlok ne bi bil pravočasno sprejet, bi volilne enote določila republiška volilna komisija. Po zakonu bo žalski občinski svet itel 36 članov, ki bodo voljeni po proporcionalnem sistemu. Predsedstvo skupščine se je sestalo z vodstvi občinskih strank, na osnovi sklepov s tega sestanka pa je izvršni svet naslednji dan brilo iz Drešinje vasi. V komisiji so še Marjan Natek, Janez Meglič, Franc Breznikar, Erna Drofenik, Karel Rezec in Valter Hojnik. Šele pod točko razno se je oglasila delegatka krajevne skupnosti Vinska Gora in vprašala, zakaj je občina mirno dopustila, da je bila Vinska Gora vključena v občino Velenje. Župan Milan Dobnik je povedal, da se je vlad- državo oziroma DARS. Gre za 20 hektarjev parcel v občinski lasti, po katerih bo potekala avtocesta. Nekateri poslanci so menili, da bi bilo potrebno tak prenos kljub zagotovilom sekretarja Vinka Debelaka, da občina pri tem ne bo oškodovana, materialno ovrednotiti. K. R. lanez Zupanec Poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Po štirih letih je državni zbor na svoji sedemnajsti izredni seji sprejel zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij in s tem sprožil proces lokalne samouprave. Nedvomno je ta zakon kompromisov, kar je posledica zelo nasprotujočih si pogledov parlamentarnih strank na ta projekt, zelo pomemben za naše vsakdanje življenje. Zapisal bom samo najbolj nasprotujoči si stališči: prvo je podaljšanje ustavnega zakona in volitve v nove enodomne občinske svete na območjih starih občin, preoblikovanje občin šele koncem leta 1996, drugo je takojšnja preobrazba občin brez kakršnih koli kriterijev. Sprejeti zakon je določil 147 občin, kar je prav gotovo kompromis med številom dosedanjih občin in številom referendumskih območij (prek tristo petdeset). Zame je sprejeti zakon velikega pomena, ker v prvi vrsti omogoča resničen začetek preobrazbe lokalne samouprave. Volitve v predlagane občine bodo v vsakem primeru le začetek preobrazbe. Brez bojazni lahko napovem, da se bodo v bodoče združevale posamezne občine in seveda delile velike (prevelike) občine. Ta spontan proces bodo pač narekovale praktične izkušnje. In to velja tudi za občino Žalec, ki je ostala v dosedanjem (prevelikem?) obsegu. Da je občina Žalec ostala v dosedanjem obsegu, sem odgovoren tudi sam. Vložil sem amandma, nasprotujoč vladnemu predlogu, ki je občino Žalec razdelil na občine Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Vransko. Odziv na moj amandma v posameznih poslanskih skupinah nazorno kaže različnost pogledov: poslanci iz poslanske skupine Združene liste so me trepljali po rami, ker se je moj predlog skladal z njihovim stališčem (nespremenjena območja občin), poslanci iz poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov pa so mi užaljeno očitali, da ne dopustim delitve sedanje občine na več manjših občin. Vzrok za mojo odločitev ni nobeno od apriori stališč: v prvi vrsti nisem mogel mimo rezultatov referendumov (negativni izidi na nekaterih območjih so me presenetili), poleg tega pa bi po vladnem predlogu združili nekatera območja, ki nikakor ne želijo živeti skupaj. S svojo odločitvijo sem se morda prikupil 12680 občanom in si nakopal sovraštvo 7162, če upoštevam rezultate glasovanj na referendumih. Naj mi ta navedba služi v dokaz, da kot poslanec težko kaj storiš tako, da bi bili vsi zadovoljni. Osnovno stališče poslanske skupine LDS je pri obravnavi predloga zakona bilo, da v čim večji meri podpremo vladine predloge, vendar so moji argumenti za amandma pretehtali in zato me je poslanska skupina podprla. (V resnici je bil sprejet amandma Združene liste z enako vsebino, ker je bil prej na vrsti.) Mnogi so izhajali iz rezultatov referenduma (poslanci Združene liste, ki so glasovali proti zakonu, in državni svet, ki je dal veto na zakon), nekateri pa rezultatom ugovarjajo, ker naj bi bila negativno prikazana preobrazba v nove, manjše občine. Ne verjamem, da se je to dogajalo na zborih krajanov v naši dolini. Res pa je, da Večina razlagalcev na zborih krajanov ni znala odgovoriti na vprašanje, kaj so pozitivne strani preobrazbe lokalne samouprave. Saj tudi niso mogli. Zakaj ne? Lokalna samouprava (samostojnost upravljanja) bo v veliki meri odvisna od razmejitev med pristojnostmi državne uprave in lokalne samouprave. Če bo imela državna uprava prevelike pristojnosti, se lokalni samoupravi slabo piše. Proti temu se bom upiral na vso moč, ko bomo obravnavali strategijo gradnje državne uprave. Občina Žalec je ostala torej v starem obsegu, pa vendarle vidim v Spodnji Savinjski dolini nekaj kristalnih jeder, iz katerih lahko nastanejo bodoče občine. Zato tistim, ki so se že videli v vlogi nosilcev razvoja lokalne samouprave v svojem okolju, priporočam strpnost, kajti čez nekaj let bodo izkušnje o novem nudile boljše pogoje za njen razcvet. Z izvršneRa sveta O premoženju JZ Celjskih lekarn Na eni od zadnjih sej je izvršni svet razpravljal o premoženjski bilanci javnega zavoda Celjskih lekarn. To bilanco morajo potrditi vsi izvršni sveti občin, soustanoviteljic zavoda, na podlagi te pa bo izdelana delitvena bilanca. Šele potem bo lahko žalska občina izpeljala postopek izločitve lekarniških enot na svojem področju in ustanovila JZ Žalske lekarne, kasneje pa uresničila sklep skupščine o podelitvi petih koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti. Premoženje Celjskih lekarn je bilo tako 31.12.1993 vredno nekaj več kot 424 milijonov tolarjev. 16 odstotkov od tega pripada žalski občini. K. R. Krvodajalska akcija v Šempetru Območna organizacija Rdečega križa Žalec sporoča, da bo 3. novembra organizirala krvodajalsko akcijo v Šempetru. Krvodajalci so vabljeni v tamkajšnjo osnovno šolo, kjer bo akcija potekala od 6.30 do 13. ure. Na referendumu izražena volja ljudi_____________________ Oglašamo se v zvezi z nekaterimi članki o lokalni samoupravi na območju občine Žalec. Ponekod je bilo omenjeno ime dr. Janeza Zupaneca oziroma stranka LDS, ki naj bi se pod nekakšno krinko individualnih interesov zavzemala za veliko občino Žalec in kar naj bi bilo v nasprotju z interesi državljank in državljanov na tem območju. Sporočamo, da je poslanec v državnem zboru dr. Janez Zupanec vložil amandma na predlagani zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij z vsebino, da občina Žalec ostane takšna, kot je že bila doslej. Amandma je bil vložen, ker so referendumi od trinajstih volilnih območij žalski občini kar v dvanajstih »padli« in so torej občani in občanke jasno povedali, za kaj se zavzemajo. Izjema je bil Tabor, kjer je referendum uspel. Vsekakor je poslanec v državnem zboru izpolnjeval na referendumih izraženo voljo Savinjčanov. Referentka poslanske pisarne dr. Janeza Zupaneca Klaudija Kač VOLITVE 94 Na podlagi 20., 22. in 112 člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) in 141. člena Statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 46/86, 40/87 in Uradni list RS, št. 5/91-1, 56/93) je Skupščina občine Žalec na skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 10. oktobra 1994 sprejela ODLOK o določitvi volilnih enot za volitve članov v občinski svet in za volitve Zupana občine Žalec 1. člen Območje volilnih enot obsega občino Žalec, ustanovljeno z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94). 2. člen Za volitve članov v občinski svet se določi šest volilnih enot, v katerih se voli skupno 36 članov občinskega sveta. 1. Vblilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Vransko, Tabor, Braslovče, Gomilsko V volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. 2. Volilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Trnava, Prebold, Šešče V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. 3. Vblilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Polzela, Andraž, Letuš V volilni enoti se voli 5 članov občinskega sveta. 4. Vblilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Griže, Liboje, Petrovče V volilni enoti se voli 7 članov občinskega sveta. 5. Vblilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Žalec, Vrbje V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. 6. Vblilna enota obsega območje krajevnih skupnosti: Gotovlje, Šempeter, Ponikva, Galicija V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. SEDEŽ VOLILNIH ENOT JE V ŽALCU. 3. člen Za volitve župana je volilna enota območje celotne občine Žalec. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ŽALEC Milan Dobnik, prof., I. r. RAZMIŠLJATE 0 SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO? ŽELITE IZVEDETI VEČ 0 PODJETNIŠTVU? Udeležite se PODJETNIŠKE DELAVNICE V Žalcu, ki bo od 7. do 10. novembra ob 16. uri Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme: OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, LINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega. Udeležba na delavnici je brezplačna, plačate le prispevek 1000 SIT za udeleženca. Prijave in dodatne informacije: OBČINA ŽALEC, Melanija ŽVIKART, tel.: 715-313, ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA, Danilo Basle, tel.: 712-185, IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181. PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC OBVEŠČA Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih: OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313 ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 712-185 IZVIR d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 24 (nad pošto), Janko Kač, tel.: 712-181 Savinjčan Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711—433, 711—451, Fax: 711—433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Glavni urednik: Franci Žagar Odgovorni urednik: Janez Kroflič Tehnični: Marjan Stamejčič Novinarka: Ksenija Rozman Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13,270 izvodov Tisk: D. f? Dek), Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, Dunajska S. Po sklepu RK za informiranje št. 23—91 je Savinjčan oproščen TPD. Na partizanskih Dobrovljah — na Čreti V spomin na bitko V lepem in sončnem vremenu se je v soboto, 12. oktobra, na partizanskih Dobrovljah, na Creti zbralo več sto občanov žalske in mozirske občine in obudilo spomine na zgodovinsko bitko I. štajerskega bataljona, ki je bil frontalni boj z mnogo številnejšo okupatorsko vojsko, kar je bilo nekaj nezaslišanega in nepričakovanega za nemško in kvizlinško soldatesko takrat še mogočnega tretjega rajha. Na tradicionalnem sre- JE Čanju borcev, mladine in y^; drugih občanov obeh ob- “ čin so ponovno oživili spomini na težke vojne dni in še posebno na to bitko pred 53. leti. Zbrane je najprej pozdravil, in v krajšem uvodnem nagovoru spomnil na štiriletno krvavo vojno, predsednik občinske borčevske organizacije Janko Cvikl. Slavnostni govornik srečanja je bil poslanec državnega zbora dr. Janez Zupanec, ki je izrazil veselje, da je na Creti, na kraju, kjer se je odvijala zgodovinska bitka štajerskih partizanov davnega le- ta 1941. Poudaril je, da je treba bodo utrdili našo samostojnost in spoštovati pridobitve NOB in ti- prispevali k boljšemu življenju ste, ki so v njej sodelovali, saj so državljanov Slovenije. Dejal je tu- posadili seme sedanje slovenske samostojnosti, ki jo je v desetdnevni vojni leta 1991 dokončno izboril slovenski narod. Govoril je tudi o problemih sedanjega časa in naporih vlade in parlamenta, da dosežejo želene rezultate, ki di, da se zaveda, da je politike vlade trda, vendar le tako lahko pričakujemo, da bo Slovenija, kljub svoji majhnosti, tudi pomembna država v Evropi. Med udeleženci proslave sta bila tudi še dva od treh živečih borcev, udeležencev te frontalne bitke, Rado Zakonjšek - Cankar in Ludvik Zupanc - Ivo. Slednji je zbranim spregovoril o dogodkih, ki so pripeljali do bitke, in o dogodkih, ki so bitki sledili. Ob koncu svojega govora pa je izrekel nekaj pomembnih besed: »Draga mladina, spoštovani mladi starešine in vojaki naše mlade slovenske države. Ne dopustite, da se oskrunijo te velike pridobitve naše 4-letne vojne proti nacifašistom in domačim izdajalcem, ne dopustite, da še kdaj koli tudi okupatorski škorenj hodi po naši svobodni in samostojni Sloveniji.« Srečanje na Čreti so s kulturnim programom popestrili še učenci OŠ Braslovče in pevci in pevke braslovškega pevskega zbora, ki so že kar redni gostje na teh tradicionalnih srečanjih. V prijetnem vzdušju, ob hrani in pijači, prijetnih pogovorih med znanci in prijatelji, izjemno lepem in toplem vremenu ter ob petju mladih pevk in glasbenika Ota Roma je letošnje srečanje, v spomin na dogodek iz NOB, bilo še toliko lepše in nepozabno. Prav gotovo se bodo mnogi, vsaj tako so si obljubili, prihodnje leto tu spet dobili.. Pridite tudi vi. Prav gotovo vam ne bo žal! D. Naraglav Na srečanju na Čreti so rekli: Alojz Kampuš: »Mislim, da je naloga nas in naših zanamcev, ki uživamo sadove tudi te bitke, da tradicijo nadaljujemo, da smo ponosni na slovenski narod, ki nam je izbojeval svobodo leta 1945 in mislim, da je naša naloga, da tega ne pozabljamo. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da je leta 1991 bila tudi vojna, o kateri danes še ne govorimo toliko, ki nam je tudi prinesla osebno svobodo in samostojno državo Slovenijo. Ne oziraje se na sistem, kakršen koli pač bo, mislim, da se mora vsak narod zavedati svojih korenin in spoštovati svojo zgodovino.« Ludvik Kukovec: »Vfesel sem, da se nas je na Čreti zbrala takšna množica ljudi, vesel, ker je med nami tudi precej mladih. Občutki so zato še toliko lepši. Zdi se mi, da je minil čas, ko so nekateri hoteli izničiti naš boj in našo borbo za obstoj slovenskea naroda ter nas očrniti na račun tistega, kar se je dogajalo po vojni. Bila bi prava sramota za slovenski narod, če bi pozabil na zgodovino in resnico NOB in pustil, da naš boj enačijo z bojem tistih, ki so bili na strani okupatorja. Evropa je to že zdavnaj razčistila. Kaj pa mi?« Nevenka Marolt: »Današnji dan je resnično čudovit. Tu sem kot Ii nja m sno-valka kulti urnega programa z učenci naše šole iz Brasbvč. Zdi se mi prav, da se otroci udeležujejo takšnih proslav in tako spoznavajo našo polpreteklo zgodovino ter ob tem spoznavajo, kako krhek je lahko mir. Prav zato ne smemo pozabiti tistega, kar je bilo pred tremi leti, in ne tistega, kar se je dogajalo pred 50. leti. Res je, in zato mi je žal, da v tem izobraževalnem programu zelo mab praznujemo te praznike in zato je takšna spominska slovesnost še kako dobrodošla, da se učencem predstavi NOB...« st¡, bom tudi v prihodnje rada Lucija Lorger: »Sem učenka 5. razreda na OŠ Braslovče. Na Čreti sem sedaj že tretjič. Vedno pridem rada. Danes, ko je lepo vreme, pa je še toliko bolj prijetno. {Dogodki iz NOB so za nas zelo, zelo oddaljeni, tako da mogoče niti ne znamo tega prav doumeti. Vsekakor pa vemo, da je bila to krvava vojna, v kateri je mnogo naših ljudi dato svoja življenja, o čemer pričajo tudi spomeniki povsod po Sloveniji. Sem na Čreto, in tudi drugam, kjer bo- Adriatic* zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki: ŽALEC, Šlandrov trg 24 (nad pošto), telefon: 063/712-181 delovni čas: od 7.30 do 15., sreda do 17. ure VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič, Brode 24. Vransko, tel.: 725-246, Viktor Drolc, Črni Vrh 45, tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9 do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8 do 11. ure) GALICIJA Marija Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 720-086, mobitel 0609 622-447 GRIŽE, ŠEŠČE: Bojan Lubej,: Pongrac 88 e, tel.: 714-455 LIBOJE, PETROVČE: Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Plantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel. 707-163 ŽALEC, VRBJE, GOTOVLJE, LOŽNICA: Damjan Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel. 713-319 PONIKVA Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. ZAČELO SE BO Na kmetijah suho meso spremlja kmečka opravila, praznike, domača praznovanja ter vse druge šege in običaje. Soljenje, prekajevanje in sušenje so najstarejši načini konzerviranja mesa. Človek je v danih podnebnih razmerah poiskal najboljše tehnološke načine za sušenje mesa. Različnost opravil na kmetijah in različne prehranske navade so še povečala pestrost izdelkov. Izkušnje o sušenju mesa domačih živali so vtkane v našo preteklost in našo vsakdanjost. Za sušenje mesa je potrebno veliko natančnosti in znanja o mesu, pripravi in soljenju mesa. Potrebna so tehnološka in praktična znanja. Da bi še pred pričetkom sezone kolin in predelave mesa domačih živali obnovili in dopolnili naša znanja o tem, smo prosili priznanega strokovnjaka gospoda Stanka Renčlja, da nam pove nekaj več o tej temi. Poudarek bo predvsem na soljenju in dimljenju mesa. Predavanje bo v sredo, 9.11.1994, v balkonski sejni sobi HKS KZ Savinska dolina v Žalcu (Žalskega tabora 1) ob 9. uri. Lepo vabljeni. Kmetijska svetovalna služba Žalec Mladi gasilci tz Goni ¡Iškega so na državnem tekmovanju dosegli do seriai najboljše rezultate. Tako so kar tri ekipe nastopile na državnem tekmovanju v Postojni in Kranju. Največji uspeli so dosegli pionirji, katerih mentor ie Filip Beloglave, mladinci so bili pod vodstvom Francija Ranči gaja drugi in mladinke tretje pod vodstvom Karlija Vovka. Kot so povedali, so se n-i tekmovanje dobro pripravili, že pred tem pa so bili uspešni na občinskem in področnem tekmovanju Sicer pa so gasile i na Gomilskem zelo delavni. I ani so praznovali 90-letnicoobstoja. Takrat jim je uspel- > <>bn<-vit' gasilsko vozite ter gasilski dom. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa gasilski dom obnavljajo tudi v letošnjem letu. Tako so v celoti obnovili streho. Trenutno obnavljajo še fasado na zahodni strani doma, v načrtu pa imajo tudi obnovo dotrajanih sanitarij ter fekalne kanalizacije. Na sliki: pionirji GD Gomilsko z mentorjem Filipom Beioglavcem. T. Tavčar G^nijsko: Uspeh gasilcev na državnem tekmovanju Poslanec med upokojenci Na povabilo Območnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije za občino Žalec je poslanec državnega zbora dr. Janez Zupanec obiskal žalske upokojence. Namen pogovora je bil seznaniti upokojence, v kakšni fazi je v državnem zboru upokojenska zakonodaja in slišati mnenje upokojencev o tej zakonodaji. Upokojenci so poslancu povedali, da ne pristajajo na nikakršno zmanjšanje svojih pravic, da vztrajajo pri zahtevi, da so pokojnine povezane z rastjo plač in ne življenjskih stroškov ter da morajo novo zakonodaj pred začetkom postopka sprejemanja v državnem zboru temeljito proučiti v upokojenskih organizacijah. V novih predpisih morajo biti natančna določila o prehodnem obdobju, če gre za različne sisteme. Govora je bilo tudi o zakonodaji o vojnih veteranih in žrtvah vojne ter še nekaterih drugih zadevah. Upokojenci so poslancu izrazili svoje ogorčenje, ker je predsednik vlade s posebnim pismom upokojencem obljubil, da se način usklajevanja pokojnin ne bo spremenil, čez nekaj dni pa je vlada državnemu zboru predložila v postopek ponovno takšen sistem, proti kateremu so protestirali upokojenci. Poslanec je ob koncu obljubil, da bo še prišel med žalske upokojence. Tone Delak L wm KURILNO OLJE 1 'Pnses »boje ; *ttok, toda čakati na to je nesmiselno. Kot pravi bližnja soseda. Cilka Bukovec, si krajani želijo, da bi se tudi za njihov most našel denar, tako da potok ne bi več poplavljal m da bi varno hodih m se vozili čezenj. mSmMBMm POLZELA: Praznovali krajevni praznik Na Polzeli praznujejo 2. oktobra praznik krajevne skupnosti, v spomin na leto 1942, ko je bilo v mariborskih zaporih ustreljenih 12 krajanov. Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku je bila v Novem Kloštru, v zaselku Založe. Na slovesnosti je govoril predsednik .skupščine KS Polzela Stanko Novak. O delu krajevne skup- nosti od lanskega do letošnjega praznovanja je med drugim dejal, da lahko kljub težavam pokažejo določen napredek na komunalnem področju. Prav gotovo je najpomembnejše delo razširitev križišča na cesti proti Garantu. Poleg tega so asfaltirali več odsekov krajevnih cest v skupni dolžini 3,5 km. Kot nekakšen zaključek del sta cesti Novi Klo-šter—Domenik in cesta Martinjaki, ki so jo modernizirali skupaj s KS Šempeter. Razveseljivi so dosežki na jaodročju telefonije. Na novo so priključili 305 naročnikov, do konca meseca pa bo številka še večja. Nova digitalna telefonska centrala je za kraj velikega pomena. Tudi za kabelsko televizijo imajo že okoli 800 naročnikov. Trenutno jo napeljujejo v Za-ložah, nato jo bodo še v zaselku Podvin. Pripravljajo se tudi na nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema... Na slovesnosti so podelili letošnja priznanja KS Polzela. Zlato plaketo KS je prejelo Gasilsko društvo Polzela, srebrno Ivan Ser-doner in Veljko Petranovič, bronasto pa Ladica Zupan in Branko Turnšek. Obnovljen, več 'sto let star križ In cesti je blagoslovil polzelskl župnik Jože Kovačec. Na Polzeli so bogatejši tudi za novo restavracijo Olymp, ki jo je odprla družina Lešnik s Polzele. Imeli so tudi več športnih prireditev. TONE TAVČAR Na 11 raflyju Velenje, ki se je odvijal v okolici Velenja smo zasledili marketinški nastop podjetja Prizma iz Velenja, ki ji je dejavnost export-import. Podjetje je bilo pokrovitelj rally posadke Jerneje-Gregorič in na vozilu renault c!k> Williams skupine A smo lahko videli, kako se poskrbi za »image«, kar je vsekakor opazna poteza. To je zeio dober primer sodelovanja športa in gospodarstva, posadka pa je zmagala v kategoriji formule 2. BUDNA D.O.O. Za potrebe lastne proizvodnje na Ljubnem ob Savinji (nasproti bencinskega servisa) potrebujemo večje stalne količine bukove hlodovine. Prodajamo pa stalne količine kvaltietnih bukovih drv, ki nastanejo prt naši proizvodnji - decimiranje bukovine. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO : - vse klase} - ugodne odkupne cene; - plačilo takoj. s7nfornwci/c.*Mw°7 °* 6 00 *°14 00 812 134 od 20.00 do 21.00 0609-621-475 8. STRAN OKTOBER 1994 Pri Šmiklavških hiribih Savinjčan Redki so, ki še vztrajajo Hrastovčevi in Pošebali Tako kot poje Šifrer, da je vse manj dobrin gostiln, bi za Šmi-klavške hribe lahko rekli, da je vse manj domačij, kjer je življenje. Nedvomno je zato to območje upravičeno uvrščeno med demografsko ogrožene predele Slovenije. Ali do to zaustavilo propadanje domačij, je zaenkrat težko reči. Prav gotovo pa lahko boljše ceste, vodovod, telefonija, ustrezna davčna politika in še kaj propad zaustavijo in morda tudi oživijo katero od opuščenih domačij. Pri Hra-stovčevih, po domače Kališko-vih, lahko zadovoljni zrejo v prihodnost, saj so si ustvarili lepo domačijo in tudi naraščaja ne manjka. Pri Pošebalovih, po domače pri spodnjem Zabrložni-ku, sin Franci dobro gospodari, vendar sam z materjo, oče je pred dobrimi tremi meseci umrl, sama nimata prave prihodnosti — v hišo mora priti nevesta in z njo otroci. Obe domačiji pa smo obiskali predvsem zato, ker so si v sorodu in ker sta obe pred meseci končali gradnjo lastnega vodovoda, ki je v pretežni meri njihovo delo oz. Branka Hrastovca, mladega gospodarja na Kališkovini. Bilo je lepo popoldne, ko sva z Brankom, ki je zaposlen v TT Prebold, z nivo merila kilometre ma- se ne dajo kadamske ceste, ki si tega imena skorajda ne zasluži. Zadnja neurja, ki so prizadela ta konec Savinjske doline, so že sicer zelo slabo cesto naredila še slabšo. Že na začetku najine poti pa sva morala zaradi podrtja mostu, ki vodi iz Tabora proti Smiklavžu, prevoziti kar dober km ali celo več po gozdni kolovozni poti. S kakšnim drugim avtomobilom tega ne bi bilo mogoče prevoziti, niva pa je kot tank premagovala oviro za oviro in tako vse do Brankove domačije, ki se je kopala v žarkih jesenskega sonca. Med bregovi in strminami Kališkova domačija' ima lepo lego, je na nekakšnem sedlu, kjer sonca nikoli ne manjka. Hiša in vsa poslopja so lepo urejena in če bi bila cesta boljša, bi človek z veseljem živel tu gori, čeravno življenje ni lahko, saj je večino dela potrebno opraviti ročno. Bregovi in strmine so večinoma prehudi za mehanizacijo, čeravno je tam, kjer jo lahko, tudi uporabljajo. Prav pa pride zlasti konj, ki je pri marsikaterem delu kar težko pogrešljiv. Sicer pa je od dobrih 17 hektarjev, kolikor jih premore Kališkova domačija, dobra polovica pašnikov in grmičevja ter nekaj njiv, ostalo pa je gozd, ki je svoj čas bil dohodkovno najpomembnejši vir za preživljanje. Še predno se seznanim z Brankovimi starši, očetom jožetom in materjo Frančiško, ter ženo Ivanko in njunimi tremi otroki, 11-letnim Brankom, 7-letno Natalijo in 3-let-no Vesno, mi Branko pokaže v globel pod hišo, kamor so dolgo leta gledali na vodo, ki je prihrumela izpod strmine in tekla proti dolini. Želja, da bi to vodo nekako ujeli in jo pripeljali do domačije, je sedaj že nekaj časa uresničena. Zaslugo za to pa ima nedvomno mladi gospodar Branko, ki je kot izučen ključavničar tuhtal in se končno tudi lotil zahtevnega projekta. »V časopisu smo prebrali, mislim, da prav v Savinjčanu, da se za te namene da dobiti kakšna sredstva za demografsko ogrožena območja. Šel sem na občino, tam naletel na razumevanje in s tem dobil še večjo spodbudo za začetek tega dela. Iz namenskih sredstev občine sem dobil nekaj materiala, vse ostalo pa smo morali financirati in narediti sami. Prav tako pa je bilo na ženinem domu pri Pošebalovih, saj sva s Francem delala z roko v roki, on je pomagal meni, jaz njemu,« je dejal Branko, ki je ob tem pripovedovanju kazal dar še vedno polna nevidne domačnosti, kateri daje ton tudi krušna peč s klopjo okrog nje. Pogovor teče tudi o drugih vsakdanjih rečeh. Zvem, da je v hlevu osem glav živine, da pridelajo v glavnem hrano za sebe, tako da tržnih viškov skorajda ni. Prav zato pride prav denar, ki ga vsak mesec zasluži Branko v tovarni, čeprav ga ni ravno veliko. Kar zadovoljni so, videti so srečni, da so tu gori na 630 m nadmorske višine, želijo pa si predvsem boljše ceste. Ta pa bo mogoče oživela še katero od sosednjih domačij. Predno se poslovim, Franci Pošebal Franci Pošebal ¡rt njegova mama se veselita nove pridobitve Branko Hrastovec Na posnetku Kališkova družina zadovoljen obraz, saj je premagal samega sebe in dobro izkoristil svoje znanje ter nasvete ing. Cveta Hercoga iz žalske Komunale, za kar se mu Branko tudi iskreno zahvaljuje. Vode pri Kališkovih verjetno nikoli več ne bo manjkalo, saj je rezervoar, zgoraj nad domačijo, vedno poln vode. Čeprav je od zajetja do rezervoarja kar 100 metrov višinske razlike in blizu štiristo metrov cevi, sistem, ki ga je »pogrun-tal« Branko, deluje brezhibno in racionalno, kot je le mogoče. V izbi - hiši domačnosti Sedim za lepo in masivno mizo v dnevni sobi Kališkove stanovanjske hiše, ki je.sicer obnovljena, ven- moram pokusiti domač kruh in »konflajš«, ki ga je že prej prinesla Ivanka. Prilegel pa se je tudi jabolčnik, ki je v teh hribih še bolj okusen. Pri Pošebalovih Z Brankom sva zopet v nivi, voziva po nemogočem terenu, saj je pot nekakšna bližnjica do svaka in ženine mame. Z nama so tudi vsi trije Brankovi otroci, ki so nenada-jeno dobili možnost, da obiščejo svojo babico. Pot nas vodi navkreber do Vrhov, nato pa zopet navzdol proti Taboru. Kmalu smo na dvorišču Pošebalovih. Pri delu zmotimo Francija, ki stiska sadjevec. Seževa si v roke, otroci pa so medtem že v hiši pri stari mami, ki REPORTAŽA hitro najde nekaj sladkega. Tudi mi se jim pridružimo in v prostorni kmečki sobi, ki bi jo človek prav z veseljem imel tudi v dolini, sedemo za mizo, na kateri se znajde prava kmečka malica z domačo slanino, domačim kruhom in jabolčnikom. Čeravno še ni dolgo od tega, kar sem okušal dobrote pri Kališkovih, se jim tudi tu nisem povsem odrekel. Franci Pošebal je že zakorakal v leta, 35 jih ima, ko se večina moških že igra s svojimi otroki. On je zaenkrat še sam. Je pa priden in delaven kot malokdo. Nekako v hrib naslonjena domačija je vzorno urejena, zgrajen je nov velik hlev, v katerem je vedno od 6 do 8 glav živine. Glavni dohodek kmetije, ki meri okrog 28 hektarjev, pa je gozd. Franci je doma in ne hodi v službo, saj je zlasti sedaj, ko sta ostala sama z materjo, dela več kot preveč. Tudi pri njih so v preteklosti imeli težave z vodo. Če je bilo dovolj deževja, je še nekako šlo, ob sušah pa so jim jo vozili gasilci. »Zelo sem vesel, da sva se z Brankom odločila narediti vsak svoj vodovod. Hvaležna sva za dobljeno pomoč iz sklada za demografsko ogroženo območje, ki nama je bil začetna spodbuda, res pa je, da do tega verjetno še ne bi prišlo tako kmalu, če ne bi Branko vzel stvari v svoje roke in z znanjem, ki ga ima, vso stvar tudi naredil, tako pri sebi doma kot tudi pri meni. Vsekakor pa bi se rad tudi zahvalil SO Žalec, še posebno pa Debelaku, Kočevarjevi in Cvetu Hercogu iz Komunale, ki so vsak na svoj način pomagali, da je akcija stekla in da sva vse to težko delo, ki je zahtevalo veliko naporov in tudi precej lastnih finančnih sredstev, uspešno pripeljala h koncu,« je še dejal Franci Pošebal. Bil je že skoraj mrak, ko smo se poslovili od Francija in njegove mame, od prijazne domačije in Šmiklavških hribov, ki vsaj po zaslugi takšnih, kot so Hrastovčevi, Poše-balovi in še nekateri drugi, niso povsem zapuščeni. Nedvomno jim tudi zato velja bolj pomagati. Darko Naraglav Literarni večeri v žalski knjižnici Argentinski Slovenec — Mirko Kunčič Po mnogih letih poravnamo — literarni — dolg Slovencem v Argentini, saj šele danes odkrivamo in spoznavamo ustvarjalnost tako imenovanega »slovenskega čudeža«. Med priznane ustvarjalce sodi nedvomno tudi Mirko Kunčič, mladinski pesnik, pisatelj in dramatik. Če ga po njegovem delu bolj poznajo na Gorenjskem, ga na Štajersko navezujejo njegovi najbližji: žena Tilka Kunčič, po rodu Marovtova iz Braslovč, in hči Marjana Lešar. Obe sta bili gostji literarnega večera v Občinski matični knjižnici Žalec, ki je bil posvečen življenju in delu pokojnega pisatelja. Že v mladih letih ga je življenje usodno zaznamovalo: pri šestih letih je izgubil mater, očeta skorajda ni poznal. Morda je bil prav zaradi tega, kot je povedala njegova soproga, v življenju redkobeseden; svoja čustva je prelival v verze in jih izpovedoval v pesmih, pripovedih. V mladostniških letih je bil razpet med Ljubljano in Gorenjsko. Že v tem času je precej pisal, objavljal pa zaradi pomanjkanja samozaupanja ni. Ko je v Mojstrani spoznal velein-dustrijca Medica, ga je ta vzel k sebi v uradniško službo. Že po nekaj tednih je odšel v Topolšico, kjer je postal državni uradnik v zdravilišču za tuberkulozne. Leto dni je trajalo njegovo službovanje med na smrt obsojenimi, saj takrat še niso poznali uspešnih zdravil za jetiko. Nato je prostovoljno, zaradi razprtij med slovenskimi in srbskimi zdravniki, odšel. Znašel se je brez službe in začel poučevati — glasbo. Dobro je namreč igral na gosli in citre. Ker mu je ob takem delu ostajalo precej časa, je v Prešernovi kavarni (v njegovi sobici je bilo premrzlo) prebiral slovenske časopise in pisal. V kavarni ga je nekoč poiskal prijatelj Jože Cenčič in ga razveselil z novico, da imajo pri Slovencu zanj Službo. Časniku Slovenec je ostal zvest dobrih deset let. Opravljal je uredniško delo mladinske rubrike. V priljub-. Ijeni nedeljski prilogi za mlade je objavljal svoja dela, mladim nadebudnežem pa odgovarjal na pisma kot Ko-zičkov striček, ded Drobnogled ali Požgančkov očka. Pisanje pozno v noč, neredno življenje, vse to je bilo vzrok, da se je s svojo mlado družino preselil na deželo, na Dovje, v prelepo alpsko okolje, kjer je dobil navdih za svoje najlepše stvaritve. Še vedno je pisal za Slovenca, hkrati pa zbiral gradivo za Triglavske pravljice. Nastali sta dramski deli Zakleti grad Peričnik in Triglavska roža, ki je bila uprizorjena v Narod- nem gledališču v Ljubljani. Za mlado družino sta bili to, kot bi slutili temne čase, ki se jim obetajo, najlepši leti, se spominja gospa Kunči-čeva. V medvojnem času ni bilo lahko. Mirku Kunčiču so odpovedali službo pri Slovencu, Nemci so ga imeli na spisku »naprednih Slovencev« zato so se zatekli v Ljubljano in kasneje v Stično. Tam je k družini večkrat prihajal na klepet pisatelj Ksaver Meško, ki je imel vselej pripravljeno tudi kakšno dobroto za malo Marjanco. Konec vojne je pisatelj pričakal kot tiskovni referent za ljubljanski občini. »In potem pride peti maj 1945. leta. Konec vojne in začetek žalostne poti za mnoge Slovence.« Tako je v svojih spominih zapisal Mirko Kunčič, ki je bil vedno in povsod zavezan sebi, svojemu delu, svoji resnici in slovenskemu jeziku. Upiralo se mu je ravnanje povojnih zmagovalcev, saj je vedel, kako hude krivice so bile storjene nedol- žnim ljudem. Ko so, pravzaprav brez vzroka, ubili njegovega najbližjega prijatelja, ki ni bil slepo vdan »novi resnici« se je zbal zase in za življenje svoje družine. Prek Beljaka so odšli v begunska taborišča v Italijo in nato 1947 leta odpotovali iz Genove v daljni Buenos Aires v Argentini. Šestletna hči Marjanca je ostala na varnem pri sorodnikih v Savinjski dolini, saj niso dobili dovoljenj, da bi odšli ponjo. Na snidenje s svojo hčerjo so starši čakali skoraj trideset let, ko so po dolgoletnem bivanju v Argentini spet stopili na rodna tla (prej za pot ni bilo denarja). »Da ne bi bilo nikomur in nikdar treba oditi v prisilno begunstvo,« je dejala gospa Kunčičeva. Kljub temu da je zdaj Argentina njena druga domovina, srce še vedno hrepeni po domači zemlji, po domači besedi. Kako hudo je bilo pesniku, nevajenemu težkega fizičnega dela, opravljati najtežja in najslabša dela v argentinski pampi, ne ve nihče. Mnogo gorja in svojih občutij je zapisal v pesmih, v katerih neustavljivo hrepeni po domači deželi, slovenski besedi, po domačih ljudeh. Kasneje, ko je dobil službo vratarja v nekem podjetju, je imel tudi več časa za pisanje. Za svoje delo, kar je pisal v Argentini za slovenske prireditve, za slovenske časopise in revije, zbornike, kar je naredil za slovenske šole, za vse ni nikoli zahteval honorarja. Neumorno je pisal in se razdajal. Šele v letu 1991 je pri založbi Magnolija izšel prvi ponatis njegove knjige — Slomškov življenjepis z naslovom Od pastirčka do škofa. Sledile so Dogodivščine v pragozdu, opis gozdovniškega življenja v argentinski pokrajini Misiones, Tinček in Tonček, zabavne dogodivščine dveh navihancev, izbor pesmi Pisani vrtiljak in povestica Cmokec Poskokec, letos pa še dva snopiča Triglavskih pravljic, tretji je še v pripravi. Pred drugo svetovno vojno je Mirko Kunčič objavljal kar v štiridesetih različnih revijah za mladino (Vrtec, Angelček, Zvonček, Naš rod...), izdal je več knjig s poezijo in prozo za mlade, izhajali so njegovi dramski prizori. Posebno mesto v njegovi ustvarjalnosti pa predstavlja argentinsko-slovenska fantastična pripoved Gorjančev Pavlek. Zal, Mirku Kunčiču ni bilo dano, da bi dočakal čas, ko mladi spet z veseljem segajo po njegovih knjigah, ki niso izgubile, zaradi svoje starosti, prav ničesar. Še vedno bralca neprisiljeno nagovarjajo, ga zabavajo in spodbujajo k razmišljanju. Alja Bratuša REPORTAŽA Savinjčan Diskusijski večer Pouk o religijah v šoli DA ali NE? Pravega odgovora ni bilo Združena Usta socialnih demokratov in Zavod za kulturo Žalec sta v prostorih Občinske matične knjižnice Žalec pripravila zanimiv diskusijski večer, ki je imel namen nekoliko bolj poglobljeno spregovoriti o vprašanjih religije, o uvedbi religioznega predmeta v osnovne in srednje šole, za kar se močno zavzema rimokatoliška cerkev, in predstaviti poglede Cerkve na eni in vlade oz. ministrstva za šolstvo in šport ter ZLSD na drugi strani. Organizatorjem je uspelo pridobiti zanimive sogovornike, ki so lahko resnično kvalificirano govorili o teh vprašanjih, čeravno pravega odgovora po dveurni diskusiji, ki jo je spremljala, in z vprašanji v njej tudi sodelovalo lepo število občanov, ni bilo mogoče dati. Omizje diskusijskega večera so sestavljali: Sonja Lokar, članica predsedstva ZLSD, dr. prof. Stane Gerjolj, doktor teologije in prof. pedagoginje na Teološki fakulteti v Ljubljani, dr. prof. Ivan Rojnik, doktor teologije in profesor na Teološki fakulteti v Mariboru, mag. Alenka Žverc, magistra pedagoških ved in vodja mladinskega in študentskega duhovnega centra Sinaj v Mariboru, Janez Krek, svetovalec ministra za šolstvo in šport, Zdenko Kodelja, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu Slovenije, dr. prof. Milan Divjak, dr. psihologije in prof. na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Janez Meglič, upokojeni dolgoletni pedagoški delavec, in Franci Tratar, predsednik občinske organizacije ZLSD, ki je diskusijski večer tudi vodil. Cerkev in njeni pogledi Po predstavitvi vseh udeležencev omizja je Franci Tratar najprej dal besedo predstavnikom cerkve. Kot prvi je spregovoril dr. Ivan Rojnik: »Vsebina šolskega pouka o religiji obravnava različna vprašanja, s katerimi se srečuje otrok — mladostnik. Odgovori na vse to so v luči krščanstva in drugih religij. Z metodološkega vidika kateheza uporablja oznanjevalne metode, metode, ki omogočajo versko izkušnjo, ki so predvsem deduktivne, medtem ko šolski pouk o religiji uporablja induktivno metodo z izhodiščem v vprašanjih sodobnega človeka. Veda, ki proučuje katehezo, je kate-hetika, to je znanstveni študij o poučevanju verouka v župnijah. Ka-tehetika je interdisciplinarne narave. uporablja spoznanja teoloških in tudi pedagoških ved, vendar je glavni poudarek na teoloških vedah. Medtem pa je znanstvena veda, ki proučuje pouk o religijah v šolah, pedagogika religije. Le-ta veda raziskuje pouk v šoli in daje glavni poudarek pedagoškim vedam. Kateheza je namenjena tistim, ki se svobodno odločijo za verouk in želijo prejeti zakramente, želijo živeti v povezanosti s cerkveno skupnostjo, pri pouku o religiji pa je zajeta celotna šolska populacija, verni in neverni, tudi nekristjani. Za katehezo je pristojna in odgovorna samo cerkev, ki imenuje kader, ki poučuje katehezo, medtem ko je pri pouku o religija! odgovorna šola ir cerkev oz. se določi koliko je kdo odgovoren. Po izobrazb so veroučitelji teolo gi. Prostori, kjer se izvaja kateheza al verski pouk, so župniščih in tam na bi bili tudi v prihod nje...,« je povedal di Ivan Rojnik. Besedo je nate prevzel dr. Stane Gerjolj, ki je dejal da v cerkvenih kro gih z uvedbo religio zno-etičnega pouk; v šole, ki naj bi bi obvezen izbirn predmet, šole priča kujejo, da bo to na; šolski prostor popestrilo, demokratiziralo in da se bomo tudi s tem približevali Evropi. Dejal je tudi, da s tem svojih pogledov ne mislijo nikomur vsiljevati, saj bo tudi v teh okvirih lahko vsakdo izbiral med najmanj dvema predmetoma. Po njegovem tako ni nevarnosti polarizacije, saj izbira vedno izhaja iz človeka in mora biti svobodna. Zaradi te izbire ne bi smelo biti v šoli nobenih negativnih posledic. »...Cerkev vidi svoj prispevek z uvedbo pouka o religijah v demokratičnosti in pluralnosti, saj ravno demokratičnost in pluralnost pomenita spoznavanje, odkrivanje in sprejemanje drugačnosti. V ta tok se želi cerkev vključiti in na temelju teh demokratičnih principov in na vzgojnem področju prispevati svoj kamenček v mozaiku drugačnosti in medčloveških odnosov...,« je med drugim povedal dr. Stane Gerjolj. Ne ločevati otrok na verne in neverne Stališča Pedagoškega inštituta Slovenije je zastopal Zdenko Kodelja. Povedal je, da je temeljna dile- ma uvedbe pouka o religijah v tem, ali gre za konfesionalni ali nekonfesionalni pouk v javnih šolah. Dilema ni o tem, ali bo to nadomestek za katehezo, ampak ali bo ta pouk podoben ostalim predmetom v šoli ali pa izjemen predmet, kjer seveda veljajo druga pravila igre. V tem zadnjem predlogu cerkve gre ravno za to, je pripomnil Zdenko Kodelja, in nadaljeval: »Gre za to, da bi kompetence nad vsebinami tega pouka imela cerkev, ravno tako pri pisanju učbenikov, nameščanju učiteljev itd. Skratka gre za nekatere zadeve, ki bistveno spremi- njegove interese, njegov razvoj in podobne stvari. Vsekakor pa s tem ne bi smeli dovoliti ločevanja otrok na verne in neverne,« je zaključil svojo misel dr. Milan Divjak. Za soočanje obzorij znotraj šole Alenka Žverc, ki je končala magisterij iz pedagoških ved v Rimu, je v svoji dokaj dolgi razpravi govorila o krščanstvu, zgodovini in kulturi, ki je povezana s tem. V zvezi s poukom o religijah pa je dejala: »Religiozni pouk išče svoj Na posnetku gostje omizja diskusijskega večera z leve proti desni: Franci Tratar, Zdenko Kodelja, Ivan Rojnik, Milan Divjak, Alenka Žverc, Sonja Lokar, Janez Krek, Stane Gerjolj in Janez Meglič njajo položaj tega učitelja v odnosu do vseh ostalih učiteljev. To je hkrati tisti element, ki se običajno kaže kot konfesionalna varianta pouka, če pustimo ob strani vsebine. To so hkrati tisti elementi, ki bistveno posegajo v sedanji šolski sistem. O vsebinah predmetov pouka, ali so primerne ali neprimerne, odloča strokovni svet Slovenije za šolstvo. V tem primeru pa bi neka inštitucija znotraj cerkve...« V nadaljevanju diskusijskega večera se je razvila debata o tem, kaj je izbirni predmet in kaj obvezni izbirni predmet. K besedi je nato Franci Tratar pozval dr. Milana Divjaka. Dejal je, da ga kot psihologa pri vprašanjih pouka o religijah ne zanimajo pravni problemi, kako to dopušča ustava, niti ne politični motivi, ampak psihološka plat tega vprašanja. Kaj to pomeni za otroke, učitelje, za starše in mogoče še za koga drugega. »Mene zanima samo otrok, kako bo to vplivalo na njega. Mislim, da smo vsi odgovorni za to. Pred očmi moramo imeti predvsem otroka, razlog v tem področju kulture, zato ker gre za dediščino vrednot in krščanske tradicije, ki ni privilegij le nekaterih, ampak je na razpolago vsem kot kultura. Dejstvo, da je krščanstvo prisotno tako v zgodovini kot sedanjosti, nekako pomeni, da je dolžnost šole, da omogoča prostor za sistematično, kritično zgodovinsko obravnavanje krščanstva... Cerkev želi v javnih šolah soočati svoj predlog odgovorov z drugimi obzorji, s katerimi se srečujemo v šolah. Sociologi, zgodovinarji bodo na primer različno odgovorili na problem, kot bo odgovorila religija... Cerkev vsekakor želi religiozni predmet prilagajati kriterijem sodobne moderne šole in se konstruktivno vključiti v cilj šole, ki je dejansko dajanje različnih kompetenc na področju religioznih in drugih vprašanj. Cilj je, da je na koncu šolanja mladostnik tudi o teh vprašanjih religije in smisla življenja sposoben zrelo odočati,« je dejala Alenka Žverc, ki je v nadaljevanju navedla še nekaj primerov oz. razlogov, ki so pripe- ljali do uvedbe religioznega pouka v Španiji, na Malti, v Italiji... Verouk naj ostane v župniščih Kot dolgoletni pedagoški delavec je svoje misli o tem vprašanju povedal Janez Meglič. Dejal je, da se strinja, da otrok potrebuje, kar so tudi uvideli v dosedanji praksi, različna spoznanja o verstvih... »Verjetno o tem ni dileme, saj so že v dosedanji praksi o tem govorili pri različnih predmetih, zlasti pri družbi in etiki in še prej pri moralni vzgoji, resda ne toliko, kot bi pri novem predmetu, če ga bodo uvedli. Dilema pa je, kako to izpeljati, da ne bi s tem prizadeli otrok, staršev, učiteljev in še koga. Kar se tiče verouka, pa prevladuje splošno mnenje, da je najprimerneje ohraniti dosedanji način poučevanja verouka v zato določenih in urejenih prostorih župnišč.« Tudi Sonja Lokar se je v svoji razpravi strinjala, da se je doslej v šolah premalo govorilo o veri, vernosti, cerkvi, zgodovini, vendar pa to naj ne bi pomenilo, da bi bil za to potreben poseben predmet, saj bi se dalo te vsebine vključiti v obstoječe predmete. Rekla je tudi, da je to strokovno vprašanje, ki zahteva temeljito proučevanje in'šele na osnovi tega se lahko pravzaprav odločamo za ali proti uvedbi takšnega predmeta. »Pravzaprav pa se moramo vprašati, kaj je to javna šola. Če je šola prostor, ki naj nauči človeka biti sam s seboj in biti v skupnosti, v sožitju različnosti, kar današnja .skupnost je, potem je treba reči, da konfesionalni pouk v šolo ne sodi. Preprosto zato, ker mora šola učiti misliti, učiti kritično presojati, učiti samostojno vrednotiti in mora učiti delovati ne samo v svoj prid, ampak tudi v prid svoje ožje skupnosti, v prid širše skupnosti in ne nazadnje v prid vsega človeštva...,« je po daljši razpravi o tem vprašanju povedala Sonja Lokar, ki je ob koncu še dejala, da sedaj živimo v svetu drugačno^ sti in zato se je treba učiti, kako živeti v takšnem svetu, in to je tisto, kar ta trenutek v naših šolah potrebujemo. Stališča države — ministrstva O tem je na diskusijskem večeru spregovoril Janez Krek. Najprej je govoril o relacijah med vlado in ri-mokatoliško cerkvijo. O pogovorih, ki so se odvijali na tako imenovani podkomisiji za vzgojo in izobraževanje, o ustanovitvi mešane krovne komisije oz. podkomisij in o razlogih za njihovo ustanovitev. Zatem pa je predstavil stališča ministrstva za šolstvo in šport. Med drugim je dejal: »Vladna stran se postavlja na stališče, da to ne more i n ne sme biti predmet, ki indok-trinira, se pravi, da ne more biti predmet, ki bi delil učence, ampak predmet, ki bi zastopal enakopravno vse religije. To naj bi bil normalen predmet znotraj šole, se pravi, da 'se zanj zahteva izobrazba učiteljev kot za vse ostale učitelje, diploma ene od fakultet obeh univerz, da je program sprejet na strokovnem svetu RS za vzgojo in izobraževanje tako kot za vse ostale predmete, da so učbeniki potrjeni na omenjenem strokovnem svetu in da je uvrščen v celoten kontekst šolskega sistema tako, da ne izstopa...« Janez Krek je ob koncu še pripomnil, da zadnja zahteva cerkve, ki je bistveno drugačna od prvotne, ni sprejemljiva, če pa že, bi se morala najprej spremeniti ustava, po kateri je cerkev ločena od države. Pravega odgovora ni mogoč« dati Udeleženci diskusijskega večera so postavili gostom vrsto vprašan]. Žal zaradi časovne stiske na vsa ni bilo mogoče odgovoriti. Vsekakor pa so prevladovala stališča in mnenja, ki niso bila naklonjena željam cerkve, čeravno bo kdo rekel, da je prevladalo stališče ZLSD. V resnici pa je bilo med udeleženci mnogo več pripadnikov drugih strank in strankarsko neopredeljenih občanov. Nekakšen zaključek tega diskusijskega večera — Pouk o religijah v šoli da ali ne — bi torej bil, da se večina diskutantov in tudi pre-, cejšen del postavljalcev vprašanj zavzema za tovrstni pouk, ki naj bi dal nova znanja in vedenja o religijah, vendar šele v višjih razredih OŠ in na način, ki ga zastopa vladna stran. Prav tako pa naj bi verouk tudi v prihodnje potekal izven šole, tam, kjer je že doslej. Čeravno pravega odgovora na to, kako s poukom o religijah, diskusijski večer ni prinesel, pa velja organizatorjem čestitati, da so se lotili tako zahtevne teme in medse povabili tako ugledne sogovornike. Darko Naraglav MATJAŽ d.o.o. Petrovče Montaža Zastopanje Posredovanje 63 301 PETROVČE • PETROVČE 232 • Slovenija • Telefon In fax: + 386 63 707-173 • Mobitel: 0609 613-922 HORMANN GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA ^r. _ Z MOTORNIM POGONOM IN DALJINSKIM UPRAVLJANJEM PRIZNANE NEMŠKE FIRME SCDCENC - VAENC - LDCBNC SAVINJSKA trgovska družba, d.o.o. Žalec POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN GORSKIH KOLES SCOTT, SCHWIN IN WHEELER IN TUDI VSE PRIPADAJOČE KOLESARSKE OPREME 27.10.—5.11.94 (NOVI POSLOVNI CENTER PRI VRTNICI CEUE) ŠPORT SHOP ŽALEC — NOVI POSLOVNI CENTER PRI AVTOBUSNI POSTAJI, IN ŠPORT SHOP CELJE — NOVI POSLOVNI CENTER PRI VRTNICI V CELJU. FILMSKO GLEDALIŠČE V spomin JOŽE ZAGODE Bilo je v petek, 16. septembra, nekaj ur predno so v dvorani kulturnega doma v Žalcu ugasnili luči in so se na odru prižgali reflektorji za ponovno žalsko premiero Gobčeve Planinske rože, ko si ti, dragi jože, utrujen in izmučen po dveletnem boju z neozdravljivo boleznijo med štirimi belimi stenami v domu na Polzeli — iz sobe je bil prekrasen pogled na tvoj Žalec in ob njem rojstno Ložnico — zaprl oči. Srce se je utrudilo in ustavilo, bitka z življenjem je bila izgubljena. Tvoja zavesa življenja se je za vedno spustila in nas pustila pretresene. Čeprav sem pričakoval tisto najhujše, pa sem še vedno upal, da sl boš toliko opomogel, da jo bova spet — kot mnogokrat — mahnila skupaj v gozd po gobe, v vinograd med trse in grozdje, v sadovnjak domači nad opekamo ložniško... Ali decembra na sveti večer (kako lepo je bilo sredi zvezdnate noči in bele odeje, ko je bil še sneg!) k polnočnici v cerkev na Gomllsko... Ali pa na ogled Planinske rože, kjer si sam z velikim uspehom nastopal v prvih dveh uprizoritvah, prvi tam davnega leta 1952 v vlogi — kot pravijo očividci — mojstrsko zaigranega in odpetega gledališkega sluge Izidorja. Po daljšem odlašanju in prepričevanju si se končno 16. septembra pred dvema letoma odpravil v bolnišnico in takrat se je začela zadnja etapa tvojega plodnega in zanimivega življenja. Vse skupaj je trajalo natanko dve leti, saj si se poslovil 16. septembra letos. Premiera Planinske rože, ki si si jo tako želel ogledati, je minila brez tebe. Ta lepa Planinska roža je zajokala. Tudi za teboj. Tone Vrabl OGLEJTE Sl V KINU Likovna kolonija Polzela 94 Zveza kulturnih organizacij Žalec in DPD Svoboda Polzela, likovna sekcija sta minuto soboto pripravila na Polzeli IV. likovno kolonijo Polzela 94. Kar 18 likovnikov se je zbralo iz Šaleške in Savinjske doline, da so ves dan ustvarjali na Polzeli in v njeni okolici. Skupaj so ustvarili kakih sto del, najboljše pa so nato pripravili za razstavo, ki so jo zvečer odprli v mali dvorani Doma Svobode na Polzeli. Dela za razstavo je izbral akademski slikar )anuš Miklavc iz Ljubljane, odprta pa bo 14 dni. Po besedah Jožice Ocvirk iz Zveze kulturnih organizacij Žalecin predsednice sekcije polzelskih likovnikov Irene Pvenik je ta prijateljska likovna kolonija dobro uspela. Želijo si nadaljevati takšno delo. Na sliki: Udeleženci likovne kolonije Polzela 94. T. T. Tudi letos komedije Filmska sezona se zopet začenja, saj vse distribucije svoje »najmočnejše« filme hranijo prav za te hladne jesenske dni. In med filmi, ki jim napovedujejo, da bodo letošnje uspešnice, omenjajo Hitrost, Štiri poroke in pogreb, Forrest Cump, Levji kralj. V Žalcu si novembra lahko ogledate tri od naštetih filmov. Hitrost, akcijski triler s Keanu Reevesom in Sandro Bullock, bo navdušil vse ljubitelje izvirne akcije. Film o avtobusu, ki vozi po mestu s tempirano bombo, ki bo eksplodirala, če hitrost pade pod 80 km/h, vas bo držal v napetosti celi dve uri (na programu od 4. do 6. 11.) Za film Štiri poroke in pogreb pa pravijo, da je briljanten dosežek sodobne angleške kinematografije. Spremljamo 32-letnega samskega Charlesa (Hugh Grant), ki hiti od poroke do poroke prijateljev, dokler tudi njega ne ujame samozavestna Američanka Carrie (Andie McDovvell). V kinu Žalec 19. in 20. 11. Tretja (če ne prva) novembrska uspešnica bo film Forrest Gump, ob katerem se boste lahko smejali in jokali. Film je romantična, vedra pripoved o nedolžnem Američanu. Forrest Gump (igra ga Tom Hanks) je južnjak počasnih misli in besed, ki s svojim plemenitim srcem in večnim optimizmom doseže več kot večina ljudi s pametjo. Skozi tri najbučnejša desetletja ameriške zgodovine se prebije s pomočjo preprostega nasveta svoje mame, ki ga venomer ponavlja: »Življenje je kot škatla čokoladnih bonbonov. Nikoli ne veš, kaj boš dobil.« V kinu Žalec od 24. do 27.11. Poleg omenjenih vas vabimo še na ogled filmov Dežela senc, Zrav-sal sem Ernesta Hemingwaya, Ostanki dneva, Vikend pri Berniju, otroci pa bodo lahko uživali ob risanem filmu PIKO IN KOLUMB (5. novembra ob 17 uri). Mojca Nahtigal z lahkotno zgodbo o varanju, ki se seveda konča srečno, navdušili tudi žalsko občinstvo. To si bo lahko v naslednjih mesecih ogledalo še štiri predstave. 21. novembra bosta Jerca Mrzel in Iztok Valič nastopila v dramoletu Ervina Fritza Bregarca in ljudska oblast ali krompir. V decembru bo Slovensko ljudsko gledališče Celje zaigralo v veseloigri Jožeta Kranjca Detektiv Megla, januarja pa prihaja na žalski oder Gledališče Tone Čufar Jesenice s komedijo Raya Coneya Pokvarjeno. Kot zadnje bo v marcu ali aprilu Prešernovo gledališče Kranj predstavilo še komedijo Mortimer-Coo-ka Kadar mačke ni doma. Gre za nadaljevanje igre Zbeži od žene, tako da si lahko ponovno obetamo veliko smeha, čeprav predstava šele nastaja. V Žalcu se nam torej spet obetajo prijetni gledališki večeri. Abonenti so bili o datumih predstav že obveščeni, zaradi dragega oglaševanja in ker je dvorana za vse predstave že razprodana, pa dodatnega obveščanja preko plakatov ne bo. Vstopnic bo v prosti prodaji samo toliko, kolikor bo v dvorani dodatnih sedežev. K. R. Družina-zibelka otroštva Pretekla gledališka sezona se je v Žalcu končala nadvse uspešno. Kljub sprva zelo slabemu odzivu, je bil abonma razprodan takoj, ko je Zavod za kulturo s pomočjo pokroviteljev znižal njegovo ceno. Letos podobnih težav ni bito. Cena je ostala enaka (3.500 sit), prav tako pa tudi programska zasnova abonmaja. Prevladujejo namreč komedije, te pa si ljudje očitno najraje ogledajo. Tako je bil letošnji abonma razprodan kmalu po začetku vpisa, 3. oktobra pa so si abonenti tudi že lahko ogledali prvo predstavo. Izmed petih slovenskih gledališč je tako prvo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko z igro Marca Camolettija Pridi gola na večerjo. Komedijo je režiral Zvone Šedlbauer. Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Maja Vidmar, Jožef Ropoša, Borut Veselko in Boris Kerč so Ivan Arzenšek: Brez kulture je življenje prazno Na osnovni šoli Vere Šlander Polzela so pouk ob tednu otroka pripravili nekoliko drugače. Poimenovali so ga Moč prijazne besede. Tako so ves minuli teden potekale razne prireditve. Med drugim so člani krožka Prvi roditeljski sestanek za starše na Osnovni šoli Šempeter ni bil tak, kot večina drugih. Bil je nekaj posebnega... Na tem prvem srečanju s starši v letošnjem šolskem letu smo učenci s pomočjo učiteljev predstavili naš projekt z naslovom Družina. Ankete, zdravje v družini, družinske večere in igrice, šport v družini, pa pesmi, begunske družine, šolske družine, otroške igre in družinski album, drevo življenja, celo modno revijo so si lahko obiskovalci ogledali v dobri urici zanimivega programa, ki smo jim ga pripravili. Naša posebna gostja je bila gospa Marjetka Čas iz Ljubljane, ki je povedala nekaj besed o projektu Upanje 2000, ki je prav tako povezan z družino. Program so pope- strili še otroški pevski zbor Vrtnica pod vodstvom Valerije Dolar in plesna skupna pod vodstvom Bernarde Gramc, ki je bila tudi vodja vsega programa. Prvi vtisi o srečanju so zelo dobri. Z delom smo vsi zadovoljni. Učenci si želimo še več sodelovanja s starši in učitelji - ne le ob roditeljskih sestankih, ampak tudi v vsakdanjih šolskih dneh. S tem projektom smo hoteli opozoriti, da starši premalo časa posvečajo otrokom. Želimo pa si, da bi bile (kljub naglici in preobremenjenosti staršev) današnje družine bolj podobne nekdanjim, ki so bile kljub skromnosti vedno toplo zavetje otrokom - res prave zibelke otroštva. Ana Bojinovič Jako menijo tisti, ki se s kulturno dejavnostjo ukvarjajo poklicno ali amatersko, številni dru--gi pa to praznino začutijo šele takrat, ko kulturna dejavnost zamre. Ivan Arzenšek, sicer kaplan v Petrovčah, je predsednik tukajšnjega kulturnega društva. Njemu smo zastavili vprašanje, kaj je kultura. Svoj pogled na to je opisal takole: »Kultura nasploh je srečanje človeka s prirodo, je nekaj, kar oblikuje življenjski prostor. Poznamo pa kulturo v ožjem smislu. Sem spadajo vse vede, ki se ukvarjajo s čiovekom. To so tehnika, ekonomija, etika, reUgha, politika, posebno pa vse vrste umetnosti, ki jim je smisel in cilj človek. Ob lepi pesmi, sliki ali melodiji se prebudi v človeku tisto, kar je v njem najžlahtnejšega. Zato lahko rečemo, da je kultura vse tisto, kar človeka osvešča, plemeniti in mu pomaga, da obvladuje svoje naravne nagone. Kultura ima tudi družbeno vlogo. Od razvoja kulture je odvisen naš narodni obstoj, v njem se naš narod uveljavlja in dokazuje. Zato mislim, da je treba razvijati tako profesionalno kot amatersko kulturo. V primeru ljubiteljske ali amaterske kulture gre za čas in odrekanje zaradi duhovne obogatitve človeka. Iz amaterske kulture prihajajo poklicni kulturniki. Amaterska kultura spodbuja prijateljstvo in pristne odnose med ljudmi ter goji čut za lepoto v človeku. Vodilo ljubiteljske kulture je: iskati lepo, dobro, resnično in plemenito. Del tega odkrivamo ob lepem petju, ob branju dobre knjige ali ob spremljanju gledališke predstave.« O kulturi v Petrovčah pa je dejal: »Pred dvema letoma, ko sem prevzel to dolžnost, sta delovali dve sekciji, in sicer moški pevski zbor in krajevna knjižnica. Od lani deluje še mešani pevski zbor, obuditi nameravamo še gledališko dejavnost. Naše društvo dobro sodeluje z Osnovno šoto Petrovče. Seveda pa tudi nas tarejo finančne težave, tako da na področju kulture ne moremo storiti toliko, kot bi radi. Dvorana v Zadružnem domu je slabo opremljena, lani nam je uspelo kupiti dvesto stotov. Sredstva za nakup smo zbrali na več koncertih obeh zborov, pripravili smo kulturni večer s prof. Orožnovo na temo Novo Celje in Fani Hausmann, večer z Milošem Mikelnom in prof. Ljerko Godicl. Pri nas so nastopili kulturniki iz Tabora z Vdovo Rošlinko in Radio Slovenija s kvizom Quo vadiš. Več koncertov je bito tudi v cerkvi, in sicer so peli mešani pevski zbor Pro mušica iz Maribora, mešani pevski zbor Mavrica iz Spodnje vasi pri Kamniku in domači mešani pevski zbor in zbor Kovinotehne iz Celja. Pri nas so gostovali tudi Kamniški koledniki, pa še druge prireditve smo imeli. Glede na možnosti mislim, da je bito kulturno življenje v Petrovčah v zadnjem letu pestro in dovolj bogato. Seveda pa si želimo še več.« TONE TAVČAR Utrinek z okrogle mize o komunikaciji (v sredini Olga Hočevar, idejna pobudnica Tedna brez torbic) OZN spregovorili o otrokovih pravicah in dolžnostih, v torek so sicer imeli pouk, vendar s pomočjo učnih lističev, videa, nekateri pa so se odpravili v naravo. Učenci pred-. metne stopnje so si v sredo ogledali film Kremenčkovi in nato delo nadaljevali v filmski delavnici, v četrtek so imeli športni dan, najmlajši so si ogledali film Sam doma, za učence predmetne stopnje so organizirali športne igre v orientaciji. Ves teden so v knjižnici organizirali ure pravljic, v petek so imeli naravoslovni dan in gospodinjske dneve ter ekskurzije. Se posebno živahno pa je bilo v soboto, ko so na stežaj odprli šolska vrata staršem in jih seznanili z interesnimi dejavnostmi. Obisk staršev je bil več kot pričakovan. T. T. Vse ljubitelje filmov obveščamo, da bomo od novembra 1994 do junija 1995 zopet organizirali filmsko gledališče. Na ogled vam ponujamo deset kakovostnih, umetniških, nekomercialnih filmov, ki so bili nagrajeni na filmskih festivalih ali pa so poželi hvalo gledalcev in kritikov. Filmi bodo na programu enkrat ati dvakrat mesečno, ob četrtkih ali torkih ob 20. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. V letu 1994 vam v okviru filmskega gledališča ponujamo: 10. novembra: ljubezensko dramo Dežela senc (igrata Anthony Hopkins, Debra Winger) 8. decembra: kitajsko dramo Zbogom, moja konkubina (film si je lani v Cannesu delil zlato palmo s filmom Klavir). Načrtujemo, da vam bomo v letu 1995 pokazali še filme: Modro, poljsko—francoski film Krzystofa Kieslowskega, Noč na zemlji režiserja Jima Jarmuscha, Kratke zgodbe Roberta Altmana, zmagovalca na tekmovanju za oskarje leta 1994 in še štiri druge (odvisno od programa slovenskih distributerjev za leto 1995). O filmih in datumih predstav vas bomo obveščali, če boste kupili abonmajsko karto za deset predstav. Kupite jo lahko na upravi Zavoda za kulturo (tel.: 715S17), in stane 3000 SIT. Prosimo pa vas, da to opravite do 4. novembra. Vstopnice za posamezen film boste lahko kupili pred vsako predstavo, le da bodo dražje. Vabimo vas torej, da si vzamete čas za nekaj res dobrih, tudi neameriških filmov, ki drugače redko zaidejo v naš kino. Mojca Nahtigal MOČ PRIJAZNE BESEDE TRGOVINA VITKA BREDA ČUVAN Šlandrov trg 23, Žalec tel. 714-666 od 26,10. do 15. 11. 94: VZEMI DANES, PLAČAJ JUTRI. Prenovljeno GOSTIŠČE PRI KOLODVORU GOSTIŠČE PRI KOLODVORU ljučene družbe, kot je na primer ure, ob sobotah od 6. do 14. ure, je znano predvsem po pripravlja- praznovanje abrahama. Na njiho- ob nedeljah pa od 10. do 16. ure. nju toplih obrokov. Gostje, med vem jedilnem listu sicer ne boste Vse to seveda ne velja za poseb-katerimi je veliko abonentov, lah- našli kakšnih kulinaričnih akroba- ne priložnosti, kakršna bo marti-ko vsak dan izbirajo med dvema cij, boste pa jedli dobro in po do- nov večer z gosko ali večer za vrstama malic, naročijo lahko ko- mače. Med drugim ponujajo zaključene družbe. Če tudi vi prisilo ali posebej pripravljene jedi. hmeljarski prigrizek, pa domače pravljate kakšno praznovanje v Ob nedeljah V GOSTIŠČU PRI gotove jedi in tudi brezmesne je- družbi sorodnikov in prijateljev, KOLODVORU strežejo z nedelj- di, kot je zelenjavni krožnik. pokličite po telefonu 714-170. skim kosilom, pripravljajo pa tu- GOSTIŠČE PRI KOLODVORU Vabi vas Gostišče pri kolo-di posebne aranžmaje za žak- je odprto vsak dan od 7 do 22. dvoru! Industrijska prodaja Rašice v Žalcu REDWOOD d.o.o. za proizvodnjo, trgovino in storitve 63312 Prebold Sv. Lovrenc 79 tel. 063/723-202 mobitel: 0609/619-124 Lastniki gozdov, pozor! — Odkupujemo vse vrste okroglega lesa po konkurenčnih cenah. Plačilo po dogovoru! — Nudimo tudi vse žagarske usluge po zelo ugodnih cenah. Pri večji količini popust! Obiščite nas ali pokličite po telefonu! sa/ott meta obvešča cenjene stranke, da obratujemo v novem frizerskem salonu v Vrečarjevi 1, v Žalcu (poleg mizarstva Strahovnik). Vsak mesec pripravljamo posebne ugodnosti -prepričajte se! V novembru trajna samo 2.900 SIT. Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. Vabljeni v frizerski salon »PATRICIA«! va polzelska restavracija V začetku oktobra je Alenka Forjan v Vrečarjevi ulici v Žalcu odprla prodajalno, v kateri kupcem ponuja izdelke Rašice po industrijskih cenah. Odveč je poudarjati, da so odlične Rašici-ne pletenine za ženske, moške in otroke občutno cenejše kot v drugih trgovinah, poleg tega pa pripravljajo še sezonska znižanja (v tem času poletnih oblačil) in razne akcije. Ena od njih poteka te dni, ko lahko kilogram volne dobite že za kar neverjetnih 500 tolarjev! Obiščite nas v Vrečarjevi ulici! Prodajalna je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Družina Lešnik s Polzele, ki upravlja podjetje Dalex in istoimenski frizerski salon, je v svoji poslovni stavbi na Polzeli, pri odcepu ceste za Velenje, odprla še restavracijo Olymp. Nove, lepo urejene gostinske prostore so odprli ob krajevnem prazniku. Odločitev za gostinski lokal ni presenetljiva, saj ima gostinstvo pri Lešniku tradicijo. Sla- vica in Miro Lešnik sta imela namreč restavracijo v Nemčiji, oče Mirka Lešnika pa je tudi bil znan gostinec. Restavracija, v kateri ne bodo stregli za točilnim pultom, si bo skušala uveljaviti ime z dobro kuhinjo. Tehnična opremljenost in kuharska zasedba sta takšni, da bi v tem lahko uspeli. Tudi ponudba jedilnika je zelo pestra in vsebuje domače jedi, kla- PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje popravljamo hitro In kakovostno. Toni Kitek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256 DUSETI d.o.o. POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC IZDELKOV •lonsered stihi: VELIKA IZBIRA MOTORNIH ZAG REZERVNI DEL! ZA MOTORNE ŽAGE MEČI, VERIGE, POGONSKI ZOBNIKI za vse vrste motornih žag OLJA ZA MEŠANICO IN ZA VERIGE MOTORNIH ŽAG GOZDARSKA OPREMA Odprto: vsak dan od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure Informacije na telefonu 721-137 VABUENI! AVTO ŠOLA BRINOVEC ORGANIZIRAMO TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV, ki se bo pričel 14.11.1994 v poslovnem centru KORONA (za tržnico) v Žalcu. V mesecu novembru bomo organizirali tudi tečaj iz varstva pri delu za traktorski izpit (»F« kat.). Prijave zbiramo vsak dan od 8. do 16. ure po tel. 714-175, 713-188 in 0609-611-140 ali v pisarni av-tošole, Ul. talcev 3 v Žalcu. Podjetniki, obrtniki, trgovci... POZOR! — poslovne vizitke 25.00 SIT — koledarčki žepni 35.00 SIT tel. 723-415 Šempeter 17 tel. 063 70-015 Delovni čas: Vsak dan 9-12 15-18 sob. 9-12 — Prodaja zlatih izdelkov po zelo ugodnih cenah. — Popravila in izdelava zlatih izdelkov po naročilu. NOVO: prodaja in popravila ur. Toplotna Tehnika Klimatizacija Regulacije GOJZDNIK * servis oljnih in plinskih gorilcev ter klimatskih naprav * montaža * dobava Gotovlje 138/E tel.: 063/711-606 sično ponudbo, hišne specialitete, ribe in morske sadeže, solatni bife ter nedeljska in poslovna kosila. Ponudba nove restavracije je cenovno zelo ugodna. Restavracija je dovolj velika tudi za razne druge slovesnosti, kot so poroke in podobno. Restavracija je odprta vsak dan od 10. do 23. ure, lahko pa jih tudi pokličete po telefonu 720391 ali 720510 in po fa-xu 720-664. Čokoladni atelje Dobnik V prejšnji številki Savinjčana smo predstavili Čokoladni atelje Dobnik, v katerem nastajajo zanimive slaščice, imenovane praline. V sestavku je prišlo do tiskarskega škrata pri telefonski številki, pravilna je namreč 713-873. Za napako se opravičujemo. Trgovina in šiviljstvo Žalec Ulica talcev 3, Žalec (tel. 714-175) Vrhunska ponudba. uvoženega blaga po ugodnih cenah. Velika izbira termo velurjev. Šivanje po meri za vsak okus! TRGOVINA ORION- PLUS Šešče pri Preboldu (v Zadružnem domu) Po ugodnih cenah: bela moka tip 500 10/1 — 1 kg goveja kocka Podravka 132 g napolitanke Nougat 200 g napolitanke Nougat 100 g mehčalec Silan 4 I Belle de jour sveče od do pralni prašek Oskar 3/1 pralni prašek Floi 4,6 kg bunde — ž., m. otr. trenirke trenirke za odrasle Se priporočamo! 5700 199.00 79.00 . 39.00 590.00 999.00 79.00 130.00 460.00 1450.00 7500.00 1.650.00 2.250.00 Izjava za javnost ali zakaj se sprenevedamo ______________________________________________ Krajevni odbor SDSS Vransko, Braslovče, Polzela in Prebold, krajevni odbori SKD Vransko, Braslovče, Polzela, Sv. Jurij ob Taboru-Tabor, Sv. Pavel pri Prebol-: du-Prebold, Sv. Peter v Sp. Savinjski ctolini-Šempeter, krajevna odbora SLS in Tabor, občinski odbor SKD Žalec, občinski odbor SLS Žalec podružnica Sp. Sav. dolina ter vodstva KS Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko so pred nekaj dnevi (v nabiralniku sem jo našel 14. oktobra 1994) napisala Izjavo za javnost. Izjava je bila objavljena v več časopisih. Na to izjavo, v kateri kar mrgoli (milo rečeno) sprenevedanja in potvarjanja dejstev, jim moram napisati nekaj NESPORNIH DEJSTEV Presenečenje in globoko zaskrbljenost nad odločitvijo državnega zbora izražajo podpisniki in trdijo, da je ta odločitev v nasprotju s strokovnim predtogom vladne komisije. Le-ta je namreč predlagala na območju sedanje občine Žalec pet novih občin in na referendumu izglasovano občino Tabor. Strokovnih podlag, tia osnovi katerih je predlog nastal, ne poznam, zato o predlogu s te plati ne morem polemizirati. Gospodom podpisnikom in njihovim strankam pa so prav gotovo poznani rezultati nedavnega referenduma, na katerem so le v sedanji KS Tabor izglasovali samostojno občino, drugod pa ne. Če je torej taka odločitev v nasprotju s stroko in evropsko listino o tokalni samoupravi, zanesljivo NI V NASPROTJU Z VOLJO NAŠIH LJUDI. Le-ta (volja ljudi namreč) pa bi morala biti sveta vsakemu poštenemu politiku. Pravite, da vam taka odločitev onemogoča neposredno odločanje o lokalnih zadevah in neposredno voljenje svojih predstavnikov v občinske svete. Saj ni mogoče, da ne vi ne vaše stranke ne veste, da je po odloku, sprejetem na seji zborov SO Žalec, teritorij občine razdeljen na več volilnih enot, v katerih se voli od pet do sedem svetnikov. Res ni nikjer zapisano, da bodo izvoljeni »vaši ljudje«, bodo pa zanesljivo ljudje iz vaših krajev in zaselkov. Pa ne, da se teh ljudi že vnaprej odrekate samo zato, ker mogoče ne bodo »vaši« Višek sprenevedanja pomeni vaša resnična zaskrbljenost ob dejstvu, da je takšna odločitev v državnem zboru sploh lahko bila sprejeta. Samo malo računanja na pamet nam pove, da sprejem tega zakona (in kasnejša potrditev po suspenzivnem vetu državnega sveta) ni bil možen, ne da bi zanj glasovalo vsaj nekaj vaših poslancev. Zakaj? Združena lista socialnih demokratov je javno povedala, da nasprotuje sprejemanju tako pomembnih odločitev na hitro in na silo. Liberalna demokracija (vi p omenjate kot t isto, katere posamezniki si prizadevajo še bolj centralizirati upravljanje in javno porabo — tu se z vami strinjam) sama ima premalo glasov za sprejetje tega zakona. Iz tega izhaja... In ne pzabi-rno, predsednik strokovne komisije je takoj po sprejetju zakona odstopil. Kakorkoli. Zakon imamo ne glede na to, kako je bil sprejet. Tudi to je demokracija. Vblitve bodo v približno taki občini, kot so jo ljudje želeli. Ob vsej vaši skrbi in prizadetosti pa se čudim, da niste nič zaskrbljeni in prizadeti, ker je bila KS Vinska Gora »odstopljena« v občino Velenje! Neki zeta pameten človek je že davno tega povedat, da ima ljudstvo takšno oblast, kakršno sl zasluži. Kristijan Markovič Prebold Območnemu odboru SDSS Žalec v premislek______________________ Od območnega odbora SDSS Žalec, bi Ne le človek tudi žival ima svoje pravice!______ pričakoval boij pameten odgovor na moj članek. Gospod Kindlhofer, natresli ste nekaj fraz, ki nimajo nobene zveze s stvarnostjo. Meni vračate nasiov v premislek. Verjemite mi, da sem dobro premislil, predno sem vas opozorit na cinizem pri ločevanju upokojencev in enačenju s privilegiranimi Neslovenci. Pravite, da ni važno, če nisem član Združene liste, da je važno, kaj mislim. Gospod Kindlhofer, jaz vas sicer ne poznam, j» vašem psihološkem ugotavljanju pa bi sodil, da ste odličen parapsiholog. Brati misli nekoga, ki ga ne poznate, ni dano vsakemu. Po vašem pa je tudi misliti prepovedano. Očitate mi, da še vedno pripadam neki stranki, kljub temu da ne plačujem članarine, ta očitek je običajen primer intrigantstva vaše stranke. O mojih moralnih vrednotah pa lahko sodijo moji krajani, ne Vi, g, Kindlhofer. Priporočam pa vam, da se seznanite z moralnimi vrednotami vašega suflerja, predsednika krajevnega odj»ra vaše stranke in bivšega člana Slovenskih krščanskih demokratov vprašate, zakaj je zapustil njihovo stranko. Gospod Kindlhofer, priporočate mi prečitati program vaše stran-. ke. Ne vem, za kakega naivca me imate, ker iz lastnih izkušenj veste, da so programi vseh strank le sredstvo za zavajanje. ljudi, saj so delani po enem kopitu. Upokojenci in vsi pošteni ljudje smo zad-njaJeta doživeli preveč razočaranj, da bi.še: verjeli političnim propagandam. Gospod Kindlhofer, iz kakih vrednot izhaja vaša stranka, me res ne zanima, saj papir vse prenese. Sporno se mi zdi, ko pravite, da vaša stranka izhaja iz vrednot evropske socialne demokracije; zakaj vas potem Evropa ne sprejme v članstvo? Pravite tudi, da ste politično opredeljeni kot levo krilo demokratične sredine — smešno. Kam spadate, ste potrdili s (Dodpisom o partnerstvo s skrajno desnico. Da ste v Lifcsojah ustanovili odbor vaše stranke — temu bi lahko rekli tudi odbor privatnikov. Nimam nič proti, v pluralni družbi je to normalno. Pomislek imam le, ko pravite, da se je v Libojah pridružilo vaši stranki veliko mladih in starih, med njimi mnogo upokojencev. Ne vem, koliko po vašem pomeni mnogo. Vem, da ste z zavajanjem dobili nekaj zapeljancev, sem pa prepričan, da bodo sčasoma uvideli, da so bili izigrani. Glede načina pridobivanja vašega članstva in načina dela vašega krajevnega odbora v Libojah pa mogoče kdaj drugič, če bo potrebno. Gospod Kindlhofer, pravite, da mi je janša največje zlo. Ne, nič nimam proti vodstvu vaše stranke, ne proti g. Janši, tudi proti g. Pučniku ne, kot osebam, moti me le njihova revanšistična politika. Pravite, da bodo postavili Janši spomenik. Saj ne bo prvi, veliko jih je že bilo postavljenih zadnja leta predvsem na Dolenjskem, samo napisi so sporni. Vaša prepričljiva razlaga o odpravi socialnih razlik je le politična floskula. Tudi vaša stranka je v prvi slovenski vladi po osamosvojitvi pomagala uveljaviti sistem divjega kapitalizma, ki dopušča izkoriščanje nižjega sloja prebivalstva. Zato je prišlo do velikega razslojevanja, na eni strani se širi krog bogatih, na drugi strani pa mnogim ni zagotovljena osnovna socialna varnost. Če omenim samo odnos do upokojencev. Vemo, da se samo socialna politika kroji v parlamentu, ne s strankarskimi programi, vemo pa tudi, da poslanci desnih strank, med njimi tudi vaši, vedno glasujejo v škodo upokojencev. Bojimo se, da nam bodo stranke slovenske jx>mladi s spremembo nove pokojninske zakonodaje prinesle črno jesen. Če bo drugače, vam bomo upokojenci zelo hvaležni. Dokazano je, da je nepopisno trpljenje, ki ga utrpi vsak dan na tisoče živali, delo človeških rok. Živali mučijo zaradi surovosti, malomarnosti, neznanja, pridobitništva. Vsa društva za varstvo in proti mučenju živali so prek svojih članov in vestnih občanov dolžna ukrepati prek policijskih postaj in prijavljati sodniku za prekrške vsakršno mučenje ter druge vrste zapostavljanja nemočnih živali, ki so prepuščene na milost in nemilost ljudem. Na podeželju opažamo posebno krutost do psov čuvajev. Opozarjamo, da je dolžnost gospodarjev priskrbeti za pse primerne življenjske p»goje. Če je pes privezan, mora nujno imeti usnjeno ovratnico, veriga pa naj ne bi bila krajša od 3 metrov. Imeti mora leseno uto, dvignjeno od tal, primerno njegovi velikosti. Pred vhodom naj ima |x>-ložene deske. Ležanje na cementni podlagi je za psa škodljivo — lahko zboli, dobi revmo. Pes mora imeti na sončni pripeki dosti sence. Pozimi naj mu bo zagotovljeno zavetje pred mrazom in drugimi vremenskimi neprilikami (vlaga, prepih), posebno to velja za pse, ki imajo kratko dlako. Poleg dnevnega toplega obroka hrane morajo imeti psi dosti sveže pitne vode. Pes je človeku najboljši prijatelj, podarite mu kakšno besedo, pobožajte ga, spustite ga večkrat z verige in iz pesjaka, naj se sprosti, hvaležen vam bo. Zavedati se moramo, da so živali živa bitja, odvisna od nas. Ravno tako čutijo žejo, lakoto, bolečino, strah pred trpinčenjem kot človek, zato bodimo humani do njih. Ne mučimo jih! Člani društva dobivamo večkrat pritožbe o ravnanju z živalmi, ki jih imajo lastniki v stanovanjskih naseljih (blokih), in opozarjamo, da je odnos marsikaterega lastnika do živali v blokih zelo slab, pa naj si bo pes, mačka ali druge male živali. Pa poglejmo zopet našega prijatelja psa. Dobili smo ga in zaprli v svoje stanovanje, v večini primerov so to sanitarije, hodniki, brez zadostnega zraka. So primeri, da so zaprti v kleteh ali v drvarnicah, na balkonih na sončni pripeki, pozimi pa na mrazu, To je nehumano, to je mučenje živali. Poudarjamo, da potrebuje pes poleg hrane in vode vsakodnevno gibanje. Zavedati se moramo, da mu moramo omogočiti vsakodnevno fiziološko potrebo, pa naj bo vreme lepo ali slabo, in to vsaj štirikrat na dan, drugače pes lahko zboli. Pri tem naj ga lastniki ne vodijo na potrebo na otroška igrišča ali zelenice ali v okolico blokov. Ce pa se že zgodi, da se žival ponesnaži v taki okolici, naj lastnik za njo počisti. Ne pustimo mladega psa hoditi po stopnicah, pokvaril si bo hrbtenico. Psa tudi ne smete puščati ves dan samega. Ko psa dobimo, moramo vedeti,.da bo živel z nami najmanj 10 let. Če se odločimo zanj samo zato, ker smo si to zaželeli mi ali otroci, se pogosto zgodi, da se ga bomo po prvih težavah hoteli znebiti. Psa nimamo več radi, zavržemo ga kot otrok svojo igračo, ki se je naveliča, pogosto se zgodi, da ga celo spodimo, s tem pa ga fizično in psihično prizadenemo. Takšno početje ni človeka vredno in je kaznivo. Da bi se izognili nadpovprečnemu prirastku živali, damo lahko pse in mačke sterilizirati, s tem pa se bomo izognili odvečne jeze ali celo nehumanega pobijanja živali. Naši člani — kontrolorji so naleteli na veliko primerov, ko so bili psi čuvaji zaprti v zapuščenih barakah, kolibah, skednjih, skladiščih, drvarnicah, celo priklenjeni ob med tednom praznih vikendih ali novogradnjah. Preden si nabavimo psa, se zato vprašajmo: ali smo zmožni skrbeti zanj? BODIMO VENDAR LJUDJE, NE MUČIMO ŽIVAH! DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI CELJE M AC LEVEC Levec 18 v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC telefon.: 063/27-409, fax: 28-708 Prodaja MERCEDES —BENZ avtomobilov: HONDA in drugih vozil Iz programa AUTOCOMMERCE! POSEBNA PONUDBA: po izjemnih cenah na zalogi - dobava takoj - vozila MERCEDES - BENZ C-model in E-model (zelo ugodno) HONDA-1.5 DX že za 26.750 DEM MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT ALI LEASING za vsa vozila iz programa AUTOCOMMERCE! Alojz Kotar Kasaze 10/b BOST TRGOVINA d. o. o. Podvin 201, ŽALEC,tel. 063-714-694 Po ugodnih pogojih nudimo: - ŽIVILA - ČISTILA - KOZMETIKO - MODNO KONFEKCIJO SPREJEMAMO NAROČILA PO TELEFONU! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Odpiralni čas: vsak dan (razen nedelje) od 8. do 21 ure! PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE , Parižlje 1, Braslovče NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE: TEL 0631720-181 TEL. IN FAX. 0631720-065 MOBITEL 0609-617-441 ?\ MATERIAL ZA: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVOD iTTE # * MONTAŽO 1 * UGODNE CENE S POPUSTI * SANITARNA KERAMIKA PRIBOR ZA ZALIVANJE, ČRPALKE 'VODNE ČRPALKE Pridite in se prepričajte o kompletni ponudbi v naši trgovini. Izredno ugodno vam nudimo RADIATORJE KORADO, RADIATORJE AKLIMAT in vse ostale radiatorje. Material vam na željo dostavimo. Nudimo vam možnost obročnega odplačevanja ali popust na plačilo z gotovino. IZREDNE CENE ZA NAKUP Z BANČNIMI KREDITI! Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo! Od Žalca do Grossglocknerja - še enkrat Spoštovana Igor in Timotej! Vajin članek o junaškem kolesarjenju na najvisji vrh Avstrije. 3798 metrov visok Grossglockner, sem prebral kar petkrat. Le kako vama je to uspelo> Končne (in najzahtevnejše) smeri namreč nista navedla. Ali sta vozila čez ledenik Pasterze (Pastirica) in potem približno 800 metrov po skoraj navpični, delno zaledeneli in na nekaterih mestih previsni steni, kjer je žal zdrknilo že Veliko sijajnih plezalcev, ali morda čez kals.kjerje strmina nekoliko blažja, ali pa morda kar iž vasice Heiligenblut čez Lie-tertal do Salmove koče in nato naprej do zgornjega ledenika .po njem na Adlersruhe in nato na sam vrhi Dajta, opišita Se ta del vajinega junaške- fa »gira* s kolesi - to bo zagotovo zanimalo vse bralce vajinega pnspev-a. ki sta ga, kot navajata, napisala z velikim zadovoljstvom. Ni kaj. Tudi jaz bi bil Se kako ponosen in zadovoljen, če bi mi takole z levo nogo uspel tak edinstven podvig! ja - morda pa sta pripedalala vajin vzpon po široki asfaltirani in ponekod tlakovani visokogorski cesti le do parkiriščnc ploščadi Frei-Wandek (ki sicer leži v višini naše Ojstrice, a pot do njega z gorskim kolesom ne predstavlja kaj posebnega) in od tam občudovala vajin vrhi Fanta, ne nas flancat, vsaj nas planince ne... Pa lep planinski pozdrav! A. Laznik P.S. Če morda ne želita javne objave vajinega zadnjega dela poti, mi to, prosim, sporočita na moj naslov, ki ga dobita v uredništvu. Kasaze 95,63301 PETROVČE Tel.: 063/707 330, 708 182 Fax.: 063/708 279 Po 1. novembru pričnemo prodajati sadne sadike vseh vrst, zelo kakovostne TRGOVINA Prodajalna gradbenega in tehničnega blaga 63311 ŠEMPETER - DOBERTEŠA VAS 46B telefon: 063/721-482 POSEBNA PONUDBA V NOVEMBRU! - KLJUKE ZA VRATA (MEDENINA), - RADIATORJI KORADO, - KERAMIČNE PLOŠČICE, - OPREMA ZA KOPALNICE. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE! BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! Odpiralni čas: vsak dan od 8, do 17. ure, ____ob sobotah od 8. do 12. ure._________ CVTflLlČM^. tel.: 725-320 vos vabi k ugodnim nakupom blaga široke potrošnje, cvetja in sveč. Še vedno veljajo ugodni nakupi za upokojence, ki imajo zadnjega ter 1. in 2. v mesecu pri nakupu nad 2.000 sit 10% popusta! Lokal bo odprt tudi med prazniki! kolektiv trgovine LIPC A PROMARGT «5.0,0. KMETIJSKO-VRTNARSKA TRGOVINA ŠPORN Parižlje 38 e^Braslovče, (063) 721-117 VAM NUDI * pesek, nagrobni - beli marmor 796.00 SIT * sveča - kapelica že za 73,00 SiT * zemlja za grobove - Črna že za 239.00 SIT * Posebej za vas smo nabavili visokotlačne aparate KARCHER za pranje kmetijske mehanizacije že za 33.500,00 SIT Vabljeni ste v prenovljeno in razširjeno trgovino, kjer boste izbirali sami! Savinjčan .. Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Oh, ta ropot V času, ko se pogosto pogovarjamo o različnih oblikah onesnaževanja naše okolice, pozabljamo na enega najpomembnejših »onesnaževalcev«, t. j. na ropot. Vzrok temu je dejstvo, da ga ne vidimo, da ne leži ob cesti, da se v zraku ne vidi kot npr. oblak dima, da ne onesnažuje pitne vode. A vendar ga občutimo. Čeprav mine, lahko na zdravju pusti nepopravljive posledice. Kaj je ropot? Ropot je vsak nezaželen zvok. Vsak zvočni pojav, ki nas moti tako pri delu kot tudi pri počitku, najsi bo pri športu, kulturnem užitku ali spanju, je ropot. Ni odvisen od jakosti, važno je, da ga doživljamo kot motnjo — npr. moti nas tudi šepetanje soseda v gledališču, če želimo zbrano poslušati predstavo. Enako nas moti močan zvok krožne žage, ko se ob njej ne moremo pogovarjati. Vrsta ropota Glede na izvor ločimo ropot, ki ga povzročajo naravni pojavi (grmenje, veter, šumenje vode), in tistega, ki ga povzroča človek. Ropot v naravi večinoma ne povzroča okvar zdravja. Glavni krivec za okvare zdravja s povzročanjem ropota je človek. Kjer se pojavi človek, povzroča ropot —-tako v delovnem okolju kot v okolju, kjer preživi ostali del dneva in noči. Ropot v delovnem okolju Čas modernizacije je prinesel številne novosti, večinoma v obliki strojev. Delo je hitreje opravljeno, tako v tovarni kot tudi na polju. Seveda pa skoraj vsi ti stroji tudi ropotajo. Ko skoncentrirano delamo, včasih tega ropota sploh ne zaznamo. Napačno je mišljenje, da se na ropot lahko navadimo. Pri delu ločimo glede na povzročitelja in doživljanje motnje tri vrste ropota — tisti, ki ga pov- zročamo sami, nas najmanj moti. Ropot, ki ga povzročajo sodelavci s svojimi stroji, nas najbolj moti. Ropot neproizvodnih naprav (npr. klimatska naprava, hrup z ulice) je kot moteč faktor nekje na sredini med prvima dvema. Ropot v urbanem okolju Tam, kjer živimo, je ropota več vrst. Doma ga povzročamo z gospodinjskimi stroji. Nekateri navijejo radio tako glasno, da morajo poslušati tudi vsi sosedje v bloku ali vsa vas. Na cesti ropotajo avtomobili, motoristi in mopedisti, po možnosti brez dušilcev na izpušnih ceveh. Vpliv ropota na zdravje _ Različne vrste ropota, jakosti in trajanje delujejo na človeški organizem različno. Pri delu v hrupu se moramo bolj skoncentrirati, zato se hitreje utrudimo, zmanjša se kvaliteta dela, pri delu pa delavec sčasoma naredi vse več napak. Zaradi tega je za različna dela predpisana različno dovoljena jakost ropota. Seveda ropot vpliva tudi direktno na sluh, pa tudi na možgane, srce, krvne žile in prebavila. Kako preprečiti škodljiv vpliv ropota? Najenostavneje bi seveda bilo ne uporabljati ropotajočih strojev. Temu se seveda ni mogoče izogniti, zato v službi uporabljamo v kritičnem ropotu osebna zaščitna sredstva za sluh — posebne čepke, glušnike, v najhujšem ropotu pa zaščitne čelade, ki varujejo tudi lobanjo pred delovanjem vibracij. Zapomnimo si: navadna vata v ušesih ščiti samo pred prahom, pred ropotom pa prav nič! Tudi pri kmečkih opravilih je prisoten ropot, žal pa se le redko opazi primerna uporaba zaščitnih sredstev. Potrebno se je zaščititi pri delu z vsemi vrstami žag, pri ko- VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji PROSIMO, BODITE POZORNI ^ NA NAŠO NOVO %8*/ TELEFONSKO ŠTEVILKO: 702-100 NEKAJ CEN IZ NAŠE PONUDBE • pbtočna črpalka PRUND FOS 25-40 9.900 SIT • mešalni ventil ESBE 5/4” 4.950 SIT • kabel PGP 3X1,5 39 SIT/m • Fi stikalo 25/0,5 4.725 SIT • pipe NOBILI • pipe ARMAL MONTAŽA, DOSTAVA NA DOM, SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE PRIDITE PO PREDRAČUN -VIDELI SE BOMO TUDI POZNEJE! IN NAŠ SLOGAN: BREZ POPUSTOV IZJEMNO UGODNI! TRGOVINA - BISTRO KOŠARICA Pemovo PRI VEL PIREŠICI 17/a Tel. Fax: 063/728-080 * * * ZELO UGODNO * * * * * ZELO UGODNO * * * ZELO UGODNO * Živila: moka TIP 500 25/1 kg 48,90 moka TIP 850 25/1 kg 41,90 moka »Tabolša« t 400 1 kg 79,00 olje zvezda 12/1 165,90 riž 5 kg v vedru 720,00 kava Bar cela kg 1650,00 sladkor 50/1 94,90 raški — super ugodno: Persil 3 kg 849,90 Ariel 24 kg 790,00 Weisse riese 3 kg 699,00 Oskar 3 kg 429,90 živinska krma: koruza kg ječmen kg pesni rezanci kg krmilna moka kg Pri nakupu tehničnega blaga, posode in tekstila možnost plačila na tri čeke, pri nakupu živil nad 7000 SIT pa na dva čeka ali brezplačna dostava na dom. *** KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE * 26.90 21.90 22.90 21.90 Zeliščna drogerija PUR vam predstavlja silnicah, tudi pri vožnji s traktorji taka zaščita ne bi bila odveč. Dolgoletno delo v ropotu brez ustrezne zaščite gotovo tudi kmetu okvari sluh. Pri v podjetju zaposlenih delavcih zakon o varstvu pri delu zahteva obdobne zdravstvene preglede, kjer se pri delu v ropotu odkrivajo že morebitne zgodnje okvare sluha z natančnim pregledom funkcije sluha in tudi preventivno ukrepa — zaščiti pred nadaljnjimi okvarami zdravja. V stanovanjskem naselju se vedno pred tem, ko bomo povzročali ropot, vprašajmo: — Ali je primerna ura za naše povzročanje ropota (za dirke z motorji ali avti ponoči po spalnem naselju)? — Ali moramo prav na tem mestu tako močno ropotati (popravljati in preizkušati avtomobilski motor pred blokom, navijati radio za celo naselje)? — Predvsem pa se vprašajmo, ali bi bili mi sami veseli, če bi blizu nas nekdo tako ropotal, kot nameravamo to počenjati mi sami?! Naša svoboda ropotanja naj bo vedno omejena s svobodo drugih, ki želijo živeti v miru!! Bodimo tudi v tem oziru vljudni do okolice. »Spočijmo si ušesa« Stalno delo in življenje v ropotajočem okolju trajno okvari naše zdravje. To se kaže predvsem v okvari sluha, nervoznosti, notranji organi začno delovati neredno. Tako okvaro prepreči življenje v mirni, neokrnjeni naravi. Tam si človeški organizem nabere novih moči za nove ropotajoče dni. Zato priporočam ob koncu tedna sprehode in izlete v mirno naravo bez prometa in drugih ropotal. Med tednom pa, ko ni časa za izlete, se sproščajmo doma ob pomirjajoči, tihi glasbi, ki nas spominja na naravne zvoke — žuborenje potoka, ptičje petje, šelestenje listja v rahlem vetriču, ki boža naravo in našo dušo. V času, ko se večina ljudi oddaljuje od naravnega načina življenja in se jim grozeče približujejo bolezni zaradi nepravilnega odnosa do življenja, bi se morali vrniti k našim zdravilnim rastlinam, ki nam jih je podarila narava že v pradavnih časih. Dokazano je, da za vsako bolezen raste zelišče. Tako lahko vsak skrbi za svoje zdravje, če skrbno in pravočasno uživa zdravilna zelišča. Mnogo odgovornih zdravnikov svari pred prevelikim uživanjem tablet. Posebno opozarjajo na to, kako so lahko škodljiva sredstva proti bolečinam. Nešteto ljudi jih jemlje brez zdravniškega nadzora, povzročajo pa lahko tudi hude poškodbe organov. Z nasveti želimo bolnim ljudem omogočiti, da se seznanijo z zdravilno močjo in delovanjem pomembnejših rastlin. Tokrat vam predstavljamo ŠVEDSKO GRENČICO, ki je že dolgo poznani eliksir za ohranjanje zdravja. Sestavljena je iz zdravilnih zelišč, ki se nahajajo v večini predpisov starejše evropske farmacevtske literature. To so predvsem odvajalno delujoča in aro-matska zdravilna zelišča. V ŠVEDSKI GRENČICI Mariborskih lekarn so izpuščene vse zdravilne rastline, za katere danes vemo, da nimajo nobenega zdravilnega učinka. Terjak, ki se nahaja kot sestavni del recepta, so uporabljali že zdravniki starih Rimljanov. Sestavljen je predvsem iz lahko hlapljivih olj raznih upra-šenih drog oziroma začimb in konstituensa, ki omogoča izdela- vo bola. Stari rokopisi o ŠVEDSKI GRENČICI govorijo, da prežene bolečine in omotico, krepi spomin in možgane, ozdravi različne izpuščaje, pomaga pri vnetjih grla in izpuščajih v ustnih votlini. Prežene vse trdovratne želodčne težave, pomaga pri zaprtju in hemoroidih. Pri slabokrvnosti povrne izgubljeno barvo, čisti kri in pospešuje njeno kroženje. Kapljice krepijo telo, osvežujejo živce in kri, telo ostane strumno, obraz pa mladosten in lep. Iz starih rokopisov je razvidna čudovita moč te mešanice zelišč. Upravičeno lahko rečemo, da je komaj kakšna bolezen, pri kateri ŠVEDSKA GRENČICA ne bi pomagala ali pa velja vsaj kot osnova za vsako zdravljenje. 18 let Veleblagovnice ' ŽANA Žalec 13 let Prodajnega centra LENA Levec ZANA Ml PRAZNUJEMO - VI PRIHRANITE! UGODNI NAKUPI — JUBILEJNE CENE — DEGUSTACIJE olje SONČNI CVET 11 154,35 SIT pralni prašek MIDA 4,5 kg + darilo 882,77 SIT čokolada CONDOR mlečna 100 g 74,10 SIT . c-r * _ s-rKtf __L/\3 ... ter še mnogo drugih ugodnih izdelkov. vr NEVERJETNE " „0puST. \ tl TANCZ aMA __ SE 4 /O nikh Nf(Äfö7ANA- PRESENEČENJE — RAČUNALNIŠKO VODENA SUPER NAGRADNA IGRA — BINGO VAS NAGRA)U)E! Vsak dan bo naš računalnik srečko naključno izbral več nagrajencev ob nakupu, večjem 2.000 SIT, ter vas nagradil z darilom ali izletom z Žano! Vsak teden pa še super BINGO nagrada. Trgovsko podjetje Žana se vam zahvaljuje za zvestobo in vas vabi in pričakuje v svojih enotah - v veleblagovnici Žana, prodajnem centru Lena Levec in v Žana market Aldo na Ostrožnem TEHNIČNA TRGOVINA Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 vam v sodelovanju z gorenje raalapif PONUJA GOSPODINJSKE APARATE GORENJE Možnost nakupa na 1 + 5 čekov brez obresti oziroma na 1 + 8 z minimalnimi obrestmi * akcija - sušilec perila 39.500 SIT, * ugodno - satelitske antene in antenski material za sprejem Kanala A in VTV Velenje novo * novo od 2. 11. 1994 dalje novo vam nudi v sodelovanju z £775 REZERVNE DELE za pralne stroje, sušilnike, hladilnike, štedilnike, pomivalne stroje... d.o.o. gorenje delovni čas: non-stop od 8. do 19.ure. Industrijska prodajalna Polzela NEKAJ IZ PESTRE PONUDBE: Garderobne omare z drsnimi vrati višine 220 cm, bele, črne dvodelna 22.770,00 SIT tridelna . 28.704,00 SIT samska soba HALA (bela, češnja, bež) 36.570,00 SIT pisalna mza v treh barvan » 7.042,00 SIT regal MIRJAM (3 vertikale) 56.511,00 SIT Sicer pa vam nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih, otroških sob, predsob, kabinetov, pisarn in še in še. Nudimo tudi kvalitetne vzmetnice različnih dimenzij. NE DOVOLITE Sl, DA NAS NE OBIŠČETE! Tei št. 063/720-020 Izvrsten start rokometašic v Rokometašice Žalca hit sezone za vrh lestvice za vsako ceno, kajti prihodnost žalskega rokometnega kluba je mladost igralk. Letošnje okrepitve so bile zadetek v polno, saj ima ekipa na vseh igralnih mestih kakovostne igralke. Ljudje, ki vodijo žalski rokometni klub (predsednik Milan Dolar, tehnični vodja Marjan Golob, trener Aleš Filipčič in drugi), vedo, kaj je organizirano in strokovno delo. Uspešne pa so tudi druge selekcije. Tako druga ekipa uspešno nastopa v II. slovenski ligi, prav tako pa tudi starejše deklice, ki so v prvem srečanju prvenstvenega tekmovanja premagale ekipo Rač kar z 29 :4 in Branik s 25 :6. T. TAVČAR GRIŽE: Planinska orientacija_______________ Planinsko društvo Zabukovica-Griže je pripravilo tekmovanje v planinski orientaciji. Orientacijskega tekmovanja se je udeležilo 17 tričlanskih ekip. Največ znanja v hoji po neznanem terenu s pomočjo kompasa sta pokazali, pri pionirjih in članih, ekipi PD Zabukovica-Griže. Pri članih je bila druga ekipa PD Slivnica pri Celju. Pri mladincih pa je bila prva ekipa tabornikov Temni rovi iz Griž (na sliki), druga pa ekipa Slivničanov. - T. T. Uspeh mladih karateistov Prejšnjo nedeljo je Karate klub Žalec odlično pripravil ekipno državno prvenstvo za mlajše kategorije. Nastopilo je 35 ekip s 127 tekmovalci iz 21 klubov. Najuspešnejši so bili domači karateisti. V kategoriji starejših dečkov je ekipa Žalca skupaj z Oplotnico zasedla tretje mesto. Prvi je bil klub Emona Ljubljana, drugi pa Farum Ljubljana. Starejše deklice: 1. Kolektor Idrija, 2. Petovia Ptuj, 3. Murska Sobota. Pri mlajših mladincih so prvo mesto osvojili Žalčani pred Kranjem, tretje mesto pa si delita Olimpija Ljubljana in Maribor Branik. Tudi pri starejših mladincih so državni prvaki postali Žalčani, druga je bila ekipa iz Škofje Loke, tretja pa Maribor in Tika Trbovlje. T. T. Na Polezli so v okviru krajevnega praznika pripravili duatlon, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot sto udeležencev iz raznih krajev Slovenije. Nastopili so v teku in kolesarjenju, proge pa so bile po kategorijah različno dolge. Zmagovalci v posameznih kategorijah so postali: pri mladincih letnik 82/83 Klemen Urh, pri Z vsem, kar so nam v letošnjem prvenstvenem tekmovanju v slovenski košarkarski ligi A-1 prikazali košarkarji Kovinotehne, smo lahko zares zadovoljni. Tudi v evropskem pokalu so se uvrstili v 3. kolo. Košarkarji Kovinotehne s Polzele so po sedmem kolu prvenstvenega tekmovanja na odličnem drugem mestu, takoj za ljubljansko Smelt Olimpijo. Polzelani so do sedaj izgubili le eno srečanje, in sicer proti Smelt Olimpiji doma, na vseh ostalih srečanjih, od tega so bila tri na tujem, so zmagali. Najbolj zanimivi tekmi sta bili, ko so igrali s Satexom doma, ker so Polzelani lani v državnem prvenstvu za drugo mesto proti tej ekipi izgubili, in pa tekma šestega kola v Domžalah, kjer se vse do mladincih letnik 80/81 Luka Klemen (oba Triatlet Celje), pri mladincih letnik 75/77 Janez Srebrot (Cetis Celje), pri mladinkah Melita Rajgelj (Triglav Kranj), pri članih Uroš Velepec (Stop team) in veteranih Maks Klemen (Triatlet Celje). Absolutno je med člani zmagal Uroš Velepec (7 km teka, 27 zadnje sekunde ni vedelo, kdo bo zmagal. Srečanje je tako v zadnji sekundi odločil Cizej in zmaga je odšla na Polzelo (78:80). V tem srečanju je dobro igral tudi Petrano-vič, ki je vseh petnajst prostih metov zadel, bil pa je tudi najboljši strelec na srečanju — dosegel je 28 točk. Do konca prvega dela tekmovanja bodo odigrali še tri srečanja, in sicer bodo 29. oktobra gostovali v Rogaški Slatini proti ekipi Rogaška Donat Mg, 3. decembra pa igrali doma proti mariborski ekipi TAM Bus. Velik uspeh so dosegli tudi v evropskem pokalu. V prvem kolu so bili prosti, v drugem pa so v prvem srečanju v Rigi-proti Bonusu izgu- Košarka: državno prvenstvo, evropski pokal Izvrstni Polzelani V organizaciji MKZ Savinjska Polzela poteka od 9.10.1994 dalje vsako nedeljo od 8.30 do 13. ure SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA. Tekme se igrajo v dvorani OŠ Polzela. Sodeluje 8 ekip, po 7 krogih pa se bodo prve štiri ekipe pomerile v PLAV OFFU za naslov prvaka. Organizator po vsakem krogu izdaja bilten, kjer se tekoče vodijo liste strelcev, liste strelcev trojk, izvajalci prostih metov. Nagrade za najboljše ekipe in posameznike bodo prispevali: Savinjska trgovska družba Žalec, Tovarna nogavic Polzela, Garant Polzela, ERA Velenje METRO Celje, IBP COCA COLA Žalec, Pinocchio Polzela, Pivovarna Laško, Vulkanizerstvo Veli-gpvšek, Jomesa Šempeter, Klasje Ce- Ije, Gostišči RAJ Male Brasbvče in Venera Polzela. Rezultati 1. in 2. kroga pa so naslednji: 3.. krog: Partizan Mozirje: Partizan Gomilsko 63:37 Prestige Polzela : Blackbird Team 44:37 Garant Polzela : Smreka Gornji Grad 57:55 Pretjold : Žalec 24:54 2. krog: Smreka Gornji Grad : Prebold 52 :43 Partizan Gomilsko : Žalec 48:52 Blackbird Team : Garant Polzela 34:46 Partizan Mozirje : Prestige Polzela 97:26 lestvica po 2 krogu: 1. Partizan Mozirje 2 2 0 97 4 2. Žalec2 2 0 34 4 3. Garant Polzela 2 2 0 24 4 4. Smreka Gornji Grad 2 1 1 7 3 5. Prestige Polzela2 1 1 —64 3 6. Blackbird Team2 0 2 — 19 2 7 Partizan Gomilsko 2 0 -2 —30 2 8. Prebold 2 0 - 2 —39 2 VRT in SAD Napotnik Kasaze 8b, Petrovče, tel.: <063) 707-081 Od 2. novembra dalje nudimo vse vrste sadnega drevja, stare in nove sorte, na različnih podlagah. Nudimo vam tudi vrtnice, okrasno grmičevje in sadike za živo mejo. Pri nakupu vam bomo pomagali s strokovnimi napotki za sajenje, rez, oskrbo In zaščito. Po ugodnih cenah nudimo: • CEMENT • STROPNA POLNILA • HIDRI RANO APNO • NOSILCE • BRAMAC • JUPOL • ARMATURNE MREŽE • LEPILA ZA KERAMIKO • LITOŽELEZNE PEČI PO LICENCI BUDERUS Odprto: od 7.30 do 18., sobota do 12. ure! V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri! SAVINJSKA KOŠARKARSKA LIGA bili samo za pet točk (89:84), v drugi povratni tekmi doma pa zmagali visoko-(82:67) in lahko bi dejali, da takšnega rezultata nihče ni pričakoval, saj ekipa Bonusa v evropskem pokalu igra že štiri leta in je bolj izkušena. V 3. kolu v evropskem pokalu bodo polzelski košarkarji igrali z eno najboljših evropskih ekip, z grškim Irakisem iz Soluna. Ekipa Ira-kis je najstarejši grški klub. V njej igra tudi Zdovc, trener pa je Subotič. Trener Boris Zrinski je pred srečanjem dejal: »Irakis je v tem Izdelava In montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila • traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 TRI PREBOLD km kolesarjenja in 3,5 km teka) s časom 135,17 in pri ženskah Melita Rajgelj (Ljubljana) 1:3220. Tekmovanje je vzorno pripravil TVD Partizan Polzela, številne nagrade pa je prispevalo več delovnih organizacij in zasebnikov. Na sliki: štart članov in članic. T. TAVČAR srečanju favorit, saj je pred sezono napovedoval uvrstitev v zaključni del evropskega pokala. Njihova dva tujca (Zdovc, Američan Berry) sta med najboljšimi v tej konkurenci in menim, da bomo doma težko iztržili ugoden rezultat. Po drugi strani je sreča, da prvo tekmo igramo doma, ko bomo neobremenjeni morda presenetili Grke, vendar menim, da imamo skromne možnosti.« Polzelski košarkarji so že precej utrujeni in zato že željni čakajo novembrske prekinitve prvenstva. TONE TAVČAR Žalski policisti najboljši Na tekmovanju, ki ga organizira UN2 Celje v judu, samoobrambi, streljanju z zračno puško in vojaškim orožjem, so žalski policisti osvojili prvo mesto in si tako priborili prehodni pokal. Ker so bili večno drugi, se letošnjega uspeha lahko upravičeno veselijo. Osvojiti prehodni pokal v trajno last ie cilj, ki so si ga zastavili za naslednje leto. Želimo jim, da bi jim to tudi uspelo. jk Že pred mesecem se je pričelo letošnje državno rokometno prvenstvo vjienski enotni rokometni ligi, kjer nastopajo tudi rokometašice Žalca. Vsi časniki so napovedovali, da bo letošnje prvenstvo zeb težko, oster bo boj za prvaka. Kot glavne favoritinje so omenjali Olimpijo, Marcus Brujo, Krim Electo In druge. Žal-čank ni nihče omenil ali pa so menili, da nimajo možnosti za sam vrh lestvice. Vendar’pogled na prvenstveno lestvico kaže, da Žalčanke po četrtem kolu na prvenstveni lestvici vodijo. Na štirih tekmah so kar trikrat zmagale (v četrtem kolu so gostovale v Izoli In zmagale 25 :19) in so s sedmimi točkami na vrhu prvenstvene lestvice. ¿Hj I ge (tako je f Bi Cer 14 ok- L, ... m tobra) jeto ’|pjp| veliko preso- jJU senečenje. ta klub po- Milan Dolar' nali na predsednik klu- uspešen ba žalskih roko- ;>tart'. v,e,n' metašic. dar lah^° rečemo, da se tu pozna načrtno delo več let nazaj, ko so pričeli z rokometno šolo. Ne glede na izvrsten start žalskih rokometašic v klubu niso obremenjeni z rezultati in bojem PRODAJALNE MEŠIČ ELEKTR0AKUST1KA IN KOMISIJSKA PRODAJA Levec 56, Petrovče, tel. 063/471-015, fax: 472-015 BUTIK ANJA LENA, Levec, tel. 063/471-110 BUTIKA MONI in BELI ZAJČEK hotel PLANJA Rogla, tel. 063/754-322 (int 385) BUTIK TERME ZREČE tel. 063/762-451 (int 261) BUTIK RAJ ATOMSKE TOPLICE - Atomska vas Podčetrtek, tel. 063/829-000 (Int 821) PRODAJALNA ELEKTROAKUSTIKE LEVEC vam nudi hi[-fi aparate, televizorje, rekorderje, CB-postaje, syntheslzorje znanih svetovnih proizvajalcev ter vse vrste telefonov Panasonic z atesti. PRODAJALNA ANJA - LENA LEVEC vam nudi po ugodnih cenah in zanimivih plačilnih pogojh vsa oblačila Mont Kozje ter pulije, trenirke in puloverje znamke Mšser, ki jih nosijo svetovno znani smučarji. Se priporočamo! GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO ODKUPUJE hlodovino in ostale Sortimente vseh drevesnih vrst. Plačilo takoj po prevzemu! Informacije po tel,: (063) 725-020, 720-266 in 0609-616-504 ter v pisarni Gozdarske zadruge na Vranskem in na Žagi na Polzeli. Savinjčan MALI OGLASI PRODAM ZAZIDLJIVO PARCELO, v Studencah pri Žalcu. 20 arov, sončna lega, voda na parceli. Tel. (063) 713-188 do 15. ure. PRODAMO - OGNJEVARNO OMARO PRIMATEC - 25 (1210 x 840 x 2000. notranja mera 820 x 405 x 1560, cca 1200 kg, s policami, dvopiašč-na toplotna izolacija do 1000 stopinj C), rabljeno, naprodaj po zelo ugodni ceni (cca 30 % cene nove). Informacije po telefonu 063/ 715-825. Največja vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. (Dante) ZAHVALA V 42. letu nas je v globoki žalosti zapustila naša nenadomestljiva žena. mama in hčerka OLGA SALESIN rojena Kortnik, s Polzele Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Garanta, Tomaževim sošolcem z razredničarko ter pionirski gasilski enoti, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv, maše. Hvala za denarno pomoč. Posebna zahvala dr. Cukjatiju. pogrebni službi Morana, govorniku Garanta za tople besede slovesa, g. župniku Coceju. pevcem in godbi. Iskrena hvala Poldetu Bedekoviču. Pavli Palir, Zvonki Rednak, družini Marolt in Tanji Drofenik za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: mož llroš, hči Polona, sin Tomaž, mama Rozika in ostalo sorodstvo. POGREBNE STORITVE 24 ur na dan Ivan ROPOTAR Nudimo vam: - kompletne pogrebne storitve, - prevoze doma in v tujini, - urejanje grobov, - urejanje cvetličarskih storitev, - dobavo spomenikov, - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 83.000 SIT. - možnost obročnega odplačevanja, - prvi prevoz do 70 km zastonj. Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 KOMUNALNO PODJETJE p.0. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek, telefon 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ura MORANA, d. o. o. POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK Parižlje 11 /c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna Odprta tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino v višini 83.000 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka STANKA NOVAKA iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Žalujoči: žena Ivanka, sin Stane ter hčerki Marija in Štefka z družinami. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka MATEVŽA VOUKA s Polzele se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter pevcem »Lastovke« za zapete žalostinke. Iskrena hvala lovcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaia g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala tudi dr. Jernejšku in patronažnima sestrama, ki so ga negovali v času njegove bolezni. Žalujoči: žena Terezija, hči Sonja z družino ter sestri Marica in Paviika z družinami. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. atija in strica ANTONA PRAZNIKA z Gomiiskega se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili pisno ali ustno sožalje ter nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, darove Cerkvi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Celjskih mesnih za izrečeno sožalje in pomoč ter g. Lešniku za poslovilne besede. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Brišniku za besede slovesa in ga. Marinki za objavo članka v Družini. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, hči Irena, sin Karli ter nečaka Beata in Robi. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi moža, brata, svaka in strica JOŽETA ŠTRAUSA iz Vinske Gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na poslednjo pot. Žalujoči: žena Jožica, brata Lojze in Rudi ter sestre Micika, Nežika in Trezi z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta CVETKA KORUZNJAKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala za pomoč tudi sosedom, govorniku za izrečene besede in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Anka in hčerka Ljerka z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata RUDIJA UDRIHA iz Sp. Grušovelj se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvaia gasilcem, lovcem, čebelarjem, predstavnikom krajevne skupnosti, zveze borcev in upokojencev ter župnikoma g. Škofleku iz Šempetra in g. Kovačecu s Polzele. Žalujoči: žena Marija, sin Rudi ter hčerki Milica in Irena z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta EMANUELA NOVAKA iz Žalca se iskreno zahvaljujemo zdravstvenim delavcem ZD Žalec, internega ter urološkega oddelka Bolnice Celje, vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali, ga obiskovali ali se kako drugače spomnili nanj. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za tople besede ob slovesu, darovano cvetje, svečke in svete maše, ter vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pogreba. Žalujoči: žena Marija, hči Helena in sin Ivan z ženo Dino — V S P O M I N 31. oktobra bo minilo leto žalosti. odkar med nami ni več ŠTEFANA f GOLHLEBA iz Gotovelj Hvala vsem. ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta SLAVKA SUPANIČA iz Vrbja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno družinama Škoberne in Aram, ter prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče ter nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala dr. Strouholu in reševalcem Reševalne postaje Celje za tako hitro pomoč. Hvala tudi g. Pungartniku za poslovilne besede, pogrebni službi Ropotar in pevcem iz Kompol za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti žene, mame in babice TEREZIJE LESAR - Martinkove mame (1. 10. 1909-16. 9.1994) iz Črnega vrha pri Taboru, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala dr. Pavli Rode in sestri Vandi Druškovič za zdravstvene storitve. Zahvaljujemo se g. župniku za darovano sv. mašo, šentjurskim pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. -SS >> Savinjčan ■HS Športno razpoloženi kratkočasniki Kratkočasniki v dolgih hlačah Ob tednu otroka je Občinska zveza društev prijateljev mladine v žalskem športnem centru že četrto leto zapored pripravila zabavno prireditev za otroke Kratkočasnik. Zaradi hladnega vremena je bila prireditev teden pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano. Otroci so tekmovali v športnih igricah, ki jih je pripravil Miran Jelen, in v zabavnih igricah, ki jih je vodila Alja Bratuša. Nagrade so bile večinoma sladke, prav tako pa so se otroci lahko posladkali tudi z marmeladnimi palačinkami in krompirčkom. K. R. Tudi krompirček je bil dober. Podarjeno s srcem V zadnjem času so' skoraj vse prireditve v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu razprodane. Nihče ni pričakoval, da bo tako tudi 14. oktobra, ko je društvo za pomoč duševno prizadetim v občini Sožitje pripravilo humanitarni koncert pod geslom Podarimo jim srečo. Dvorana je bila zasedena do zadnjega stola, med gosti pa je bil poleg občinskega vodstva in drugih humanitarnih organizacij tudi predstavnik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Bruno Kocbek. Program koncerta je bil pester. Vseh enajst nastopajočih se je odpovedalo honorarjem v korist društva, ki bo tako lahko več sredstev namenilo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni, za prevoze in za delavnice pod posebnimi pogoji, ki so bile v Žalcu ustanovljene pred tremi leti. Kot je povedal predsednik društva Rihard Kopušar, je v občini približno 130 duševno prizadetih, ki si jih društvo prizadeva vključiti v domače okolje, ne pa jih pošiljati v različne zavode v druge kraje. Namen koncerta zato ni bil le zbiranje finančnih sredstev, pač pa tudi opozoriti širšo javnost, da med nami živijo duševno prizadeti. K. R. Letuš Pozdrav teti jeseni V Letušu je društvo prijateljev mladine proslavilo 30-let-nico svojega delovanja tudi s kostanjevim piknikom za najmlajše. Na igrišču pri kulturnem domu so se zbrali otroci s starši. Lepo sobotno popoldne so preživeli ob pečenem kostanju, slastnih palačinkah (na sliki pri peki le teh) in drugih dobrotah, ki so jih zalivali s sladkim jabolčnim moštom. Ob tem so se skupaj s starši igrali razne igrice. Bilo je zabavno, tako da je popoldne kar prehitro minilo in se prevesilo v večer. Da je bito popoldne tako prijetno, sta imeli veliko zaslug tudi Zora Dobnik, ki je že vseh trideset let tajnica društva, in Zdenka Žerdoner, ki je predsednica društva. Treba pa je pohvaliti tudi vzgojiteljice in učiteljice otrok in starše. T.T. Shranite svoje trenutke, posebej. celje 130 let