RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Simon Slokan | Z družbeno odgovornostjo in profesionalizmom do odličnega šolskega sistema | str. 16 - 19 | 16 Z DRUŽBENO ODGOVORNOSTJO IN PROFESIONALIZMOM DO ODLIČNEGA ŠOLSKEGA SISTEMA Dr. Simon Slokan, glavni inšpektor, Inšpektorat RS za šolstvo in šport Social Responsibility and Professionalism as Pathways to Excellent School System IZVLEČEK V sistemu vzgoje in izobraževanja vsakodnevno potekajo pogovori o kakovosti in odličnosti omenjenega sistema, kaj je treba spremeniti, kdo je odgovoren za stanje in kam dejansko želimo iti v prihodnje. V članku tako podaja- mo izhodišča, ki se nanašajo na družbeno odgovornost in profesionalizem, ki sta temeljna elementa za odličnost vseh sistemov – seveda ob prvem pogoju, da le-to razumemo, vsakodnevno živimo in izvajamo. Če si vsi deležniki v sistemu vzgoje in izobraževanja na tem področju želijo spremembe, potem smo prepričani, da bodo prihodnje aktivnosti na tem področju pripomogle k odličnosti vseh, še posebej pa samega sistema. Ključne besede: sistem vzgoje in izobraževanja, družbena odgovornost, profesionalizem, etika in integriteta ABSTRACT Holding conversations on the quality and excellence of the education system, the need for change, the main culprit(s) for the current situation, and potential future directions, has become a daily occurrence. This article lays a foundation for social responsibility and professionalism as key elements of excellence in any system – on condi- tion that they are accepted, adhered to, and carried out regularly. Supposing that all the parties in the education system are in favour of changes, then future activities in this area will undoubtedly contribute to the overall excel- lence, and especially to the excellence of the system itself. Keywords: education system, social responsibility, professionalism, ethics and integrity P redsednik Nacionalne strokovne skupine, dr. Janez Krek, ki je pripravila Belo knjigo o vzgoji in izo- braževanju v Republiki Sloveniji (2011), je v uvodu med drugim zapisal: »/…/ tam, kjer smo imeli argumente, smo iskali novosti, nove pristope in nove rešitve z namenom, da v prihodnje izboljšamo kakovost, pravi čnost in učinko- vitost slovenskega šolskega sistema /…/«, pri čemer lahko z gotovostjo trdim, da je bila vsebina tako na teoreti čni in (delno) tudi na sistemski ravni odli čno pripravljena in tudi izvedena. Me pa vse preve čkrat skrbi, da vsebine v najve čji meri nismo uspeli prenesti v življenje, v prakso in vsakodnevno razumevanje. Dejstvo namre č je, da se še zmeraj pogovarjamo, zakaj šolski sistem sploh obsta- ja, čemu je namenjen sistem vzgoje in izobraževanja, kaj pomeni biti profesionalec pri svojem poklicu in kaj pomeni, da celoten sistem razmišlja in stremi k najve čji možni meri kakovosti in razvoja – tako na odnosnosti kot vsebinski ravni. Zaradi vsega navedenega sem se odlo čil, da v svojem član- ku ponovno opozorim na dva temeljna stebra, ki vplivata na kakovost, pravi čnost in učinkovitost šolskega sistema – družbeno odgovornost in profesionalizem. DRUŽBENA ODGOVORNOST Teoretični okvir Teoreti čne temelje družbene odgovornosti je postavil že Platon (1995), ki je poudaril, da je pomembno spoznanje, da izobraževanje, tako formalno kot neformalno, omogo ča boljše življenje – za vse, pri čemer nas želja po u čenju, iz- obraževanju, nadgrajevanju izkušenj, u čenju novih stvari osebnostno in družbeno osre čuje in dela boljše ljudi. Da- našnji koncept organizacijske družbene odgovornosti pra- viloma ignorira individualno odgovornost posameznika kot nosilca vloge, čeprav so o tem že razpravljali starogrški filozofi (Platon, 1995). Pojav družbene odgovornosti orga- nizacij, podjetij ali posameznikov torej ni nov. Druga čna oziroma boljša je le ozaveš čenost ljudi o tem, kot pravi Watson (1991), da je verjetno najbolj pomembna zna čil- nost našega planeta ta, da živimo na njem skupaj z drugi- mi. To dejstvo pa predstavlja ogromno težavo vsakomur, ki se ukvarja z vprašanjem »kako ravnati« (Šumi, 2009). Moderna doba družbene odgovornosti organizacij in podjetij se je za čela v 50-ih letih prejšnjega stoletja, nato RAZPRAVE | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 17 pa smo z razvojem empiri č- nih raziskav, razumevanjem različnih vlog posameznikov in družbe za čeli razvijati sodobne trende in ugoto- vitve družbene odgovor- nosti. Sodobne oblike tako vključujejo pomen družbene u činkovitosti organizacije, teorijo deležnikov, teorijo poslovne etike in sodelova- nje s skupnostjo. Tematika družbene odgovornosti tako v zadnjem obdobju dobiva vedno ve čjo pozornost, tako na akademskem podro čju kot tudi v praksi (Carroll, 1999; Waldman, Siegel, 2008; VanSandt, Neck, 2003). Pri tem se raziskovalci strinjajo, da imajo pri oblikovanju in implementaciji družbene odgovornosti v življenje najbolj pomembno vlogo vodje (Waldman, Siegel, 2008). Waddockova (2007) in Šumi (2013) glede tega menita, da bodo vodje in mene- džerji v prihodnje soo čeni z vse ve čjimi zahte- vami in pričakovanji družbeno odgovornega dela in transparentnosti delovanja. Namre č, družbeno odgovorno vodenje ne pomeni ve č samo opravljanja posla, ampak je pomembno tudi, kako je delo opravljeno in kako se doseže storitev (Karp, 2003; Šumi, 2013). Možina in drugi (1994) družbeno odgovornost razumejo kot obveznosti, ki jih ima organizacija do posameznikov, drugih organizacij ter okolij, na katere lahko vpliva njeno delovanje. V širšem pomenu je odgovornost izražena v pričakovanju, da bo vsak zaposleni pripravljen sprejemati pohvale in kritike za lastne dosežke, ki so rezultat izvajanja dodeljenih nalog. Shahin in Zairi (2007) menita, da družbena od- govornost zbuja obveznost brezpogojnega uresničevanja »družbene pogodbe« med organizacijami ter družbenim okoljem. Pri tem morajo biti organizacije odgovorne do dolgoročnih potreb in zahtev okolice, usmerjene v optimi- zacijo pozitivnih u činkov ter minimalizacijo negativnih posledic za družbeno okolje. Glede na navedeno je v današnjem kompleksnem družbenem okolju vse bolj pomembna integriteta vodij, in sicer kot pristna volja ozi- roma želja upoštevati celostno vlogo lastnega podjetja ali organizacije v okolju, kjer posluje. Eti čno ravnanje vodij torej postaja konkurenčna prednost za vse ve č podjetij oz. organizacij, pri čemer raziskovalci ugotavljajo pozitivno korelacijo med družbeno odgovornim ravnanjem vodij ter njihovim eti čnim vodenjem (De Hoogh, Den Hartog, 2008; Šumi, 2013; Slokan, 2020). Slovenski šolski sistem Segment družbene odgovornosti šolskega prostora je v for- malnem okviru, zajet v 2. in 2. a- členu Zakona o organiza- ciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju ZOFVI). Omenjena zakonska okvira odli čno povzemata družbeno odgovornost, pri čemer sta pomensko dolo čena kot cilji vzgoje in izobraževanja 1 ter varno in spodbudno učno okolje. 2 1 2. člen ZOFVI - Cilji vzgoje in izobraževanja Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so: - zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etni čno in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, - vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje druga čnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboš čin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokrati čni družbi, - razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveš čanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na obmo čjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika, - zagotavljanje kakovostne izobrazbe, - spodbujanje zavesti o integriteti posameznika, - razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije, in z drugimi dejavnostmi. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na obmo čjih, kjer živita italijanska oziroma madžar- ska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti, - omogo čanje vklju čevanja v procese evropskega povezovanja, - uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, - omogo čanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na obmo čjih s posebnimi razvojnimi problemi, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij, - zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, - vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vklju čevanje v demokrati čno družbo, kar vklju čuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij, - spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, - omogo čanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu, - omogo čanje čim višje ravni izobrazbe čim ve čjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti, - omogo čanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva. 2 2. a- člen ZOFVI – Varno in spodbudno u čno okolje V vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se v skladu s cilji iz prejšnjega člena zagotovi varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedano telesno kaznovanje otrok in vsakršna druga oblika nasilja nad in med otroki in neenakopravna obravnava, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etni čni in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in dušev- nem razvoju. Prvi vir podpore in pomo či otroku v stiski so njegovi starši. Toda pri otrocih beguncih se sre čamo s posebnimi okoliš činami. Njihovi starši so doživeli enake travme in izgube. Podporna mo č staršev ali enega od staršev se zaradi lastne prizadetosti zmanjša. Zato je toliko nujneje aktivirati zunanje vire pomoči. In teh je v šoli veliko. (Dr. Anica Mikuš Kos) RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Simon Slokan | Z družbeno odgovornostjo in profesionalizmom do odličnega šolskega sistema | str. 16 - 19 | 18 Sami temeljni cilji vzgoje in izobraževanja, kot so navedeni tudi v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS 2011, po- udarjajo: • zagotavljanje kakovostne vzgoje in izobraževanja na vseh ravneh, • podpiranje optimalnega fizičnega in psihi čnega razvoja vsakega posameznika, • zagotavljanje splošne vzgoje in izobraževanja ter znanj kot tudi poklicnih spretnosti in znanj, primerljivih z dr- žavami, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih tekmovanjih, • razvoj sposobnosti za vseživljenjsko u čenje in stalni osebni in strokovni razvoj, • zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju – ne gle- de na spol, družbeno in kulturno poreklo, vero, narod- nost, svetovni nazor in fizično ali psihično stanje – ter zagotavljanje podpore in spodbud dolo čenim skupinam, ki jih potrebujejo, • zagotavljanje pogojev za razvoj posebej nadarjenih po- sameznikov, • zagotavljanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi in širšo skupnostjo, • razvoj sposobnosti za življenje v demokrati čni družbi. Kot izhaja iz omenjenih temeljnih ciljev, se je država ob pripravi normativnih okvirov, zavedala pomena sodobnih oblik družbene odgovornosti šolskega prostora. Ob preu če- vanju dodatnih oblik in razlag ciljev vzgoje in izobraževanja se namreč poudarja sodobnost družbe, šolskega prostora, enakost in prispevek k razvoju na celotnem podro čju. PROFESIONALIZEM V družbi in tudi v okviru našega sistema še zmeraj prepo- gosto velja razmišljanje, da je profesionalizem samo neko ekspertno znanje oziroma nudenje ekspertnih storitev. Ob tem pa se pozablja na širši vidik le-tega, in sicer na področje načel, vrednot, kompetentnosti, kakovosti stori- tev, zaupanja itd. Seveda pa je za naš kontekst pomembno celostno razumevanje profesionalizma oziroma kontekst obeh, k čemur je dodana tudi integriteta – kot vrlinski kontekst k širšemu razumevanju samega konteksta. Seveda pa se v okviru tega poudarja tudi moralno ravna- nje in družbena odgovornost (Farazmand, 2017; Slokan in Šumi, 2016; Slokan, 2020; Šumi, 2020). Stuart-Wilson (2015) je zadevo opisal še širše, in sicer profesionalec ni le nekdo, ki je zaposlen v posamezni profesiji, temve č ga določa vse, kar po čne v poklicnem in tudi zasebnem življenju. Glede na vse navedeno je tako treba vidik profesionalizma gledati zelo široko. Pri tem je treba poudariti, da sta zako- nitost in strokovnost premalo. Dejstvo je, da k profesional- nosti spada tudi ustrezen odnos (etika). • Zakonitost Delati v skladu s formalnimi normami (ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi). • Strokovnost Aktivnosti opravljati v skladu s sprotnimi dognanji stro- ke na posameznem podro čju. • Etičnost Način in odnos do dela in do ljudi, s katerimi in za katere izvajamo posamezne aktivnosti. Kot smo že predhodno navedli, pa obstaja še prvi pogoj za uspešno razumevanje in opravljanje svojega dela v okviru koncepta profesionalizma, in sicer gre za osebnostno inte- griteto – ki jo lahko v prakti čnem pomenu razumemo kot ravnanje v skladu s pisanimi in nepisanimi etičnimi načeli, kot poštenost, ki terja govorjenje resnice, držanje obljub, ravnanje po pravilih in izpolnjevanje obveznosti oziroma predstavlja skladnost med posameznikovimi moralnimi prepričanji in ravnanji. 3 RAZMISLEK Glede na vsa navedena dejstva – tako v okviru pomena družbene odgovornosti kot tudi profesionalizma – se nam nenehno porajajo naslednja vprašanja: 1. Ali omenjene vsebine v našem šolskem prostoru de- jansko tako razumemo? 2. Ali se sploh zavedamo pomena ciljev vzgoje in izobraže- vanja? 3. Jih živimo ali jih imamo samo za še en birokratski doda- tek, ki nas obremenjuje pri našem delu? 4. Ali ni profesionalizem samo to, da sem vrhunski stro- kovnjak na svojem podro čju? 5. Zakaj bi moral imeti ustrezen odnos do kogar koli, sem učitelj in to je dovolj? 3 Ve č o osebnostni integriteti je podrobno razloženo tudi v članku dr. Roberta Šumija z naslovom Odlo čno eti čno vodenje in profesionalizem v Zborniku Uporab- na etika vključujočega, varnega in spodbudnega u čnega okolja, ZRSŠ, 2020. ZAKONITOST INTEGRITETA STROKOVNOST ETIČNOST PROFESIONALIZEM  SLIKA 1: Koncept profesionalizma v šolstvu Vir: Pripravljeno po Šumi, 2013. RAZPRAVE | 2022 | št. 3-4 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 19 VIRI IN LITERATURA Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011). Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljublja- na: Založba Zavod RS za šolstvo, dostopno: http:// www.belaknjiga2011.si/pdf/bela_knjiga_2011.pdf. Carroll, A. B. (1999). Corporate Social Responsibility – Evolution of a Definitional Construct. Business & Society 38 (3), 268–295. De Hoogh, A. H. B., Den Hartog, D. (2008). Ethi- cal and despotic leadership, relationships with leader‘s social responsibility, top management team effeciveness and subordinates‘ optimism: A multi-method study. The Leadership Quartely 19, 297–311. Farazmand, A. (2017). Ethics and Accountability in the Age of Predatory Globalization: An Impossibility Theorem?. V: C. I. Jurkiewicz in R. A. Giacalone (ur.). Radical Thoughts on Ethical Leadership (199–220). Charlotte, NC: Information Age Publishing Inc. Karp, T. (2003). Socially responsible leadership. Foresight 5 (2), 15–23. Možina, S., Kavčič, B., Tavčar, M., Pučko, D., Ivanko, Š., Lipičnik, B., Gričar, J., Repovž, L., Vizjak, A., Vahčič, Al., Rus, V., Bohinc, R. (1994). Management. Rado- vljica: Didakta. Platon (1995). Država, Ljubljana: Založba Mihelač. Shahin, A., Zairi, M. (2007). Corporate governance as a critical element for driving excellence in corpo- rate social responsibility. International Journal of Quality & Reliability Management 24 (7), 753–770. Slokan, S. (2020). Družbena odgovornost Inšpek- torata RS za šolstvo in šport. V: S. Slokan in drugi, Uporabna etika vključujočega, varnega in spod- budnega učnega okolja, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Slokan, S., Kečanović, B., Logaj, V. (2020). Uporabna etika vključujočega, varnega in spodbudnega uč- nega okolja, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Slokan, S., Šumi, R. (2016). Kodeksi etike kot po- memben dejavnik profesionalizma. Varnost, let. 64, št. 1, str. 24–26. Stuart-Wilson, F. (2015). Professionalism and Ethics – A guide for dental care professionals. London: MA Healtcare Limited. Šumi, R. (2009). Smo policisti družbeno odgovorni?. V: T. Pavšič Mrevlje (ur). Varstvoslovje med teorijo in prakso: zbornik prispevkov. 10. slovenski dnevi varstvoslovja, Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Šumi, R. (2013). Dejavniki, ki vplivajo na profesionalost policijskega dela. Varnost, letnik LXI, št. 2, str. 18–20. Šumi, R. (2013). Vpliv integritete na uslužni stil vodenja v profitni in neprofitni organizaciji: doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. VanSandt, V. C. in Neck, C. P. (2003). Bridging Ethics and Self Leadership: Overcoming Ethical Discre- pancies Between Employee and Organizational Standards. Journal of Business Ethics 43, 363–387. Waddock, S. (2007). Leadership Integrity in a Fra- ctured Knowledge World. Academy of manage- ment Learning & Education 6(4), 543–557. Waldman, D., Siegel D. S. (2008). Defining the so- cially responsible leader. The Leadership Quarterly 19, 117–131. Watson, C. E. (1991). Managing With Integrity: Social Responsibilities of Business as Seen by America‘s CEOs. Business Horizons 34(4), 99–109. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izo- braževanja. Uradni list RS, št. 16/07 – uradno pre- čiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, 123/21 in 207/21. Dejstvo je, da je družbena odgovornost v naš šolski sistem formalno vpeta in bi jo, tako na teoreti čni kot prakti čni rav- ni, morali razumeti kot temeljni dejavnik našega razvoja. Določa cilje (vzgoje in izobraževanja), brez katerih nobena organizacija ne more obstajati in delovati – zavedanje, kam želimo in k čemu stremimo, za skupni boljši jutri. Ne želimo, da se v tem trenutku pogovarjamo o nekem novem, kajti v začetku smo jasno poudarili, da je zadevo formal- no določila že Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011), z zavedanjem, da je omenjeno dejstvo v družbi po- membno že nekaj stoletij. Mogo če se resni čno nismo v šol- skem okolju o teh vsebinah pogovarjali v takšnem okviru – kljub temu pa je treba, ob razvoju sistema, spreminjanju človeških in družbenih vrednot, sprejeti (nova) dejstva – tako se je treba zavedati poslanstva vsakega posameznika, kakšno vlogo ima v dolo čenem okolju in kakšni so formalni ciljni vzgoje in izobraževanja. Vse to pa bomo laže razumeli in izvajali, če bomo vsak pri sebi naredili »korak naprej« v razmisleku kaj družba pričakuje od zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, in pa, seveda, kaj mi pri čakujemo od družbe – in v ta okvir je treba postaviti drug temeljni dejavnik, profesionalizem. Dejstvo je, da od nas vsakdo pri čakuje zakonito in strokovno ravnanje, seveda pa pri čakujemo drug od drugega tudi primeren odnos, komuni- kacijo, spoštovanje, odkritost itd. Smo odrasli, zreli ljudje, ki se zavedamo, da je naše delo v vsakem trenutku usmerjeno v ljudi. Vsa ravnanja, ki so izvedena v okviru zagotavljanja družbe- ne odgovornosti vzgoje in izobraževanja, temelje ča na pro- fesionalnih standardih posameznika, ki jih izvaja, zmeraj pripomorejo k segmentu razvoja in kakovosti posameznega sistema. Zavedanje le-tega bo gotovo prineslo spremembe, tako na sistemskem kot odnosnem podro čju – prišlo bo do kakovostnejšega izvajanja strokovnih del, razvoja sistema vzgoje in izobraževanja ter spoštovanja samega sistema, ki mora postati temeljni sistem družbe.